Kamniški OBČAN Št. 4_ Delo upravne enote Kamnik v preteklem letu Težave le pri vračanju zemljišč v kompleksih Čeprav število zadev, za katerih reševanje je pristojna upravna enota iz leta v leto narašča, jih 41 delavcev kamniške enote (kolikor jih je bilo v tO enoto razporejenih v začetku leta I995i koje ta začela delovati); kar uspešno rešuje, je na novinarski konferenci 17. januarja dejal Miha Novak, načelnik upravne enote. V letu 1997 so rešili skupaj 26.«75 zadev, pri čemer je treba povedati, da so število nerešenih glede na konec leta 1996 (I.VH) konec lanskega leta prepolovili. Oh zaključku leta so imeli nerešenih še 647 zadev. Od lanskega oktobra dalje K lahko občani seznanijo z organiziranostjo in postopki v ka- zadev (dobra polovica odpade na registracijo motornih vozil); z 968 jim sledi področje prosto ni in varstva okolja, 968 s področja družine, dela in sociale, 578 jih je bilo s področja gospodarskih dejavnosti in ekonomskih odnosov, 364 s področja kmetijstva in gozdarstva, 7 pa jih je bilo rešenih s področja prometa in zvez. Zanimiv je tudi podatek, d« izbilo od skupnega Števila 26.875 rešenih zadev v roku enega me-seca rešenih 92,6%, v roku dveh mesecev 1,9% in po dveh mesecih 5,5% zadev. Med vzroki za slednje so bile predvsem pomanjkljive vloge, brez ustrezne dokumentacije in podobno. Miha Novak in Dušan 7.umer na tiskovni konferenci mm inniski upravni enoti tudi prek interneta. Predstavitve na svetovnem spletu, ki jo je novinarjem prikazal sodelavec enote Lojze Šink, so ses pomočjo Centra za informatiko Vlade RS lotilj me(j prvimi v Slove-n'ji (na mternetu je predstavljenih 16 od 58 upravnih enot. Doslej je te informacije uporabilo blizu 450 ljudi. Pregled po posameznih pod "" nh dela kaže, da so delavci upravne enote na področju notranjih /adev lani rešiti* 24.00 Naslednja, 5. Številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 12. marca. Prispevke oddajte do srede, 4. marca; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 10. marca. 1 J Pri predstavitvi lanskega dela upravne enote sta Miha Novak, načelnik enote, in Dušan /iiiner. načelnik oddelka za notranje zadeve, dala poseben poudarek dvema področjema, ki spadata gotovo med najbolj občutljive teme, ko je govor o uresničevanju pravic občanov. To sta področje denacionalizacije premoženja in reSevanja zahtevkov občanov na podlagi lako imenova-nih »vo|iiih zakonov« (zakon 0 Žrtvah vojnega nasilja, /akon o vojnih veteranih in zakon o voj nih invalidih). Pri denacionalizaciji je še posebej pereče vprašanje vračanja kmetijskih zemljišč. Do 31. I. 1998 je bilo od skupno 472 zahtev izdanih 441 odločb, od česal |e .'o/ odločb zc pravnomočnih, Vrnjenih je bilo 1488 ha kmetijskih zemljišč in 1286 ha gozdov ter izplačana odškodnina okrog 66 milijonov tolarjev. Nadaljevalce na 2. strani $co$0 Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Pomlad prihaja tudi v naeo prodajalno... Leto XXXVII Kamnik, 26. februarja J 998 19. revija pevskih zborov občine Kamnik Slavnostno za kulturni praznik Kulturni praznik v Kamnik uje minil v znamenju vsakoletne, tokrat že 19. mije pevskih zborov. Za lo zelo odmevno prireditev se je prijavilo kar 12 pevskih zborov (odraslih), ki so s pesmijo proslavili kulturni praznik. V soboto, 7.febn4arja,jeSredjiješi)l-\ki center R. Maistra sprejel množico, blizu 300pevcev in pivk in še znatno več ljubiteljev lepe pestri. Pokroviteljica revije je bila občina Kamnik, župan Tone Smolnikar je zbranim govoril o kulturnem življenju in zagotovil, da bo Kamnik v nekaj letih dobil kulturni hram, ki bo omogočal razvoj vseh zvrsti kulture. Nadaljevanje na 4. strani H Ml Kulturni praznik smo proslavili s pesmijo. Med dvanajstimi odraslimi pevskimi zbori Iz nase občine je nastopila tudi pevska skupina Svoboda Iz Črne (na sliki). S 33. seje občinskega sveta Utrinki iz daljne dežele Zavrnjena strategija varstva okolja IRAN - DEŽELA STROGEGA ISLAMA Na včcr.ijsnji 33. sc|i občinskega sveta so bili občinski svetniki kljub popustnem dnevu kar delavni, saj so v dobrih štirih urah obdelali (vmes so jih motili le p<> grebci pusta) vseh dcscl točk dnevnega reda Največ razprave je bilo o novih prispevkih za oskrbo z vodo. kako zaradi zelo nizkih cen vode (ta je najnižja V Sloveniji) in odvajanja odplak priti do dodatnega denarja za normalno vzdrževanje vodovodnega sistema in za nujno potrebne nove naložbe na tem področju. Ker je kamniško vodovodno omrežje dokaj zastarelo, saj je del Priznanja občine Kamnik 1998 Na predlog komisije za volitve, imenovanja, administrativne zadeve, odlikovanja in priznanja, ki so ga na seji dopolnili Se s predlogom svetnikov SKD o podelitvi priznanja Mestni godbi Kamnik ob njeni stoletnici, je občinski svet sklenil podeliti letošnja občinska priznanja naslednjim občanom in društvu: zlato priznanie občine Kamnik Mestni godbi Kamnik, ob njeni 100-letnici za razvoj glasbene kulture na Kamniškem, Niku Sadnikarju, za zasluge na področju turizma in promocije Kamnika. Francetu Pihcmikii, za dosežke na področju literarne zgodovine. Francetu Tomšiču, za zasluge pri uveljavljanju sindikalnega pluralizma in parlamentarne demokracije; srebrno priznanie občine Kamnik Janezu Majcenoviču. za zasluge na področju publicistike in glasbe. Milanu VVindschnurerju, za zasluge na športnem področju, zlasti pri odbojki. Priznanja bodo podelili na slavnostni seji občinskega sveta ob letošnjem občinskem prazniku - 29. marcu. Nisem si mislila, da bom letošnje novoletne praznike preživela v Iranu. Sploh si nisem mislila da bom kdaj v bližnji prihodnosti videla Iran. Resnično je bila ta država nekje na repu mojih želenih destinacij. To je država, o kateri vemo zelo malo, tisto, kar vemo, je pa precej negativno. In da večina ljudi razmišlja podobno kot jaz, dokazuje tudi dejstvo, da je Kompas Holidvs kar tri leta pripravljal ta izlet in šele tokrat dobil dovolj »norih* potovalnih zanesenjakov, ki so si upali v »nori« Iran Pa vam odkrito povem, da smo kaj kmalu ugotovili, da nismo nori. ker smo se odpravili tja. in da tudi Iran ni nora država. Mnenje vseh nas o Iranu je bilo pred odhodom popolnoma drugačno kot po vrnitvi. Prav vsi do zadnjega smo ga spremenili. Vsi smo vedeli, da je Iran edina teokratska država na svetu, država torej, kjer vladajo verski voditelji, in da zakone tam pišejo po nauku religije. Vedeli smo za Homeinija, ki je leta 1979 izpeljal islamsko revolucijo, slišali smo. da je šah Reza Pahlavi po revoluciji moral pobegniti v Egipt, starejša generacija je večkrat brala o princesi Sora-yi. drugi ženi Pahlavija. in Farah-dibi. ki mu je za razliko od So-raye rodila sina. vedeli smo, da v Iranu veljajo stroga pravila o oblačenju, vedeli smo. da je pitje alkohola prepovedano. Prav zaradi teh informacij smo vsi mislili, da gremo v za nas nerazumljiv svet. svet. ki nam ne more dati nič lepega, da se ne bomo počutili svobodne, da to ne bo turizem, ki bi nas lahko očaral ali celo pritegnil. Pa smo se resnično prav vsi zmotili. Nadaljevanje na 9. strani 0 investicijah v Dom starejših občanov m si i a legiji varstva okolja V občini, kalen- osnutek so svel ni ki zavrnili. Potem ko so bie/ lazprave sprejeli predlog odloka o oglaševanju v Občini Kamnik, so se lotili dokaj občutljive teme, namreč tega omrežja v mestnem jedru si a r že preko sto let. in ker, je sedanji vodovodni sistem na Iverju povezan z edinim transportnim CeVOVodolt s Kamnikom (njegova poškodba lahko resno Nadaljevanje na .3. strani koč na SADJARJI POZOR! SADNA DREVESNICA KOČNE KAMNIK NUDI NAJKVALITETNEJŠE SADIKE VEČ VRST SADNEGA DREVJA! Pustni vrvež jena kamniške ulica privabil veliko maskar. Bilo je veselo! Več o tem bomo pisali v naslednji številki. Libres biro - računovodske storitve Obrtnikom in podjetjem za vse dejavnosti po konkurenčnih cenah nudimo računovodske storitve: glavna knjiga, saldakonti, obračun plač, obračun proizvodnje, osnovna sredstva, vse evidence in bilance ter poročila iz naslova deviznega poslovanja itd.; svetovanje s področja davčne zakonodaje: zakon o davčnem postopku, zakon o dohodnini; informacijske rešitve /. vso programsko opremo in šolanjem kadra. Tel. 041-668-907, 061-815-798, 061-140-21-20, 041-703-770 Odprto vsak dan od 8. - 19. In v soboto od 8. - 13. ure Kabelska televizija Kamnik Tehnične in programske novosti Na kratko Prvi Kamničani so dobili kabelski televizijski signal leta 1986. torej med prvimi v Sloveniji. V letih 1995 in 1996 je 2353 uporabnikov kamniškega kabelskega televizijskega signala ustanovilo Zavod za razvoj kabelsko satelitskega sistema Kamnik, ob ustanovitvi vrednega 66 milijonov tolarjev (815.000 DEM). Kabelsko omrežje je zdaj dolgo približno 20 km in sega na vzhodu in severu od Vira pri Ne-vljah (Kavran) do Caleita in Bi-slričice, na jugu pa do Koreno-ve poti v Podgorju, po vsej Duplici in Novem trgu (razen dela novega naselja na Zg. Pero-vem). Vseh kabelskih priključkov je zdaj okrog 5000. Osnovna naloga in stalna skrb Zavoda je vsem uporabnikom zagotoviti tako vsebinsko kot tehnično Čimbolj kakovosten sprejem televizijskih in zdaj tudi radijskih programov. Letos januarja je bila povsem posodoblje- ne/ nove opreme postaje na Starem gradu. na sprejemna aparatura v postaji na Starem gradu, zamenjava pasivnih ojačevalcev na kabelskem omrežju pa naj bi v naslednjih tednih odpravila motnje pri sprejemu slike pri uporabnikih. Nova sprejemna postaja omogoča sprejem še veC stereo zvoka pri televizijskih programih, posebej pa je treba opozoriti lastnike stereo TV-sprejemnikov, da programa Eurosport in TNT (Cartoon) sprejemajo dualno, kar omogoCa izbiro med dvema jezikoma (Eurosport: angleško in nemško). Motnje pri sprejemanju nekaterih programov so za Zavod seveda velik problem. Zavedajo se negodovanja uporabnikov na področjih, ki so pod neposrednim vplivom signalov iz oddajnikov na Krvavcu (predvsem Zaprice, Perovo in Duplica). V tem delu Kamnika večinoma ni možen kakovosten sprejem signala na kanalu 12 (kabelski program TV3), kajti na tem kanalu Televizija Slovenija na Krvavcu oddaja poskusno digitalno, motnje, ki jih s tem povzroCa, pa v naših sprejemnikih prevladajo. Ker bo v nekaj letih iz tehničnih razlogov nemogoCc uporabljati tudi kanale 2 do 4 in SI do S6. se v zavodu pripravljajo na nadomestno oddajanje na UHF kanalih (od 21 naprej), redno pa že oddajajo na tako imenovanih hiper kanalih od S21 naprej in sicer satelitske progame Kanal I, RAII, TV5 in RAI3. Na UHF in hiper kanalih je teoretično sicer zelo kakovosten sprejem, v praksi pa so problem visokim frekvencam neprilagojene zveze, zlasti ojačevalci in pa naši televizijski