Izboljšanje materialnega položaja učiteljstvu. Bilo je v predvojni dobi — starejše uči^ teljstvo se bo še dobro spominjalo teh časov — ko je bila borba za materialno izboljšanje učiteljskega stanu naravnost brezupna. Ni država ni dežela nista hoteli uslišati glasu učiteljstva. Pristranost je vladala celo pri po* deljevanju kruha! In čim težja je bila borba, tembolj se je učiteljstvo oklepalo organizacije, tembolj se je zavedalo, da je treba skupnosti in vztraj* nosti in da.se le z vztrajnim neumornim de* lom pride do uspeha. Da je za doscgo uspeha treba dela in da se je po neuspehu treba vzravnati in da je treba zopet — podvo* jenega dela in če se zopet ne uspe, da je treba pričeti zopet znova še z intenzivnejšim delom — dokler se ne uspe! Kdor omaga, je slab bojevnik. on ni za borbo, najmanj pa za borbo v prvih vrstah, kjer je treba tudi ob neuspehih jeklene volje in največjega samozatajevanja. da se uduši malodušje, ki je pogibelj vsaki borbi, in iki ga ne srrie poznati resen bojevnik. Neuspeh je resnemu delavcd povod, ki mu vlije v žile novih sil in volje za koncentracijo novih moči v dosego svojega cilja. Daries smo približno v enako težkem položaju. Učiteljstvo ječi pod težo nezadost* nlh sredstev za življenske patrebe. Ječi pa pod težo še ncčesa drugega — pod težo iz* gube moralne sile, upanja za izboljšanje ... Ne vsi, nekateri so, ki omagujejo — mnogo jih je! Zavest j:.m je padla celo tako daleč, da v svoji slcpoti in nepreudarnosti groze celo z izstopom iz skupnih vrst iz onih skupnih vrst, ki dancs edino delajo za nj h dobro. Slepota jih dovaja tako daleč, da tolčejo po onih in jih delajo odgovorne, ki so storili vse da bi odvalili težko breme z učiteljstva, ki tež: učiteljstvo in tudi nje same. Toda tudi to ne sme dovesti resnega bo=' jevnika, da bi pričel omagovati, ne sme ga dovesti do malodušja, da bi opustil započeto delo, da bi zapustil skuj^ne vrste — in sto pil v ozadje ter gledal — kaj bo... Ne! Za te ima resen bojevnik samo eno besedo, in ta je: »O č e odpusti j i m . ..« Prišel bo čas, ko bodo sami spoznali svojo slepoto, ako niso prežeti egoizma že tako daleč, da niti do tega spoznanja ne bodo pršli in niso več sposobni priti. In tudi nič za to! Gremo preko njih; mi. ki imamo dobro voljo, da vztrajamo do konca da si delimo težke ure, kakor si bomo delili ob uspehu vesele. Zlato se preizkuša v ognju, človeka v težkih časih! Večna učiteljstva je še zdrava, je še razsodna. razume položaj, razume težko borbo. In to daje moč,. to vliva nove sile vkljub neuspehom, da se poizkuša vedno iz* nova iti iznova otresti bremena ki teže — nas vse. i Nečemo obupati! Po dolgih letih predvojnih časov je bil nepozaben moment oduševljenja za učitelj« stvo, ko je prvi jugoslovenski parlament iz=> boljšal gmotni položaj vsemu učiteljstvu v držafi. Mlajše generacije se niti ne zavedajo te velike razlike, ki jo je občutilo učiteljstvo. Nagrajeni so bili posebno vsi oni, ki niso nikdar obupavali, ki niso nikdar izgubili za* vesti, da le konsekventna vztrajnost prinese uspehe tudi v najtežjih časih. Nekaj let za tem. 1923. se je izpolnila druga dolgoletna želja učiteljstva^, njega konsekventna zahteva. da se izenači z osta* lim državnim uradništvom. To je prinesel učiteljstvu uradniški zakon. Izvojevala je to konsekventna vztrajnost! Gospodarske prilike pa so postale take, da se je z njimi poslabšal položaj vsega uradništva. Pokazalo pa se je tudi, da plače po tem zakonu med poedinimi kategorijami niso v nobenem pravem razmerju. Razmerje med I. ter II. in III. kategorijo absolutno ni odgovarjalo. To je rodilo klic po reviziji! No, niti plače uradništva I. kategorije niso več zadoščale kaj šele ostalih dveh ka=> tegorij, ki so bile toliko manjše. Imajoči to okolnost v vidu, so poedini resbrni ministri izboljšali s specialnimi za« koni gmotni položaj uradništvu. Tako je bil izboljšan gmotni položaj uradništva I. kategorij v vseh resorih z znat> nimi mesečnimi dokladami od 520 do 2700 Din mesečno. II. kategorija je ostala zadaj in so do* klade prejeli le resori ministrstva financ, trgovine in industrije, socialne politike in narodnega zdravja in zun. min. po 600, 450 in 300 Din mesečno. Uradništvo II. in III. kategorije ostalih resorov ni dobilo še do* datkov. Vsi so željno pričakovali za 1. april obe« čani uradniški zakon, da izravna in pritegne tudi ostale resore in kategorije ter izenači in izboljša vsem. Prišel je prvi april! Uradniškega zakona ni, za učiteljstvo je prišla vest, da je državna stanarina ukinjena in učiteljstvo se bori za stanarino z občmami. Državne stanarine ni in s tem tudi ni več razlike med naturalnim stanovanjem in državno stanarino in učitelji ter upravitelji, ki imajo naturalna stanova* nja, imajo od 1. aprila manjšo plačo kakor so jo imeli prej. Listi so že poročali. da je učiteljstvo v zadnjem času mnogo izgubilo: izgubilo je 321etno službeno dobo, izgubili so šolski upra* vitelji funkcijske upraviteljske doklade, ki so jih imeli po prejšnjih določilih, itd. Delo in odgovornost učiteljske službe se je z novim zakononi o narodnih šolah jako zvečala. Učiteljski študij se je povišal. Za vstop v učiteljišče se zahtevajo 4 razredi srednje šole in se sprejemajo samo najodlič« nejši dijaki in dijakinje. Študij na učiteljišču se je povečal na 5 let torej skupaj 9 let. Od= ličen dijak se bo premislil iti na učiteljišče iz 4 srednje šole, ker v srednji šoli napravi že čez 4 leta maturo, medtem ko ob pre« stopu na učiteljišče maturira šele čez 5 let. Če gre pa iz 5., 6, ali celo 7. razreda srednje šole na učiteljišče, maturira šele z 10 do 12 leti, torej istočasno, ko bi absolviral uni= verzo, če bi šel naprej. V najboljšem slučaju torej. kot najboljs ši absolvent nižje srednje šole, maturira uči= telj po 9 letih, kar upravičuje učiteljstvo za vlšjo uvrstitev od II. kategorije in do višjih prejemkov od sedanjih. Učiteljstvo torej upravičeno pričakuje da se mu gmotni položaj nujno izboljša, ker stanje postaja neznosno. Prvo pa je, da se vsaj izravna z osta= limi!