sprejemniki, ker starejši sprejemniki hiperkanalov nimajo. Kot nam je zagotovil direktor Zavoda Marjan Burja si želijo prestaviti sprejemno postajo iz Starega gradu na primernejšo lokacijo v dolini. Prošnjo za ustrezno lokacijo so med drugim podkrepili tudi z dejstvom, da bi Stari grad s tem razbremenil dela množice satelitskih in zemeljskih anten, ki zdaj prav gotovo ne prispevajo k lepšemu videzu vrha Starega gradu. Bistveno pa bi se tudi izboljšal sprejem programov iz oddajnikov na Krvavcu v ledenih zimskih dneh, ko je, kot na primer v lanski zimi kar nekaj tednov, žled povsem pokvari in izmali-čil signal, s tem pa tudi sliko zemeljskih TV-oddajnikov, tako da teh programov od takrat praktično ni možno gledati. Katere programe v našem omrežju lahko gledamo, v okviru možnosti in naših Zelja odločata programski svet in upravni odbor Zavoda. Pravice za posredovanje nekaterih satelitskih programov, ki jih gledamo, so že dalj časa plačljive. Mesečno Zavod za te programe plačuje okrog pol milijona tolarjev, najdražji je za zdaj program Euro- sport. Stroški bodo Se precej višji, ko bo treba začeti plačevati tudi programe, ki oddajajo v nemščini. Skoraj novost so tudi radijski programi, ki nam jih prenaša kabelski sistem Kamnik. Zdaj lahko poslušamo že 18 programov - res bogata paleta slovenskih radijskih programov in štirje priljubljeni tuji satelitski. Tehnične možnosti za razširitev radijskega programa so še, modul za dva nova programa pa stane okrog 10.000 tolarjev. In kako uporabniki priključimo svoj radijski sprejemnik na kabelsko omrežje: potrebujemo samo TV/radio kabelsko vtičnico, nekaj koaksialnega antenskega kabla in radijski sprejemnik, ki ima ustrezen antenski vhod. Popolnoma tehnična novost so kabelski internet priključki. V Kamniku so za zdaj to prvi poskusi, oprema je draga, vendar prvih nekaj priključkov, še vedno poskusnih, predvidevajo že v sredini letošnjega leta. V Sloveniji internet kabelska povezava zdaj deluje samo v Žirovnici. Tam se uporabniki že lahko pohvalijo z izredno hitrostjo prenosa podatkov in celodnevno možnostjo uporabe interne-ta, ne da bi med uporabo imeli zasedeno (in seveda plačevali) telefonsko linijo. Internet priključek plačujejo pavšalno 6200 tolarjev mesečno. Se novost na področju informiranja kabelskih uporabnikov na Kamniškem. Zavod na kanalu 5 oddaja svoj informativni program. Na tem kanalu lahko zvemo, katere programe nam ponuja kabelska televizija na TV-pod-roCju in katere radijske programe lahko poslušamo, nakazani so razvojni načrti in predstavljeno vodstvo Zavoda, zvečer pa lahko nekaj ur spremljamo tudi program bosanskohercegov-ske TV. Zal sta tudi pri tem informiranju vsaj dva problema. Prvič: nikjer, niti na kanalu Impulz, kje Zavod tudi objavlja (sicer nič kaj ažurna) tehnična uporabniška obvestila, nismo izvedeli, da novi informacijski kanal sploh deluje. DrugiC: tisti uporabniki, in ni nas malo, ki smo v vidnem polju krvavškega oddajnika prvega slovenskega televizijskega programa (oddaja na kanalu 5), informacijskega kanala večinoma ne moremo gledati (razen v tistih poznonočnih oziroma zgodnjejutranjih urah, ko in če oddajnik na Krvavcu ne oddaja). BRANKO NOVAK Delo upravne enote Kamnik v preteklem letu Težave le pri vračanju zemljišč v kompleksih Nadaljevanje s I . strani Da je število pravnomočnih odločb glede na število rešenih zadev sorazmerno nizko, je vzrok v 27. členu zakona o denacionalizaciji, ki onemogoča vračanje zemljišč v kompleksih. Za taka zemljišča so doslej v upravni enoti izdali 215 odločb, vendar so bile zoper večino vložene pritožbe. Kot je dejal Miha Novak, je upravna enota v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iskala možnosti, da bi pospešila vračanje takih zemljišč, hkrati pa tudi spremembo omenjenega 27. člena zakona o denacionalizaciji. Zdaj je v zaključni obravnavi v državnem zboru sprememba omenjenega zakona, vendar doslej znane spremembe po Nova- kovem mnenju še vedno ne bodo omogočile vračanja zemljišč v kompleksih. Glede na različne govorice v javnosti je Miha Novak povedal tudi, da nobena izdana odločba o vračanju zemljišč na Veliki planini doslej ni bila sodno razveljavljena. Na odločbe o vračanju stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov čaka le osem upravičencev, kar je manj kot pet odstotkov, pa še ti jih bodo, kot je bilo rečeno na novinarski konferenci, dobili v prvi polovici letošnjega leta. Pravnomočno je bilo rešenih 155 zadev, 24 jih je v pritožbenem postopku, okrog 30 zadev pa zaradi spomeniške zaščite objektov rešuje ministrstvo za kulturo. Od 22 zahtevkov na področju vračanju podjetij in kapitala je bilo izdanih 14 odločb, od te- K.tiiimski občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrici, d.o.o.. Kamnik. Ljubljanska .Va. direktorica Saša Mcjač. oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda PodbrcZnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera McjaC. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PI) in mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 8.31-311. 2iro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. 3 isk Delo - Tisk časopisov in revij, d.d_ Ljubljana. ga je bilo v desetih primerih zahtevkom v celoti ugodeno, v dveh delno, eden je bil zavrnjen, eden pa zavržen. Čeprav gre za pogosto zelo zapletene postopke, povezane z. dolgotrajnim zbiranjem dokumentov, računajo, da bodo vse zadeve rešili do konca letošnjega leta. Zelo uspešna pa je kamniška upravna enota pri reševanju zahtevkov na podlagi zakona o žrtvah vojnega nasilja in drugih »vojnih« zakonov. To kaže podatek, da je bilo do 1. 10. 1997 (zaradi primerljivosti z drugimi upravnimi enotami v RS) v Kamniku od 807 vlog rešenih 779 ali 96,5%, v vseh upravnih enotah v Sloveniji pa 66,9%. Od 58.3 vlog vojnih veteranov je bilo rešenih prek 90% itd. Skupaj so v upravni enoti v navedenem obdobju od 1535 vlog rešili 1450 zadev ali 94.4%. Treba je povedati, da na leni področju v Kamniku ne dela nič več ljudi kot drugod. Zato jim gre upravičeno priznanje, ki jim ga je nedavno dalo tudi kamniško društvo izgnancev. Ugodne ocene dela naše enote na tem področju pa je moč slišati tudi iz, sosednjih občin. F. S. Klic na pomoč 3. februarja ob 16.30 je v tkalnici frotirja tovarne Svilanit začelo goreti. Ko so delavci popoldanske izmene videli, da plamen oblizuje tkalske stroje, so z vso naglico pritekli z. gasilnimi aparati. Z gašenjem tkalskih strojev se je »spopadlo« 30 tkalk in 22 delavcev iz drugih obratov. Zaposleni so dobro poučeni, kako ravnati v takem primeru. Gasiti požar v tkalnici ni preprosta zadeva. Prostor je brez dnevne svetlobe, zato v njem nastaja zadušljiv monoksid, plameni silijo v zračne kanale, v katerih se vžgejo bombažni kosmiči in ogenj se skozi zračne rešetke prenaša po tklalnici. Vsak delavec ve, kje so postavljeni aparati, kako se jih aktivira in katerega po velikosti mora uporabljati za učinkovito gašenje. Po uspešni pogasitvi požara so interni gasilci pregledali tkalnico, če se ni ogenj kje potuhnil. Ker so imeli svoje gasilne aparate izpraznejne. Ko je bila požarna varnost zagotovljena, so kamniški gasilci odpeljali v svojo polnilnico vse prazne aparate in jih še istega dne vrnili. Materialna Skoda je po grobi presoji okoli 8 milijonov tolarjev. Na šestih strojih so pogorele žakardne vrvice, bombažne niti, nekaj blaga in izolacija. Drugih sedem strojev je bilo manj poškodovanih, a tudi na teh bodo morali marsikaj zamenjati. Vzrok požarov v tkalnici je ponavadi trenje ali električna iskra, ki pade na bombažni prah. Čiščenju tkalnice bo moralo vodstvo tovarne posvetiti večjo skrb, ker lahko pride do požara večjih razsežnosti. Za uspešno pogasitev požara gre priznanje tkalskim in drugim delavcem, kamniškim gasilcem pa zahvala za izkazano pomoč pri polnitvi gasilskih aparatov. ALOJZU KONDA Rdeči križ Krvodajalska akcija v januarju Območna organizacija RK je prve dni januarja pripravila tridnevno krvodajalsko akcijo. Na odvzem krvi je prišlo le 99 krvodajalcev, mogoče so bili novoletni prazniki Se vse preblizu. Zaradi izredno velikih potreb je RK 20. januarja pripravil še dodatno akcijo, prišlo je kar 430 ljudi. Pohvaliti velja dijake Srednješolskega centra R. Maistra in njihove profesorje, ki so se množično udeležili te človekoljubne akcije. Teden Rdečega krita -zbiranje pomoči V maju, v tednu Rdečega križa, bo RK Kamnik zbiral finančno in materialno pomoč za ljudi, ki jo nujno potrebujejo. Na RK se vedno bolj srečujejo s težavami ljudi, ki iščejo pomoč in so socialno ogroženi. RK bo poprosil vse, ki lahko priskočijo na pomoč, da bi to mogel porazdeliti vedno večjemu Število prosilcev. Ponovno se bo RK obrnil na obrtnike, ki so do-sedaj že pokazali konkretno pripravljenost pomagati ljudem v stiski. Debeli rtič - mladinsko okrevališče V akciji »Nikoli sam« je RK Kamnik omogočil počitnikova-njc petim šolskim otrokom v tem zdravilišču. Nekajdnevno bivanje bo tem otrokom olajšalo zdravstvene težave in upamo, da se bodo res dobro počutili. 33 otrok na Kisovcu V planinskem domu na Kisovcu je med šolskimi počitnicami letovalo kar 33 otrok, nabirali so si zdravja in se veselili »zimskih« radosti. Rdeči križ Kamnik pri tej akciji sodeluje kot donator. STANE SIMŠIČ Slovesnost ob posebni priložnosti na OŠ Komenda-Moste V Kamniškem občanu smo žc poročali, da je OŠ Ko-mcnda-Mostc izdala dve knjigi svojih šolarjev. Takrat os-mošolka, zdaj dijakinja prvega letnika srednje šole Ana Remse jc napisala dramo Nikoli već, osmošolec Martin Vavpotič pa je napisal fantazijsko zgodbo Dogodivščine Suika tirna. V četrtek, 29. 1. 1998, pa so na Soli pripravili slovesnost ob izidu teh dveh knjig, na katero so bili poleg šolarjev vabljeni tudi drugi gostje. Da na šoli tega niso vzeli kar tako, jc pokazalo Zc vabilo ravnateljice Marije Pe-pelak, na katerem jc bilo zapisano, da je izid literarnih prvencev njihovih osnovnošolcev pomemben dogodek. V bogatem programu so se učenci pogovarjali z mladima literarnima ustvarjalcema in tako predstavili vsebino in okoliščine nastanka obeh knjig. Dramo o zasvojenosti Z drogami Nikoli več pa so tudi dramatizirali. Uvodni nagovor je imela ravnateljica, učenci pa so se javno zahvalili tudi socialni delavki gospe Danci Kuhar, ki jc to s pomočjo mentoric Franje Kralj in Trene Špenko (udi »zakuhala«. Prireditve sc jc udeležil tudi gospod Miha Mohor, pedagoški svetovalec za slovenski jezik, ki jc napisal tudi recenzijo za Martinovo knjigo. Šoli, šolskim delavcem in učencem znova Čestitamo! B.P. Obisk predstavnikov kamnižke občine v avstrijskem Trofaiachu »Eksplozivno« prijateljstvo Pod takim naslovom jc Ne-ue Zeit, štajerski deželni Časopis, objavil daljši zapis o medsebojni zgodovinski povezanosti Trofaiacha in Kamnika ob obisku predstavnikov občine Kamnik z. Zupanom Tonetom Smolnikarjem in Kemijske industrije Kamnik z direktorjem Matijo (erarjem pretekli vikend 21. in 22. februarja v tej štajerski občini. KamniCani so tako vrnili obisk predstavnikom avstrijske občine Trofa-iach, ki so lani poleti obiskali Kamnik. V stari mestni hiši so pretekli petek odprli zanimivo razstavo z. naslovom »Bivanje okrog smodniškega stolpa«, ki jo je pripravilo tamkajšnje muzejsko društvo s sodelovanjem na- "Jaz sem otrok te smodntinlce. Je ob odprtju razstave v stari mestni hisi dejal tupan August Wagner (z leve ob županu Smolnikarju), ko je prisrčno pozdravil predstavnike občine Kamnik. » Se občine in KIK-a. Sredi prve svetovne vojne, leta 1915, so Zupan Tone Smolnikar se je ob navzočnosti Augusta Wagneija, župana občine Trofaiach (na desni), tn župana Irskega mesta Clonmel vpisal v zlato knjigo mesta Trofaiach. namreč avstrijske vojaške oblasti vso proizvodnjo kamniške smodnišnice s stroji in tudi precej delavci preselili v Trofaiach, kjer jc smodnišnica delovala do leta 1926. Ob tej priložnosti so gostitelji iz Trofaiacha podpisali tudi listino o prijateljstvu z iranskim mestom Clonmel. Temu dogodku in obisku Kamničanov v Trofaiachu sla poseben poudarek dala tudi graški Kleine Zeitung v nedeljo, 22. februarja, s člankom z noilovom Prijateljstvo in mir in avstrijska televizija v punc deljkovi oddaji Avstrija danes, ki jc posnela tudi izjavo našega Zupana Toneta Smolnikarja. Podrobneje o zanimivem programu obiska v Trofaiachu pa v prihodnji številki. FRANC SVETEU Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ŽUPAN 26. februarja J 998 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Smetnjaki in nered na parkiriščih na Rakovniku Alenka Koželj je opozorila, da na parkirišču na Bakovniku vlada popoln nered, saj so zabojniki brez reda postavljeni po parkiriščih in zelenicah, nekateri pa tudi na križiščih, kjer ovnijo normalen promet in ogrožajo prometno varnost. Zato v imenu prebivalcev prosi, da se tako stanje čimprej uredi. Podjetje Piiblicus v svojem odgovoru navaja, da so lani avgusta opravili terenski ogled z namenom, da bi določili in uredili zbirno mesto zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov iz stanovanjskih blokov na Bakovniku. Pojavil pa se je problem, kako s soglasjem lastnikov zagotoviti ustrezno zemljišče, kjer bi lahko namestili zabojnike po predhodni ureditvi. Stanovalci blokov kot investitorji bi morali pred izdajo dovoljenja o priglasitvi del medili vprašanje lastništva zemljišCa. Publicus nadalje pravi, da skic pa, da doslej zavezanci niso naredili ničesar za ustrezno rešitev tega problema. Zato meni, da lahko utemeljeno zavrača odgovor nosi za sedanje stanje. Zamujanje soglasij ovira sprejetje prostorskih aktov Marjeto 11 uma i je zanimalo, kako da marsikateri ureditveni ali zazidalni načrt ne pride v obravnavo, ker niso bila podana soglasja nekaterih ustanov. Sprašuje tudi, če zanje ne veljajo določila zakona o upravnem postopku, po katerem je rok za odgovor en mesec. Župan Smolnikar med drugim Pravi, da prostorski izvedbeni akti vsebujejo tudi soglasja, ki so jih v skladu z ustreznimi zakoni doli ni in upravičeni dati pristojni organi, organizacije in skupnosli. Izdajanje teh soglasij po določilih zakona o upravnem postopku nadomeščajo »specialni« zakoni s področja zakonodaje, v okviru katere delujejo posamezni soglasodajalci. Impulz naj bi posnel celotno, ne samo del seje OS Svetnik Jože Romšak je predlagal, naj bi kabelska televizija Impulz posnela in predvajala potek posamezne seje občinskega svela v eeloli in nc samo začetni del kot doslej. Prav tako pa meni, da bi morali sejo spremijat i tudi novinarji ostalih javnih medijev. Predsednik občinskega sveta Igor Podhrcžnik mu je odgovoril, da je pozval CAIV Impulz, naj občini dostavi ponudbo za snemanje sej občinskega svela lako, kot jc predlagal svetnik. Dodaja tudi. da občinski svet na svoje seje vabi novinarje CATV Impulza, Kamniškega občana. Dnevnika, Dela, Gorenjskega glasa. Gorenjskih tedenskih novic, Stranjskih novic. Radia Kranj in Radia Slovenija. Na to, ali se posamezni novinarji udeležujejo sej, pa občinski svet in njegov predsednik nimata vpliva. Sanacija opornega zidu pri gasilskem domu v Mostah letos Svetnik Vinko Ovijač je dal pobudo, naj se sanacija opornega zidu pri gasilskem domu v Mostah čimprej opravi, da se prepreči večja Skoda. Poudaril je, da je že dve leti ta sanaciia predvidena v občinskem proračunu. obstaja velika nevarnost, da se del zidu in del gasilskega doma Sklicana 33. seja občinskega sveta Za sredo, 25. februarja 1998, je predsednik občinskega sveta •gor Podhrcžnik sklical 3.1. sejo občinskega sveta. tokrat je na dnevnem redu precej manj zadev kot običajno, svetniki bodo po predlogu dnevnega reda obravnavali devet zadev. Najprej bodo razpravljali in odločali o predlogu odloka o oglaševanju v občini Kamnik, nato pa naj bi po hitrem postopku spreleti pretilog odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo pri vodo-oskrbi in povračilu za priključke na področju vodooskrbe in kanalizacije. Hitri postopek župan utemeljuje s tem, ker je bil, kol smo Zc pisali, nedavno inzveljnvljen odlok o taksah za obremenjevanje okolja in racionalno rabo naravnih dobrin ter bi bilo treba z. hovim odlokom preprečiti možne zaplete pri preskrbi z. vodo in čiščenjem le). Povračila za priključke na kanalizacijsko omrežje pa na j bi se gibala od 45.000 SIT (za 15 cm priključno cev (do 450.000 SIT (za 30 cm priključno cev). Na la način naj bi zbiali letno okrog 60 milijonov tolarjev dodatnega denarja^ Polovico od tega l>i namenili za sanacijo se danjega vodovodnega sistema drugo polovico pa po programu, ki ga bo sprejel občinski svet za nove naložbe na tem področju. Prispevek za razširjeno reprodukcij naj bi sc uvedel za do bo petih let. Kol |e na seji dejal načelnik oddelka za okolje in prostor Bojan Mlakar, je položaj na tem področju izjemno dramatičen. Svetniki so temu mnenju v razpravi sicer pritrdili, vendar so opozarjali na nevarnost previsokega povišanja cen vode. IgOl Podhrcžnik je opozoril tudi na možnost neenakopravnega obravnavanja naročnikov kanalizacijskih priključkov v Podgorju in v Smarci. saj bodo naročniki, ki bodo kasneje prišli na vrsto, plačali tudi do trikrat dražji priklm ček. .loze RomSak je spel opozoril na problem zaračunavanja ka- nalščine živinorejcem, vrtnarjem in drugim. Dimitrij Perčič pa jc menil, da bi sc morala obveznost tega prispevka razširiti na vsa vodovodna omreZja v občini, ne pa samo na vodovodni sistem Iver-je. S pripombo, da je treba pripraviti tudi program uporabe tega denarja in še z nekaterimi drugimi pripombami, ki naj bi jih predlagatelj odloka upošteval, so svetniki osnutek odloka sprejeli. K osnutku strategije varstva okolja v občini Kamnik, ki ga je pripravil OIKOS. d. o. o, so imeli svetniki številne pripombe, češ da jc gradivo, ki naj bi šlo v javno obravnavo, preslabo pripravljeno. Zato osnutek ni dobil zadosti glasov svetnikov in ga bodo morali scstavljalci temeljito prečesati in di »polniti. Podrobneje bomo o poteku seje poročali v naslednji številki. FRANC SVETELJ Nadaljevanje občnega zbora Turističnega društva Kamnik čez 14 dni Občni zbor Turističnega društva Kamnik, v sredo 25. februarja, so po dveinpolur-ni vroči razpravi o finančnem poslovanju društva v zvezi z lanskimi dnevi narodnih nos prekinili in ga bodo nadaljevali cez 14 dni. Udeleženci zbora so namreč zavrnili poročilo navzočega bivšega predsednika Hienga in blagajnika društva (ijuri-na tet želeli podrobnejše podatke o denarnih zadevah, predvsem pa predloge rešitev, ki naj bi pomagale vrniti ali vsaj popravili zapravljen ugled le naše največje turistične prireditve. (fs) V tem trenutku so mostovi v naši občini eden izmed večjih problemov. Dotrajanemu kamniškemu železnemu mostu in mostu prek Pšate v Mostah se je te dni pridružil Se most prek Kamniške Bistrice v Stranjah. Ta je na svojo dotrajanost opozoril najglasneje. 12. februarja se je namreč pod kolesi tovornjaka Cestnega podjetja Ljubljana vdrlo cestišče na začetku mostu na levem bregu reke. Zob časa in hudourniška Kamniška Bistrica sta dodobra načela temelj betonskega stebra in zagrozila, da sc bo del mostu pod težo težkih tovornjakov sesul v strugo. To je bil tudi povod, da je župan Tone Smolnikar sklical novinarsko konferenco, na kateri je javnost obvestil, kaj je občina Kamnik podvzela za rešitev tega problema. Regionalno cesto R-.3I4 so seveda takoj zaprli za ves motorni promet. Seveda je nastalo vprašanje, kaj bo s težkim prometom, h kateremu največji delež prispeva Calcit s svojim, kot je dejal župan, dobrim milijonom ton letnega prometa. Krajani Godiča. prek katerega naj bi po- za okolje in prostor, naj bi bila najbolj nujna sanacijska dela opravljena do ponedeljka 23. februarja. Seveda to pomeni začasno sanacijo, čimprej pa se bo treba lotiti temeljite prenove, če naj bi zdržal čedalje težji in gostejši promet, h kateremu bo s svojo podvojeno proizvodnjo prispeval tudi Calcit. Temu pa se pridružuje tudi od-krivni material in jalovina, ki jo že uporabljajo tudi za gradnjo avtoceste. Popraviti pa bo treba tudi jez nad mostom, ki pred leti ob znani vodni ujmi ni bil popravljen. Z vidika prometne varnosti pa bo treba čimprej urediti tudi pločnik skozi Stranje, za kar je Calcit že naročil izdelavo potrebnega projekta, občina pa naj bi letos za njegovo postavitev namenila 6 milijonov SIT. Znani most v Mostah, za katerega Moščani pravijo, da nas pelje v F.vropo. Se vedno čaka svojega naslednika. Zapleta z lastnikom parkirišča, ki naj bi pripadlo cesti prek novega mostu preko Pšate. jim namreč se vedno ni uspelo rešiti. Pravijo pa. da ga bodo letos gotovo začeli gradili. Kamniška Bistrica je spodkopala levi steber mostu v Stranjah. tekala začasna preusmeritev, seveda odločno nasprotujejo, da bi jim zdaj s težkimi tovornjaki razbili cesto skozi vas. Zato bo verjetno edini izhod omejitev osne obremenitve, oziroma prevoz materiala z lažjimi tovornjaki Delavci Cestnega podjetja Ljubljana in podjetju Hidrotehnik so takoj začeli s sanacijo ogroženega dela mostu. Najprej bodo preusmerili del toka Kamniške Bistrice, nato pa »podbetonirali« temelje nosilnega stebra in uredili cestišče prek mostu. Kot jc dejal Lojze Trebušak, z oddelka Tudi 106 let stari železni most v Kamniku še vedno žalostno čaka na rešitelja. Kot pravi župan, bo gradnja novega mostu terjala najmanj 1X0 milijonov SIT, pri čemer bo levji delež zahtevala prestavitev komunalnih vodov. Letos je v predlogu občinskega proračuna za ta most (lokacijska dokumentacija zanj je že izdelana, čakajo Se gradbeno dovoljenje) predvidenih 60 milijonov SIT. Ni pa še jasno, koliko bo k temu. nekoč državnemu mostu prispevala država. F. S. Življenje v Vranji Peči Te dni smo bili na obisku v krajevni skupnosti Vranja Peć. O razmerah, problemih in uspehih krajanov smo se pogovarjali s predsednikom Filipom Brelihom. To funkcijo opravlja dve leti, jc Kamničan. a si je na Vranji PeCi zgradil dom. Vključil se je v delo KS, zato so mu krajani zaupali tako pomembno nalogo. Po poklicu je gostinski delavec, zaposlen v Ljubljani. »Osebna izkaznica« KS Vranja Peć Ta krajevna skupnost je le 7 oziroma 8 km vzhodno od Kamnika, na visini 660 m. Sestavljajo jo naselja: Vranja Peć, kjer je tudi sedež KS. Velika Lasna. Zg. in Sp. PalovCe ter del Trobelne-ga. Šteje 256 prebivalcev, ki živijo v 50 hišah. Po velikosti spada med većje KS v občini. Krajani se većinoma preživljajo z delom v gospodarskih in drugih organizacijah v Kamniku in drugih krajih, kmetijstvo jim pomeni le dopolnilno dejavnost. Posebnih trznili viškov ni, le nekaj v živinoreji. Celoten predel KS je zelo gričevnat. Kaj je novega v zadnjih letih? Cestna povezava od Kamnika skozi PalovCe do Vranje PeCi in dalje do Velike Lasne in Vascnega jc skoraj zaključena. VeCji del je tudi asfaltiran, razen 2 km med PalovCami in Vranjo PeCjo ter 1 km pred Veliko LaSno. Prepričani so, da bodo z deli kmalu nadaljevali, potem ko bodo rcSili nekaj problemov z odkupom zemljišč. Ta cesta jim pomeni veliko in že zdaj imajo mnogo lažji dostop do Kamnika. Druga pomembna pridobitev je telefonija v KS. Vsi prosilci so lahko prišli do telefonskih priključkov in skoraj ni hiše, ki bi ga odklonila. Predsednik KS ugotavlja, da so ljudje s to pridobitvijo nadvse zadovoljni. V središču Vranje Peči so uredili tudi javno razsvetljavo. Katerim nalogam boste dali prednost? Že dolgo si krajani želijo imeti spodobno mrliško vežico. V ta namen so razpisali 2% krajevni samoprispevek, ki je bil sprejet. Sredstva, zbrana iz te- Pogled na del Vranje Peči (v ospredju predsednik KS). Obrti ali drugih pridobitnih dejavnosti ni, imajo osnovno šolo do 4. razreda, ki jo zdaj obiskuje 18 učencev, in cerkev, nimajo pa trgovine niti gostilne. Otroci višjih letnikov obiskujejo šolo v Kamniku, tisti iz Velike Lasne pa v Šmartncm, prevoz, je organiziran. Zaradi velike raz-tresenosti naselij je dogovarjanje o skupnih akcijah nekoliko oteženo. ga naslova, bodo strogo namensko uporabljena. Pripravljajo vso potrebno dokumentacijo, odkupili so zemljišče in opravili tudi že prva pripravljalna dela. Seveda bodo sredstva primaknili krajani, KS, pomoč pričakujejo tudi od občine. Naslednja pomembna naloga, ki čaka KS, je sanacija vodovoda in priključek na novi del v Zg. Palovčah. Na ta način bodo prišli do zadostnih količin neoporečne vode za celotno področje KS. Po zaključku del na vodovodni napeljavi naj bi upravljanje prevzelo Komunalno podjetje Kamnik. Stari del vodovoda naj bi ostal v rezervi. Nadaljevali bodo s pripravami za asfaltiranje še 3 km cest in s tem bi popolnoma povezali KS Vranja Peč s Kamnikom in Va-senim. Kako pa deluje lokalna samouprava v KS? V svetu KS, ki šteje 9 članov, so predstavniki vseh naselij. Sestajajo se po potrebi v prostorih osnovne šole. Med problemi, ki jih obravnavajo, imajo prednost tisti, ki krajane najbolj zanimajo. To so ceste, vodovodi, mrliška vežica in drugo. Na zborih prcmcljcjo vsa najpomembnejša vprašanja in naloge, pri tem pa svet KS želi. da bi krajani pokazali še več zanimanja za delo v KS. Z občino Kamnik dobro sodelujejo in ta v okviru možnosti podpira programe KS. Na leto prejmejo ca. 200.000. za leto 1998 pa jc načrtovanih 258.000 tolarjev. Veliko s tem denarjem ne morejo napraviti, saj samo za odvoz smeti iz kontejnerja na leto porabijo 100.000 tolarjev. Sodelovanje in druga vprašanja Pogrešajo delovanje posameznih društev, ki jih pravzaprav ni, niti gasilskega ne. Na pobočjih le KS je zgrajenih ca. 40 počitniških koč. Lastniki skoraj brez izjeme dobro sodelujejo v akcijah KS in tudi prispevajo sorazmerni del sredstev. Pri obnovi vodovoda je sodelovala lovska družina, ki ima svojo kočo v Palovčah. Pred koncem pogovora nas je Filip Brelih opozoril na naravno znamenitost, ki ji pravijo »Špica«. To veliko skalo nad Vranjo Pečjo mnogokrat obiščejo alpinisti, ki skušajo premagati njene strmine. Prihajajo pa tudi drugi. Najbolj si želijo skromne trgovinice, da ne bi bilo treba po vsako malenkost v Kamnik, prav bi jim prišel tudi gostinski lokal pa še in Se... STANE SIMŠIČ Kulturni praznik v Mekinjah V današnjem življenju, polnem hitenja in skrbi se ljudje med seboj vse premalo poznamo. Največja ironija pri tem pa je, da sc zelo slabo poznamo med seboj sokrajani ali celo najbližji sosedje. O svojem sosedu največkrat ne vemo povedati kaj dobrega, vidimo samo njegove napake. Zato smo se pri mekinjski kulturni sekciji odločili, da bi začeli pri rejati javne predstavitve dejavnosti mekinjskih krajanov (njihove hobije), s katerimi se ukvarjajo v prostem času. Že pri površnem pregledu smo ugotovili, da se v Mekinjah »skriva« zelo veliko talentov z različnih področij kulturnega in umetniškega ustvarjanja, nekaterih v javnosti bolj znanih, drugih manj. Slovenski kulturni praznik pa jc idealna priložnost za izpeljavo lovrstne predstavitve. Na letošnji predstavitvi z naslovom Mekinjski kulturni ustvarjalci, ki je bila v petek, 6. februarja, ob 19. uri v dvorani društvenega doma v Mekinjah, sta nam svojo dejavnost predstavili dve sokrajanki: ga. Marija Ftičar, upokojena slikarka keramike, in ga. Tatjana Tratnik, otroška pisateljica in pesnica, po poklicu višja knjižničarka, zaposlena v Matični knjižnici Kamnik. Gospa Marija Ftičar nam jc svojo dejavnost predstavila z. razstavo majolik in poslikav na steklo. S poslikavami keramike in stekla sc je ukvarjala že, ko jc bila zaposlena v Keramični industriji Kamnik (31 let), po upokojitvi pa ji to delo Sc vedno predstavlja veliko veselje in sprostitev: Predmeti, ki jih poslika, so večinoma namenjeni obdarovanju. Za izdelavo in poslikavo keramike je potrebno veliko tehničnih in materialnih pripomočkov, zato se s poslikavo keramike ukvarjajo upokojenci zelo redko. Slikanje na sleklo pa jc materialno nezahtevno, saj je potrebno le steklo in posebne barve, zato pa je toliko bolj zahtevna tehnična izvedba, saj je treba nanašati barve na steklo na hrbtni strani slike, pa tudi proces slikanja jc ravno nasproten (naprej konture, nato ostalo). Pri slikanju se skuša ga. Marija čimbolj izogibati kopijam znanih umetniških del in slikati Samostojno. Ideje največkrat črpa iz narodnega blaga (kmečke skrinje, volivnc slike, panjske končnice), njena priljubljena tema slikanja na steklo pa so upodobitve zavetnika obdarovanca. Gospa Tatjana Tratnik pa se nam jc predstavila z ekološko obarvano otroško glasbeno igrico z naslovom Resnična zgodba o travniških rožicah v izvedbi učencev OŠ Mekinje. V pogovoru nam je povedala, da največ njenih pesmi nastane pri opravljanju najrazličnejših gospodinjskih del (npr. pri kuhanju, pomi- scenske rekvizite sta izdelali ga. Saša Trobevšek in gdč. Katarina Spruk. Za brezplačni cvetlični aranžma jc poskrbela cvetličarna Mira iz Godiča, podjetje Svi-lanit iz Kamnika pa je mekinjske-mu otroškemu zboru podarilo za tO priložnost svoje modne dodatke (metuljčke). Pokrovitelj prireditve je bila KS Mekinje. Priredilcv jc povezoval g. Silvo Balantič, ki je praznično razpoloženje obogatil z recitacijo nekaterih PcSernovih pesmi. Posebna zahvala velja tudi tehničnemu osebju, ki je pripravilo vse potrebno z;i prireditev, Sc posebej gospe Ncvenki in g. Stanetu Uhanu za lepo in strokovno postavitev razstave. Zahvala pa velja tudi gospe Citi Maček, ki je sesila prte za razstavo mize. Na koncu naj izrazim Se povabilo, namenjeno vsem krajanom KS Mekinje, naj kulturni sekciji sporočijo svoje dejavnosti in hobije, s katerimi se ukvarjajo v prostem času. Prav veseli bomo. če bomo na naslednji tovrstni priredit- ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. DOMŽALE T^T^^ćnLrj 1230 Domžale, Kolodvorska 6, A \ T \h tel.: 06V71V082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - začetek v mesecu februarju - trgovska šola (IV. stopnja) - začetek v mesecu februarju - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem In traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711082 In (061) 712-27a Iz upokojenskih logov Aktivnosti in proračun '98 Zadnje uradno lanskoletno srečanje članov upravnega in nadzornega odbora ter članov častnega razsodišča Društva upokojencev Kamnik je bilo v drugi polovici meseca decembra. Društvo s svojimi člani je bilo skozi vse leto zelo aktivno. Trda je bila pri financah. Vendar smo sc tudi tu držali načela, da lahko porabimo le toliko, kolikor imamo in nc več. zato smo določene aktivnosti delno pokrivali iz »lastnih žepov udeležencev« in tako pripomogli, da bo naš zaključni račun za leto I997 napisan s črnimi številkami. Vodstvo društva se je potrudilo in pripravilo tudi za leto I998 zelo raznolik program akcij in prireditev. - Izletov bo kar 19. Poleg junijskega srečanja upokojencev Slovenije v Celju in gorenjskih upokojencev septembra v Kranjski Gori, bodo možna enodnevna potepanja po naši lepi Sloveniji, pa tudi čez mejo se bomo zapeljali in to na Grossglockner, Plitvička jezera, Doberdob... pa vse do večnega mesta Rima. - Nismo tako leni, da bi se vozili samo z avtomobili, tudi poganjati pedala na kolesu nam je všeč in načrtujemo, da bomo na 13 tovrstnih vožnjah prekolesarili dobršen del kamniške, domžalske in kranjske okolice. - Še posebno cenimo pohode po naši in sosednji občini in obiskujemo kraje, ki so znani po dogodkih iz druge svetovne vojne. - Ne bi bili Slovenci in Gorenjci, če ne bi hodili v hribe. Nanje se bomo skupno z mlajšimi planinci lahko organizirano podali kar 40-krat. Vsak zase pa bo izbral le tisto pla- Mlade meklnjske »Igralke« na odru pred domačim občinstvom (foto: Dušan Letnar). vanju posode itd.). Njena velika - želja je, da bi izdala samostojno pesniško zbirko. Na prireditvi nam jc prebrala tudi dve svoji pesmi, druge pa jc zapel pevski zbor OŠ Mekinje pod vodstvom ga. Bernarde Rifcl. Zbor nas je navdušil tudi z venčkom narodnih pesmi, ob glasbeni spremljavi Mateja (harmonika) in Uroša (kitara) Sitar. Pri tem je treba omeniti, da jc kostume za igrico scšil Tatjanin mož Miran, Tatja-nine pesmice in igrico pa sta uglasbila in zaigrala mlada me-kinjska glasbenika Primož in Matic Smolnikar. Kulise in druge ninsko turo, ki ga bo zanimala in mu bo to dovoljevalo njegovo srce in »planinski čevlji«. - Tudi na Športnike nismo pozabili. Dihko se bodo udejstvovali in tekmovali v balinanju, kegljanju, streljanju, šahu, tenisu... - Ženska sekcija bo poleg vseh svojih aktivnosti mislila in ustvarjala razna ročna dela. ki jih bo konec leta prikazala na predvideni razstavi. - Folkloristi kakor tudi pevke in pevci bodo poskrbeli, da bodo naši popoldnevi kulturno bogatejši lah-ko jih bomo slišali in videli tudi na prireditvah drugod. - Glede na to, da čakamo na vstop Evropo in da smo občasno tudi turisti izven naših meja, smo si zadali nalogo zainteresiranim članom ponuditi vsaj osnovno znanje enega tujega jezika - morda nemščine, italijanščine, angleščine - tistega, za katerega bi bilo največ interesentov. - Nekateri pravijo, da upokojencem manjka samo dopust. Tudi do dopusta se bo »dokopalo« kar nekaj članov in to februarja in novembra na morju v Izoli in aprila v toplicah na Češkem. - Ko nas bolezen zasači smo silno veseli, če nas obišče kakšen prijatelj ali član društva Zato ostane delo socialnega odbora zelo pomembno. - Upamo, da nam bo naSe načrte nekako uspelo uresničiti v okviru planiranih sredstev, in to v višini ca. 5,5 milijona SIT. Veselilo nas bo, če se bo načrtovanih društvenih akcij udeležilo čimveč članov. MARINKA HRIBOVŠEK Del razstavljenih umetnin gospe Marije Ftičar (foto: Dušan Letnar). vi lahko predstavili vašo dejavnost. Nc hranite svojih talentov le zase, ampak jih predstavite tudi sokrajanom in nas tako obogatite z delčkom svojega ustvarjanja. Vabilo je namenjeno posebej še neuveljavljenim ustvarjalcem, ki sc morda Se ne upajo predstaviti javnosti. Ic ob sode* lovanju vas krajanov bomo lahko Mekinjam spet vrnili dušo, da sc bodo otresle kulturne otopelosti »spalnega nasilja«, v kateri se nahaja že nekaj desetletij. »Prav prek predstavitve dejavnosti krajanov v mekinjskem Društvenem domu«, jc dejal ob zaključku prireditve predsednik KS Mekinje g. Miroslav Petek, »lahko postane mekinjski Dom zares dom vseh Mckinjčanov«. Prva takšna priložnost se vam ponuja že konec aprila, ko bo v mekinjskem društvenem domu v počastitev 10. obletnice prirejanja Mekinjskcga krosa revija vseh mekinjskih pevcev in glasbenikov, ki sc ukvarjajo (ali so sc v preteklosti) bodisi amatersko, bodi-sti profesionalno s peljem oziroma igranjem kateregakoli glasbenega instrumenta. Prudružite s tudi vi! KORAJZA VFIJA! DAMJAN HANČIČ II I dm drogerie markt Za prodajalno v Kamniku iščemo: 1. POSLOVODJO - s končano poslovoclsko šolo - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na delovnem mestu poslovodje 2. FARMACEVTKO - s končano srednjo .solo in strokovnim izpitom 3. PRODAJALKE -s končano šolo za prodajalke Delovno razmerje lx>mo sklenili za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave s kratkim življenjepisom ter kontaktno telefonsko številko v 8 dneh po objavi na naslov: dm drogerie markt, d.o.o,, Ljubljana, Šmartinska 152. Kamniški OBČAN LJUDJE IN DOGODKI 26. februarja 1998 5 Delovno v Sožitju Mengeš, društvu za pomoč duševno prizadetim Športna dejavnost NaSe aktivnosti potekajo v skladu z letnimi Časi, zalo je začetek leta vedno v znamenju smučarjev, ki so dvakrat trenirali v Planici in tekmovali na VII. zimski spec. olimpijadi na Rogli. Kar nekaj zlatih, srebrnih in bronastih medalj se jc že nabralo. Letos smo plavalne sposobnosti preizkusili tudi tistim, ki do zdaj niso tekmovali in med njimi odkrili nove talente. S tremi skupinami smo plavali v bazenu v Železnikih, kjer smo vedno prijazno sprejeti. Sposobnosti so plavalci pokazali na 4. plavalnem mi' tingu v Lipici. V dveh disciplinah smo dobili zlati medalji. I srebrno in 2 bronasti. Atleti Se vedno pridno vadijo enkrat tedensko, pridružila sta se dva nova iz OS 27. julij iz Ka- je postregel z okusno enolončnico in toplim čajem. Drugi izlet je bil v juniju na Visarje. Bilo nas je za en avtobus in kombi. Prvi postanek smo imeli v TrbiZu, kjer smo si kupili nekaj malenkosti. Iz vrha Višarij smo uživali ob prekrasnem razgledu. Zaradi ugotovitve, da se premalo gibljemo na svežem zraku, je bil tretji izlet v oktobru po-h(xlniski. Odpravili smo sc na Ki-sovec. Prijetno utrujeni smo se odpočili v Zclczničarskcm domu na Kisovcu. Postregli so nam z okusno hrano, predvsem pa smo bili veseli prijaznosti, s katero so nas sprejeli, lastnik nam je omogočil jahanje, kar je bilo posebno doživetje. Radi se bomo vračali na Kisovec. Najraje sc potepamo po naSi lepi Sloveniji, radi pa sc odpra- ;n PRIJETNO UTRUJENI 01) HOJE, A NASMEJANI V SENCI DREVES V DRAGI, (izlet društva Sožitje Mengeš) mnika. Število telovadcev se je Povzpelo že na 24. Svoje zmogljivosti so pokazali na 4. letnih igrah specialne olimpijade za Gorenjsko v Škofji Loki, na IV. atletskem mitingu v Mariboru in na društvenem krosu na stadionu ob osnovni Soli Domžale, ki nas se vedno gosti vsak teden. Balinarji marljivo vadijo na stezi v športnem parku McngcS. Us-Pch ni izostal in dobili smo diplomo za ekipno 1. mesto na 3. balinarskem mitingu v Tolminu. Izleti in pohodi Skupino tistih, ki zaradi zmanjšane telesne okretnosti niso vključeni v vse aktivnosti društva, smo Peljali na popoldanski izlet v Drago. Ogledali smo si delCek naravnih lepot, grad Kamen in prve vlečnice tovarne Elan iz lic 8unj, sc fotografirali in seveda malicali .leseni smo otišli v Uboje na ogled izdelkov iz keramike. Na Stilih družinskih izletih °ani je bilo vreme naklonjeno. Na losta smo se odpravili v aprilu. Do dveh tretjin smo se Pripeljali, preostalo pot smo hodili in uživali ob pogledu na bližnje gorenjske kraje. Gostince nam vimo tudi v tujino, v septembru smo lahko božali najbolj eksotične živali v salari parku na Dunaju. Ob koncu dneva smo imeli Se čas, da smo si iz avtobusa ogledali največje znamenitosti mesta. »Metulji« plesno-dramska skupina Vadi redno tedensko z občasnimi prekinitvami. Naučili so sc plesa z metlo, obnavljajo že naučene deklamacije in pripravljajo program za novoletno praznovanje. V poletnem času so za nagrado obiskali Bled. se peljali s pletno in se posladkali s tradicionalno blejsko slaSCico. Roćne sprel nosi i V krožku ročnih spretnosti smo izdelovali pustne maske, s skupino deklet tudi poletni nakit iz. fimo mase ter novoletne okraske in čestitke. Družabno življenje in oddih V razne klovne. Živali in druga bitja preoblečeni smo pusto-vali v diskoteki Sponi v Radom- ljah. Navdušeni plesalci so bili ob koncu popolnoma izčrpani. Na tradicionalnem pikniku smo se srečali 20. 6. 1997. Zbralo se nas je kar lepo Število, Se posebno smo bili veseli tistih, ki svoj čas preživljajo doma in jim ta dan veliko pomeni. Popoldne smo preživeli ob zvokih ansambla Borisa Razpotnika. družabnih igricah: vlekli smo vrv. skakali v vrečah in se preizkusili v pikadu. Vsi udeleženci so bili nagrajeni. S svojim nastopom nas jc razveselila in prijetno presenetila dramska skupina. Za srečelov so nam zasebniki in podjetja darovali večje Število dobitkov, za kar se jim zahvaljujemo. Najbolj zavzete zbiralce dobitkov smo že nagradili z enodnevnim izletom v Ankaran. Humanitarna koncerta v Dobu in Domžalah sta nam prinesla veliko glasbenega užitka. Kot spodbudo za nadaljnjo redno prihajanje na telovadbo smo za športnike pripravili piknik. Tudi ob tej priložnosti smo se zabavali ob zvijanju vrvi in dobili nagrade. Porabili smo skoraj vse preostale dobitke od srecelova. Na letovanje in seminarje prek Zveze društev Sotitje se je prijavilo 36 družin. Zaprosili smo tudi za možnost letovanja listih, ki so vključeni v bivalno enoto Doma počitka Mengeš. Sprva jc kazalo slabo, končni izid pa je zelo dober. . Polovica varovancev (7) je odšla na letovanje v Porcnlov dom že 26. 7. 1997. druga polovica 23. X. v Dom Ajda v l.ibeliče. v dom za obšolske dejavnosti. Martinovnnjc je v našem drusl-vu že tradicionalno. K nam povabimo prijatelje iz Varstveno delovnega centra Zagorje. Zberemo se v restavraciji STOL Veliko nas je. je pa zato Se bolj zabavno in nepozabno. Večer nam mine v družabnih igricah, plesu in sproščenem smehu. Zadnja leta imamo v mesecu decembru kar tri može. ki delijo darila. Mi smo ostali zvesti dedku Mrazu. Ze tolikokrat jc bil pri nas, da večino pozna po imenu. Za vsakogar najde prijazno besedo in seveda darilo. Pričakali smo ga v KD McngcS. V kulturnem programu je nastopil lutkar in »Metulji« iz, našega društva. Prijetno jc bilo v letu 1997. Namen delovanja našega društva je bil dosežen, polepšali in obogatili smo vsakdanjik nckalerim otrokom in odraslim duševno prizadetim. Zahvaljujemo se občinam Mengeš. Domžale. Kamnik. Moravče in Lukovica za pomoč in vsem sponzorjem, ki nam omogočajo delovanje. ŽelimB Vam obilo zdravja in poslovnega uspeha. SILVA DREŠAR, tajnica društva ^gjika dela Viktorijana Demšarja Nekaj potez za portret zaslužnega Slovenca Rud m ustavim ob lepo unjenm duhovniškem grobišču na levi struni "h vhodu na komendsko pokopališče s komendsko župnijo (od 1946 do '975J. Cilede na svoj šibek organizem ie doživel prav tastitlfivo starost vet k(>l stdemlnosemdšsetth let 4.Januar-/a 1992 smo njegovo od bolezni, živ-vanjskih naporov In tegob iotrpAo teto krotili blagoslovljeni .rinili, zapis nad 8*obom i,n skopo, vendar dovolj igo-w"'"» pričuje, da ft m pokopan velik (hvek. Vjegovo veličino pravzaprav človek ' '"' In Spoznava, kot pri vsakem po- Jtetnbnem Slovencu ali Šomkl, sele ko ga (jej m ve( /MtneS se zavedati. kak<> ti nekaj manjka, da na vrula, "a kater« jj nekdaj rad trkal in izza njih zaslišal prijazen 'upnikov glas in povabilo k vstopu, ne bos nic vre potikal, kajti za njimi ni več osebe, ki ti je nekdaj toliko pomenila. Zagrne te boleti molk. Takšno je pač življenje-eno samo dolgo odhajanje. Vendar dela ostajajo, močnejša kot karkoli drugega. Posebej, če so zapisana. Pri »gospodu dekanu« - tako smo ga bili vajeni imenovali - jih je mnogo: zapisanih, tvarnih (obnoviteljskih) pa tudi duhovnih. Zapisana so bila v večini objavljena v raznih slovenskih strokovnih in drugih publikacijah. Največji del jih je I ik lorijan Demšar namenil preučevanja in celostni osvetlitvi življenja in dela svojega daljnega duhovniškega prednika v Komendi Petra Pavla Glavarja (1721-17X4). Samo teh zelo vestno napisanih prispevkov je za zajetno knjigo. Del jih je objavljenih ludi i Dcmsar/evi edini knjigi Slovenske pridige Petra Pavla Glavarja, ki jc izšla leta /99/ pri Mohorjevi družbi Celje. Potem so tu še drugi prispevki: ob praznovanju H00. obletnice prve omembe prvega koinendskega Župnika Alrn'ina, žalostni usodi konjskih procesij v Komendi. Življenju plemenitaške rodovine Apjaltrem na kriškem gradu, zgodovini šole v Komendi, prvem goriškem nadškoju Karlu Mihaelu ■tllcinsu. odhajanju Slovencev v svet, zdravstveni oskrbi ljudi na podeželju v IS. in 19. stoletju, doživljanju prve svetovne vojne, rtscvuujii koinendskega svetilnika, lončarstvu v Komendi, preživljanju počitnic nekoč, pisen prve gospodarske pratike v slovenskem jeziku Antonu Brezniku s Križa... 71 prispevki po eni strani kažejo na zelo široko DcmSurjcvo zanimanje za vse. kar se je v preleklosli dogajalo v Komendi, z njim je skušal potešiti svojega pronicljivega raziskovalnega duha, po drugi pa na njegovo zavedanje, kako pomembno Je za duhovnika, da dobro pozna svojo Župnijo, njeno zgodovino, pomembne ljudi. Demšar je s tem svojim delom pokazal, daje izšel iz stare, dobre Sole, ki je slovenske duhovnike naučila pisali, oni pa dneee. Sam sem doživljal to njegovo pobudo, pa ludi drugi, ki smo trkali na vrula njegovega vedno odprtega doma. Zares škoda, da Se nimamo njegovih zbranih del! Sele ta hi v pravi luci />o-kazala, kako velika delo je za komendsko Župnijo in slovensko zgodovinopisje opravil prizadevni g. dekan. (nadaljevanje prihodnjič) JOŽE PAVLIC PESEM ZA BOŠTJANA Verjamem v čudež, da bo v vsaki hiši, v vsaki ulici, v vsakem mestu stopil človek k človeku in mu rekel: »Saj te vednar imam rad nič več ne bo trpkih besed iz mojih ust, srce si bom napolnil z dobroto roke pa z darovi prijateljstva.* PHIL BOSMANS Nekaj misli tega modernega Frančiška, kot ga imenujejo drugod po svetu, je kot naročenih za dobrodelni koncert več pevskih skupin v cerkvi Sv. Ane v Tunjicah. To nedeljo, I. marca, ob 15. url nam bodo prepevali: Moški zbor Solidarnost iz Kamnika, MePeZ Šentviški zvon, mešani oktet ECCE iz Kamnika in Tu-njiški oktet. Toda ti pevci ne bodo peli samo nam, poslušalcem, peli bodo tudi Boštjanu Balantiču, ki leži na k kliniki v Londonu po zahtevni presaditvi kostnega mo- zga, ki mu je edina bilka življenja, katere se oprijemlje. Mlad 22-leten fant, že na začetku življenjske poti pre-izkušan v trpljenju, se želi čimprej zdrav vrniti k svoji mladi družini na Vrhpolje pri Kamniku. Omogočimo mu to željo življenja tudi z obiskom dobrodelnega koncerta, ki bo napolnil naša srca z dobroto, kot pravi redovnik iz Antmrpna Phil Bosmans. V Tunjicah je že konec lanskega leta slekla akcija zbiranja denarne pomoči, ki Je potrebna Boštjanu za bivanje v l/mdonu, saj stroški 6-mesečnega pooperaeijskegu zdravljenja presegajo 30.000 DEM. Zbrani denar 700.000 SIT smo Boštjanu izročili na božični večer. Pruv tako so v akcijo od vsega začetka vključeni RK Kamnik, Kanin: ter številna kamniška podjetja. Želimo, da se nam pridružite v tej akciji, kot bodo to storili pevci s pesmijo za nas in Boštjana. Nasvidenje to nedeljo popoldne v Tunjicah! Prostovoljna sredstva pa lahko nakažete na žiro račun 50140-621-6004 05 1310119-U9M84. _RDECl KRIŽ TUNJICEJ 0 pokojninski reformi V pokoj - vsako leto za šest mesecev starejši Predlagana povečana polna (in minimalna) starost (65) (58) let nc bo začela veljati kar takoj z uveljavitvijo pokojninske reforme, temveč postopoma - po 6 mesecev vsako leto. Polna starost za ženske ho uveljavljena leta 2022 in za moške leta 2012. Če bo predlog začel veljati že prihodnje leto. bo predpisana sia-rost za upokojitev po posameznih letih naslednja: Iz tabele je razvidno, da gre za povečanje polne in minimalne (za ženske) starosti. Pri zavarovankah obe starosti naraščata po 6 mesecev do leta 2008. Od leta 2009 pa narašča le Se predpisana polna starost, tja do leta 2022. Pri zavarovancih se minimalna starost ne spreminja in ostaja enaka do sedaj veljavni polni starosti, zvišuje pa se predpisana polna starost do 65. leta. ki jo bo moški zavarova- uveljavljala 60 mesecev za pet otrok - lahko bi odšla v pokoj pri 53 letih). Kot že nekajkrat v predlagani reformi se človek vpraša, zakaj predlagatelj navaja najbolj mejne primere?! Moti, da navaja primer matere s petimi otroki, saj takšnih v Sloveniji ni prav veliko. A. kot da želi zbuditi zgled, kako so ženske Se vedno privilegirane v primerjavi z moškimi in kako bodo pri- Povečevanje minimalne starosti in polne starosti za upokojitev 35 let dobe (ženska) 20 let dobe (ženska) 40 let dobe (moški) 20 let dobe (moški) 15 let dobe (ženska leto mini. polna ininimal. polna miniinal. polna ininimal. polna ininimal. polna starost starost starost starost starost starost starost starost starost starost 1999 5.3,5 53,5 58.0 58.5 58.0 58.5 63,0 63,5 60,0 60,5 2000 54.0 54.0 58,0 59,0 58,(1 59.0 63,0 64,0 60.0 61.0 2001 54,5 54,5 58.0 59,5 58,0 5925 63.0 ' 64^ 60,0 61.5 " 200? 55.0 55,0 58.0 60.0 58.0 60.0 6.3,0 65J) 60,0 62,0 2003 55,5 55,5 58,0 60.5 58,0 Z 60,5 ' 6 1.0 ' Jr5jL 60,0 62,5 2004 56.0 56,0 58,0 61,0 58,0 61.0 63.0 65.0 60,0 6 1,0 2005 56,5 56,5 58,0 61^5 58,0 61,5 " 60,0 6.33 2006 57,0 57,0 58,0 .......62.0..... 58.0 62,0 60,0 64.0 2007 57,5 57,5 58,0 62.5 58,0 ~ 62.5 60,0 64,5 2008 58,0 58,0 58,0 63,0 58,0 63,0 60,0 65,0 2009 58.0 5825 58,0 63,5 58,0 632$ ' 2010 58,0 59.0 58,0 64,0 58,0 64.0 2011 58,0 59,5 58,0 64,5 58,0 64.5 2012 58.0 60,0 58,0 65,0 58,0 ......„65,0 .. 2013 58.0 6025 2014 58,0 61,0 2015 58,0 61,5 2016 58,(1 62,0 2017 58,0 6225 2018 58,0 63.0 2019 58,0 6,3,5""' 2020 58,0 64,0 2021 58,0 """64,5" 2022 58,0 65.0 2023 Pri fleksibilnem načinu upokojevanja .se predlaga zmanjšanje pokojnin (malus) tistim, ki bodo šli v pokoj pred polno upo-kojitveno starostjo, in povečevanje pokojnin (bonus) za tiste, ki bodo v aktivnem zavurovalskem statusu ostali še po doseženi polni upokojitveni starosti. nec dosegel leta 2012. Takšen predlagan način minimalne in polne starosti imenuje predlagatelj fleksibilni način upokojevanja, siii dopušča možnost, da se zavarovanke in zavarovanci lahko upokojijo že med predpisano polno starostjo, to jc. ko bodo dosegli predpisano minimalno starost Vendar odločitev za upokojitev pri minimalni Starosti prinaša neugodne posledice - nižjo pokojnino. Kajti vsak manjkajoči mesec do predpisane polne starosti bo »stal« - 0,3%, kar pomeni na primer da bi znašal ta odbitek 5 let pred dopolnitvijo polne starosti kar 18%. Povrhu vsega so ti odbitki (inalusi) trajni! Predlagatelj meni, da bo taksen način fleksibilnega upokojevanja spodbudno vplival na tiste, ki se bodo upokojili nad zahtevano starostjo, kajti ti bodo deležni vzpodbude in sicer za vsak mesec prek polne starosti + 0,3% (bonusi I. Istočasno pa predlagatelj tudi meni, da bo predlagan način omogočil tistim zavarovankam in zavarovancem, ki nc želijo ali nc morejo več delali pri sitnosti 58 let. da se bodo pri tej slarosli lahko tudi upokojili. Temu bi lahko pritrdili, če teorije nc prenesemo v vsakdanje življenje delavcev v delovno inicnziv-nih panogah. Tu namreč ne gre za »izpolnjevanje« želja, temveč dejstva, da so delavci Zc mnogo pred »minimalno« predlagano starostjo -izčrpani. Kaj bo z njimi, bo poka zal čas. Vsekakoi pa se gre bati. da bodo podjetja postala bolj socialna kot v času razcveta socializma, če bodo hotela dati socialno varnost svojim ostarelim delavcem Za vsakega otroka - 12 mesecev manj! Glede na mednarodna pravila in ustavne določbe o prepovedi spol- ne neenakosti se bo torej tudi v Sloveniji starostna meja izenačila za ženske in moSke. Razlike, ki so dopustne pri obravnavanju žensk in moških, so le tiste, ki so povezane z materinstvom. Zavarovanke imajo prednostno pravico, da se odločijo zanjo in sicer tako. da sc jim za vsakega otroka prizna pravica do znižanja starostne meje za 12 mesecev. Predlagatelj navaja primer, da bi bila zavarovanka s petimi otroki na istem kot sedaj, torej bi se lahko starostno upokojila za pri pet let nižji starosti kot zavarovanec (pri minimalni starosti 58 let bi vilegijev še deležne, če bodo le dovolj pogumne, da se bodo odločale za rojstvo otrok. Pri tem je treba povedati tudi to. da pravica velja le za »zgodnejšo« starostno mejo. krepko pa se bo poznala pri odmeri pokojnine. Ne bo šlo sicer za obračun že omenjenega »malusa«, se bo pa poznalo pri odstotkih, ki jih prinaša vsako leto (zavarovalne) delovne dobe. Po novem gre 1,5 odstotka za vsako zavarovalno leto! Koliko po starem in koliko po novem v odstotkih za vsako leto delovne dobe - pa prihodnjič. IVANA SKAMI \ POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK IZOBRAŽEVANJE V MARCU 1998. »IZTERJAVA DOIXX)V« Začetek: 10. 3. 1998, ob 17. uri - 2x4 ure, v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik. Izvajalec: GEA COLLEGE. d.d., Ljubljana - g. Franci Vidic in g. Nace Pavlin »DELAVNICA O PRODAJI« Začetek: 17. 3. 1998. ob 16. uri v sejni sobi (II. nadstropje) Občine Kamnik. Izvajalec: g. Nikola Grubiša, s.p. »USPEŠNO VODENJE DRUŽINSKEGA PODJETJA« Začetek: 23. 3. 1998, ob 17. uri - 4 x 4 ure. v sejni sobi (II nadstropje) Občine Kamnik. Izvajalec: GEA COLLEGE. d.d., Ljubljana - mag. lordan Bergine. mag. Jaka Vadnjal. g. Viljem Pšeničnv, g. Stane Gaberc, dr. Miroslav Glas, g. Janko Pučnik, ga. Božena Macarol. Informacije: PIC Občine Kamnik, tel. 817-443 ali 818-107. SVETOVANJE IN INFORMIRANJE: za podjetnike in obrtnike poteka po ustaljenih razporedih in vsebinskih sklopih. MARICA FTIČAR - mati, babica, žena in umetnica Sonce je sijalo in ljudje so obrezovali drevje, okopavali na vrtovih in se vedli pomladansko, čeprav se pomlad na koledarju Se ne kaie. Februar je zimski mesec, a ko sem po telefonu poklicala gospo Marico Ftičar in se dogovorila, da jo obiščem, mije rekla, naj pridem kmalu, saj sonce vabi v naravo, kamor ona redno zahaja. Ftičarjevo hišo v Mekinjah sem takoj našla. Prepoznala sem jo po majoliki na vrhnjem oknu, ki jasno pove, kdo tu živi V tej hiti iivi gospa Marica Ftičar s svojim molem. Čeprav se nisva še nikoli videli, me je prijazno sprejela in tudi razgovorili sva se hitro. Obljubila sem ji, da je ne bom dolgo zadrievala in da bo še lahko šla pozdravit sonce, vendar pa obljube nisem popolnoma izpolnila, saj je bil klepet z njo resnično zanimiv. Gospa Marica je kot dekle obiskovala šolo za umetno obrt, smer keramika in bila vse Življenje zaposlena v dekorativnem oddelku Keramike. Rada je imela svoje delo in z njim se ukvarja Se danes. Razlika je v tem. cerkvene podobe, najpogosteje zavetniki. Gospa Marica pri delu ni površna in se o vsaki podobi ki jo ustvarja, najprej pouči in prebere vse, kar je mogoče. Zanimajo jo, kdaj in kje je kak zavetnik Uvel, kaj je delal, koliko je bil star, ko je umrl in kakšen značaj je imel. Glede na te in še druge podatke si zamisli predstavo in po njej ustvarja na steklo. Na njenih slikah je opazili značilnost, ki jo izdaja. To so rože na levi in desni strani glavnega motiva. Slike rada podari inje vesela, če ljudje v njih vidijo dober namen in če so hvaležni. Pred kratkim je svoja dela razstavljala v Mekinjah in bila je presenečena, da so vaščani njeno delo tako toplo in z navdušenjem sprejeli. S tem je odprla vrata hiše in predstavila zaklad ki tiči za temi vrati. Nekoliko se je bala, kaj bodo rekli ljudje, zdaj pa je potolažena in si želi, da bi se predstavili tudi drugi Me-kinjčani. Rada razmišlja o ljudeh in v vsakem išče nekaj dobrega. »Tako so luštni. Vsak po svoje je prisrčen, « seje zasmejala. Nasploh se go- Restavratorstvo je eden od hobijev gospe Marice Ftičar. »Pri tem delu se ml spočije duša«, se je nasmehnila prijazna gospa. da je danes to njen hobi in da ne slika več na keramiko, ampak na steklo. Pravi, da nima več občutka, da je umetnica, čeprav so njena dela občudovanja vredna, pač pa slika zato, da razveseljuje ljudi. Njeno delo ji je v popoln užitek in po njenih besedah »to dela, kadar nič ne dela.* Na slikah se pojavljajo predvsem spa rada smeji in to mi je tudi potrdila. Rekla je, da hitro spreminja razpoloženja. Zna biti vesela, hitro se razjezi, z veseljem pa se tudi razneži. Gospa Marica včasih tudi kaj re-stavrira. Ponavadi zato, da ustreže ljudem in najraje zato, da seji »duša spočije«. Na moje vprašanje, kaj še rada Tovarna usnja UTOK P. O. v stečaju Kamnik razpisuje na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani st. ST 126/91 z dne 2. 2. 1998 JAVNO DRAŽBO ki bo dne 12. 3. 1998 ob 9. uri v prostorih Tovarne usnja UTOK P. O. v stečaju Kamnik, Usnjarska 8. 1. Predmet prodaje na javni dražbi je: poslovna stavba (obrat usnjena konfekcija) Špitalič, ležeča na pare. št. 7/4, k. o. Spitalič, površina zemljišča 627 m:, neto površina prostorov 416,50 ml Izklicna cena je 8,500.000,00 SIT. 2. Predmet prodaje se proda po načelu »OGLEDANO-SPREJETO«. Vsi stroški prodaje bremenijo kupca. 3. Dražitelji so dolžni najkasneje do 11. 3. 1998 vplačati varščino v višini 850.000.00 SIT na račun Tovarne usnja UTOK p. o., v stečaju, številka 50140-690-13817. - Neuspelemu dražitelju bomo varščino brez obresti vrnili dne 13. 3. 1998. 4. Kupec, ki mu uspe na dražbi, mora v roku 30 dni po dražbi plačati celotno kupnino, v katero sc všteva tudi varščina in sicer na žiro račun Tovarne usnja UTOK p. o. v stečaju Kamnik. 5. Kopijo prodajne pogodbe jc mogoče dobiti na naslovu Tovarna usnja UTOK p. o. v stečaju v Kamniku, na Usnjarski 8. 6. Dodatne informacije: ga. Jana Gruden, telefon 831-922 ali 831-384. dela, so seji zasvetile oči in navdušeno me je ustavila: »Potovanja!« Nepretrgano je pripovedovala: »Naša Slovenija je tako lepa. Veste, nimam izpita. Če bi ga imela, me verjetno ne bi bilo nikoli doma. Kamor koli grem, vedno je nekaj novega. Se ko se peljem v Ljubljano, jc vedno drugače, ljetos bova šla z možem v Hrastovlje. Tam še nisem bila. Vsako leto si zadam kakšen cilj in potem je tako lepo, ko se ga veselim. Sploh se veselim pričakovanj. Kadar me pokličejo moji otroci in mi povedo, da pridejo... .loj, kako je to lepo! Otroke imam pa res rada!« Pri Ftičarjevih so štirje otroci. Vsi so se že odselili in tako je vnukov že deset. »Za zdaj jih je toliko,« je rekla njihova babica. Spominja se, da so bili najlepši časi tedaj, koje imela majhne otroke. »Kakšno veselje!« in že spel se smeji. »Saj je tudi sedaj veselo! Rada živim in lepo mije.« Ker se bližata dan žena in materinski dan, sva se pogovarjali tudi o tem. »fjep danje. Tak, hvaležen. Otroci in vnučki pridejo in skupaj praznujemo.« Povedala mi je, kako je včasih skupaj z dvema mlajšima so-rodnicama poskrbela, da so se imele tudi starejše gospe v njihovi družini, ki niso imele svojih otrok, lepo in da so se počutile sprejete. Pripravile so jim prigrizek in se z njimi poveseli-le. Tako so bile vse zadovoljne. Preživela sem zanimivo urico in spoznala še bolj zanimivo gospo. Mesec marec je posvečen vsem materam in ženskam, zato jim želim prijetne dneve, veliko zdravja in zadovoljstva. NATAŠA HRIBAR Nevlje 90 bogatih let Polonce Učakar Polonco Učakar (roj. Trohcvšck) smo obiskali prav na njeno 90-lctnico. Častitljiva leta, ki jih jc preživela, so bila lepa in bogata, tudi težka, tragična in seveda polna radosti, nam je v prijetnem pomenku dejala slavljenka. Rodila sc je 9. februarja 1908 na lx>kah v Tuhinjski dolini. Otroška leta jc preživljala pri starših, osnovno šolo pa jc obiskovala v Šmartnem. Že kmalu je morala od doma. Nekaj let je preživela v Spitaliču pri svoji sestri. Tu se je seznanila s svojem bodočim možem Jožctom. obrtnikom v Spitaliču. Poročila sla sc avgusta 1928. Od tedaj sta živela v Spitaliču. kjer sta si ustvarila dom in družino. Življenje ji jc teklo po ustaljenem tiru vse do septembra 1943. Takrat so jo Nemci prisilno izselili v Nemčijo. Vsa njena družina jc bila narodno zavedna in je podpirala osvobodilni boj in partizansko gibanje. V taborišču je preživela težke čase zaničevanja, mučenja in lakote. Pravi, da se je dvakrat rodila. Drugič, ko se je maja 1945 srečno vrnila domov. Rodila jc štiri otroke: Cilka, roj. 1928, in sin Ivan, roj. 1930, živita v Kranju. Silvo je bil rojen v taborišču 1944. leta, danes je odvetnik v Kamniku. Po vrnitvi iz ujetništva sc jima je 1948 rodila Se hčerka, ki je danes znana pevka - Jo- žica Kališnik. ki živi na Vrhpolju pri Kamniku. Njeno srečo je 26. avgusta 1978 skalila smrt moža Jožeta, bilo je le deset dni pred zlato poroko. Naša slavljenka je vzorno skrbela za svojo družino in sc posvetila gospodinjskemu in kmečkemu delu. Še danes rada poprime za delo v kuhinji. Pravi, da jc bila vedno vesele narave, ljubi knjige in Sc danes rada prebere marsikatero zanimivost, najraje pa poje, kar smo slišali, ko smo jo obiskali predstavniki Društva upokojencev Molnik-Špitalič in DU Kamnik. Ob kozarčku rujnega je z veseljem povzela pesem »Kolkr kapic tolko let«. V mladosti je bila pevka v cerkvi, rada pa je zapela tudi na različnih priložnostnih prireditvah. Zaupala nam je. da vsa njena družina in tudi sorodstvo goji posebno ljubezen do petja. To je v rodovini. toFej ni čudno, da ima hči čudovit glas. Polonca /c od 1983 leta živi pri hčerki Jožici na Vrhpolju. Ko danes razmišlja o svojem življenju, pravi, da je preživela veliko lepih Ireiuii kov, najtežje pa je bilo preživeli izgnanstvo. Veselo nam je pripovedovala, da se jc njena družina močno povečala. Zdaj ima poleg svojih otrok še U vnukov in vnukinje in prav toliko pravnukov in pravnukinj. ■HHMMH Njihovih obiskov sc vedno ve H seli. ^^^^^^■1 Častitljivi jubilej spoštovane Polonce so proslavili tudi na družinskem srečanju pri ( ti bru na Križu. Več kot 30 jih je bilo srečnih in zadovoljnih ob svoji babici in prababici. Zdravje ji kar dobro služi. Veliko k temu pomagajo domača zdravila, vzgojena na lastnem vrtu. Tega dne so bili pri njej najavljeni Sc drugi, ki so sc ji hoteli zahvalili in ji izreči dobre želje. Poslovili smo se s krep kini stiskom rok in iskrenimi željami za dolgo in zdravo življenje. Slavljenka Polonca Učakar s hčerko Jožko Kališnik STANE SIMŠIČ Ob 8. marcu O MAMICAH Regec je glasilo, ki ga učenci .3. b razreda dupliške OŠ Marije Vere vsako leto pripravijo pod mentorstvom učiteljice Sonje Sitar. Pobrskala sem po lanski številki in zasledila nekaj prisrčnih zapisov o mamah. Še opomba: ne prezrite, da so uCenci letos že četrtošolci! Zbrala Nataša Hribar Nevlje Moji mamici je ime Mojca. Po poklicu jc učiteljica. Ima svetle lase. modre oči in majhna usta. Jc vitke, majhne postave. Rada nosi moderne obleke. Jc zelo delavna, poskočna^ vesela in radodarna. Včasih je prijazna, včasih se pa tudi razjezi. Aljoša Moji mamici je ime Polona, lase ima dolge, rjave, oči pa zclenorjavc. Je bolj majhna. Rada nosi vsa oblačila, ki jih ima. .Sicer pit si jih sama izbira. Nosi čevlje z visokimi petami. Od nakita nosi vse vrste zlata, od belega pa do diamantov Tudi ure nosi moderne Po poklicu je učiteljica, Zelo dobro uči. Ni stroga. Klemen ŠE SMEŠNE O MAMICAH. Moji mamici je ime Cveta, Zaposlena je v Biringu. Ima kratke, rjave lase, Oči ima tudi rjave, nos pa normalen kot vsi drugi. Usta sploh niso pomembna, zalo mi jih ni treba opisati Jc vitke postave in rada nosi čevlje s peto. Se zelo zanima za družino, največ pa zame. Upam, da bo Se dolgo živela. Kaja Moji mamici je ime Vanda. Zaposlena je v Stolu. Hodi tudi v šolo. Ima kratke, rjave lase in rjave oči Jc visoke postave in nosi čevlje /. nizko peto, ker jih z visoko nc mara. Je zelo pridna, pospravi čisto vse. Oblači se zelo lcn<>. Po srcu je prijazna. Razjezi se. če je nc ubogam. Imam jo resnično rada, kei mi vse kupi, Anja *-*-* *** *** *** po srcu rada bere... *** ima očala in veliko pikic... *** telo ima močnejše in mlajše... *** nosi čevlje z dolgimi podplati... *** obraz ima vedno vesel, žalosten in jezen... *** oči ima rjave, užaljene in malo stroge... nos ima kratek in malo dolg... ima tudi pokončno držo... *** včasih leži na mizi. kadar piše... je majhne postave in pametne glave... po srcu jc bila zelo »luštna« deklica, sedaj pa je Zc prava gospa... *** oblečena je v modo... *** obraz ima rdeč in lep... Pustna Oj, ti pust presneti, zdaj nis' več tak kot pred leti, a vseeno sc našemi skoraj vsak. naj bo star al' pa mlad. Dam klobuk si gor na glavo, na obraz pa masko staro, ttataknem si še jakno rjavo in Sc škornje s temno barvo. Iz omare vzamem hlače ozke, da skoraj pokajo čez boke, iz ledra si pripnem še pas, da mi bo v okras. Nanj pripnem si Sc pišlolo, tnal' zares in nial' /:i lalo, potem grem pa čez vas kol kak kavboj, ki bil je včas". ZAlJvA KORIINIK 19. revija pevskih zborov občine Kamnik Slavnostno za kulturni praznik Za kulturo jezika Nadaljevanje s 1. strani Nastope pevskih /borov je najavil Tone Ptićar, hkrati je predstavil Tanjo Potočnik, prejemnico Severjcve nagrade, ki je v nadaljevanju prijetno vodila celotno prireditev. Nastopili so: Vokalna skupina ECCE Kamnik pod vodstvom Ane Štele, pevska skupina Svobode i/ Črne pod vodstvom Vlade Vremsak, Komorni pevski zbor Sutna Kamnik pod vodstvom Olge Štele. Tunjiški oktet pod vodstvom Ane Štele, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost pod vodstvom Roka Rakarja, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom Karle Urh, MoSki pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik pod vodstvom Scbastjana Vrhovnika, Mešani pevski zbor Titan Kamnik pod vodstvom Ane Stelc. prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik pod vodstvom Marjana Ribica, MeSani pevski zbor Mavrica i/ Srednje vasi pod vodstvom Lojzeta Kolarja, MoSki pevski zbor Komenda pod vodstvom Baldomirja Krcmzarja in MeSani pevski zbor Cantcinus Kamnik pod vodstvom Janeza KlobCai ja. Vsak zbor je zapel tri pesmi. Predstavnika zveze kulturnih organizacij Tone FtiCar in BoZo Matićić sla vsem zborom izročila diplome in Šopke. Baldomir Kremzar, zborovodja moškega pevskega zbora iz Komende, je tokrat zadnjic vodil ta pevski zbor. kateremu je posvetil velik del Življenja. Poslušalci in pevci so se mu zahvalili za njegovo nesebično delo. Na srečanju jc bil tudi Viktor Mibclčič. dolgoletni pedagoški delavec na področju glasbe in častni občan Kamnika. Pred nedavnim je praznoval svoj 85. rojstni dan, tudi tokrat je bil deležen spontanega ploskanja in dobrih želja. Za konec smo vsi skupaj zapeli še Zdravljico. STANE SIMŠIČ Duhovitost - zaželena lastnost pisanja in govorjenja Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi Lastnosti dobrega pisanja in govorjenja so: jedrnatosl, jasnost, razumljivost, logičnost, pravilnost in še kakšna druga. Malokdaj pa se pove da človek najlepše piše ali govori o tistem, kar dobro pozna in - ima rad. Zaželena lastnost je tudi duhovitost. Pa ne duhovičenje. Tudi ne zajedljivost, ampak pravu mera domiselnosti in šaljivosti. Duhovitost bralca ali poslušalca pritegne. Najboljša je nehotena duhovitost, ki je odraz duševnih sposobnosti llotena duhovitost pa je pogosto prisiljena. Prava duhovitost ne žali in ne žalosti Duhoviti so veliki ljudje (pesniki, pisatelji, filozofi, politiki...) in tudi mali - tisti vsakdanji, navadno neopazni. 0 velikih ljudeh so zapisane anekdote, duhovitosti malih ljudi se navadno pozabijo. Oh letošnjem pusta, ki se bo v času, ko bo izšel Kamniški občan, le prevesil v post, sem premišljevala, koliko majhnih lepih stvari lahko doživimo, če smo jih pripravljeni -prejeli, m koliko neprijetnih besed moramo preslišali, če se ne želimo prepirali. I'a zapišimo nekaj kamniških vsakdanjih zgodbic: V prodajalni enega kamniških zlatarjev sle lahko priča takega prizora -doživite ga samo enk rat, drugič ne greste več tja: Stranka si ogleduje broške, razstavljene v predalu prodajne mize. NIČ jI ni Všeč. V izložbi so lepši izdelki. Ko z zanimanjem pogleda tja. ji prodajalec reve: 'Tam tO vse broške po več kol trideset tisoč!« Slrarka se zahvali in gre. Ne vem, ali želijo biti v eni od kamniških gostiln, ki kar naprej menja- Teden kulture na OŠ Marije Vere Učenci in učitelji na OŠ Marije Vere na Duplici so prvi teden v februarju v celoti namenili kulturi. In kaj jc kultura? lahko je limonada, če jo lepo Piješ, knjiga, ki jo lislaS s čistimi rokami, kahlja, če kakaš vanjo in ne zraven, in kultura smo bili vsi, ki smo si ogledali nastop učencev nižje stopnje, v torek. 3. februarja v telovadnici tamkajšnje šole. Vsega tega si nisem izmislila sama. saj sta tako modrovali dve Učenki z duhOVitO rccilaciio. lak snih na prireditvi ni manjkalo. Otroci so nas popeljali po železni cesti, ■/. njimi smo razmišljali o branju... Ste kdaj prišli do spoznanja, da ne beremo le knjig, ampak prebiramo lahko tudi grozd- radi berejo njihovi prijatelji, sestre, bratje in starSi. Prišli so do zaključkov: ker so knjige zanimive, branje mi pomeni sprostitev, da izvem kaj novega, da si krajšam čas. zaradi i/popolnjcva nja, knjiga me popelje v drugačen svet, branje me razvedri, branje me pomiri. Sicer pa je na šoli neverjetno živahno. Obiskovalec nc more zgrešiti, da je za vso to kulturo »kriv« France Prešeren, saj na stenah po hodnikih visijo plakati, slike, brošure, povezane z našim velikim pesnikom. Nekaj naslovov projektov sem si zapisala, a jih je preveč, da bi vse omenila. Npr.: Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času, kjer je zraven polno skic, s katerimi bi bili zaradi njihove kvalitete zadovoljni tudi Murini kre-alorji, Kranjske noše. Stare hiše iz Prešernovega časa, Zdravstvo, kjer se seznanimo z. življenjskimi razmerami tedaj, z boleznimi in celo s tem. kdo je zdravil (včasih je bilo še več alternativcev kot danes). Ogledamo si lahko številne Podobe Franceta Prešerna, sc seznanimo z Glasbo v Času življenja Franceta Prešerna (naj vas spomnim, da gre za romantiko), obnovimo znanje o podobi Evrope v /9. stoletju in izvemo celo to. kako je potekal Pouk matematike v Sloveniji v Prešernovem času. Kruh je že od nekdaj pomembna hrana in tako je bilo tudi v prvi polovici 19. stoletja. Med vsemi temi čudovitimi izdelki se prepletajo barvite ilustracije, slike in risbe s podobami samega Prešerna in junakov njegovih poezij. Če bi sam dr. Fig-fig videl, kaj sc na šoli dogaja in kako ga vsi po vrsti opevajo, častijo in hvalijo, bi spet ponovil že izrečen stavek: »Šele po moji smrti uvidi moj narod, kaj sem storil zanj.« V tednu kulture so se na Soli dogajale tudi druge dejavnosti. Zaživel je šolski radio, pelošolec je obiskala Neža Maurer. prvošol-cc Marko Kravos. drugi razredi so obiskali Matično knjižnico v Kamniku, tretji razredi so pisali spise, risali, izdelali glasila, čelr-lošolci so imeli poleg vsega še literarni kviz, prvi razredi so obiskali KATV impulz, »ta boljši« v znanju slovenskega jezika so tekmovali za Cankarjevo priznanje, izšlo jc šolsko glasilo Iver in kot pika na i sta bili izvedeni dve prireditvi za učence in njihove starše, v torek za nižjo in v četrtek za višjo stopnjo. Bila sem navdušena. Tudi starši so žareli, ko so nastopali njihovi otroci. Lepe dneve ob tednu in dnevu kulture pa nam je ob koncu prireditve prijazno zaželela tudi v. d. ravnateljica Violeta Vodlan. Hodniki dupliške Sole so barvito zanimivi in Se nekaj časa na ogled za tiste, ki jih zanima slovenska kultura in ludi za tiste, ki so preprosto radovedni. NATAŠA HRIBAR Nevlje Matična knjižnica Kamnik Nekaj za 8. marec Stene so polne Franceta Prešerna. je in fige in da z vsem takim in drugačnim prebiranjem delamo Prave podvige?! Kasneje smo spoznali mačka Murija, videli smo, kako se črke abecede prepirajo ,n ugotavljajo, katera je pomembnejša, a na koncu ugotovijo, da [udi, če bi samo ena manjkala, nc bi Imeli v slovenskem jeziku to-llk<> lepih besed. Tretješolci so nam napovedali srečo in nam zagotovili, da nas nekje gotovo čaka. Recitacijam so Sc Pridružili Sc otroci, ki so igrali '1a kitaro, violino, violončelo, ci-'r* m harmoniko, idilo pa so do-lla|c tri poskočne baletke. . Veliko govora jc bilo o knjigi 111 všeč mi jc bila misel, da so KnJige kakor ljudje. Najprej jih gledaš od zunaj, a šele vsebina ti nekaj p„vc. Učenci 3. b razreda so za to Priložnost obiskali knjižnico, ti-i'"no, izdelali glasilo, ustvarjali ?° zapisih in iluslracijah na pla-'"in in zraven ugotavljali, zakai Kako jc bilo tistikral, ko jc Martin Krpan Sc naskrivaj angleško sol tovoril in jc Dunaj otcl pred Brdavsom? Namreč z ženskami in s tem, kakšno vlogo je v prvi umetniški slovenski povesti ta dobila. Cesar je bil nad kranjskim junakom, njegovo močjo in zdravo kmečko modrostjo tako navdušen, da mu je ponudil svojo hčer za ženo. ki pa jo je Krpan odklonil, ker ni vedel, kaj bi z njo in ker je že bil oženjen. S svojo rajno ženo Marjeto je nekoč v oprtnih kosih nosil grozdje v Trst, vendar: »Nazaj grede mi jc bila pa ona zbolela na potu. Tako se mi jc to sitno zdelo, da vam ne morem povedati! Raje bi imel, da bi sc mi bili utrgali v cerkvi naramnice obe kmalu, ko bi ravno bil sveče prižigal. Ni bilo drugače, naložil sem jo v oprtni koš... ali kamor sem prišel, povsod so me vprašali, kakšno kramo prodajam. To jc presneto slaba krama, babo po svetu prenašati.« Tako jc menil Krpan. Zanj je bolna Ženska slaba krama, ovita pri njegovem trgovskem po Slovanju. Torej ne enakovredno bitje, potrebno pomoči, ker je bolno in šibko. Poveličevanje telesne in psihične moči je seveda z narodnostnega vidika pozitivno, ne pa s človeškega, intimnega, duhovnega. O ženski v 'slovenski književnosti bi se dalo še veliko zapisali Alenka Puliar je v svoji imenitni knjigi Prvotno besedilo življenja razi rgala prevladujočo interpretacijo cankarjanske male-re in močne, neupogljive Hudo-bivnikovc Mete iz Prcžihove novele Samorastniki. Cankarjev odnos do matere je nezrel in nevrotičen, poln občutkov krivde. Hudobivnikova Meta pa jc v nemogočih socialnih razmerah resda vzgojila devet zdravih otrok, ki so simbolno prikazani kot začetniki proletariala na Slovenskem. Toda - imeti devet otrok z nepoboljšljivim pijancem, pa čeprav je ta gruntarski sin s Kar-nic? Nespametno! Puharjeva ji celo pripise, da se je prek otrok Želela polastili Karničnikovcga grunta. Navajamo nekaj ženske litera-ture - s pozitivnimi spoznanji ženskih gibanj, o materinstvu, o ženskah. Ob 8. marcu priporočamo naslednje branje: dr. Pavao BrajSa, Očetje, kje ste? Mit in resnica o materinstvu; Rosalind Covvard. Ženska želja (Krt. 1989); Vlasta Jalušič. Dokler sc nc vmeša jo ženske... (Krt. 1992); Mary VVoll-stoneeraft. Zagovor pravic ženske ter kritične opazke o političnih in moralnih vprašanjih (Krt, 1993); Nada Mulcj. Ženska na poti k sebi (Tangram. 1992); Sihvllc Duda. Nore ženske (Krtina, 1995); Robert A. Johnson, Midva: psihologija romantične ljubezni (Ganeš. 1993): isli avtor, Ona: knjiga o ženski duši (1997); Silvija Borovnik, Pišejo ženske drugače? (1996); Ute Ehrhardl, Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod (1996); Vlasta Jalušič, 8. marec v zgodovino boji za ženske pravice (1997)... Zaenkrat le toliko. Sledi te a* daijevanjc vendat / naslovi leposlovnih tlel. va najemnike, duhoviti ali so samo nebogljeni. Pojdite tja in naročite hrenovko, morda boste ludi vi dobili takle odgovor: »Ne vem, bom pogledal, če je šef v kuhinji« Čez tri minule: »Zal mi je, ampak seja ni v kuhinji« Potem pravi lačna stranka: »Prav, mi pa prinesite topli kruhek. Ali lega lahko pripravile?« »Seveda!« Čez deset minut postavi natakar brez besed na mizo veliko košaro rezin (hladnega) belega kruha. Čez pet minut prinese še kuhano hrenovko s pojasnilom: »Zdaj je že prišel šef!« V mesaiiji na Glavnem trgu da mesar Janez vsakemu otroku, ki čaka skupaj z mamico, »šopek« s salamo. Otroci so na to pozornost navajeni in jo vedno znova pričakujejo. Pred dvema letoma je mesarju pomagal lep črn fant. Mesar Janez je imel veliko dela. Salamni ttopek« je pripravil vajenec Deklica, ki je dobila salamo, se ni zahvalila. Na mamino opozorilo: »Zahvali se, vendar!« je napravila šo- bo in rekla: »Saj mi je dal samo en fant, ne na pravi mesar!« Pred leti sem nekega nedeljskega dopoldneva čakala v vrsti v trgovini na Tunjiški cesti. Pred menoj sta stala: spredaj znan grabenski »fant« in za njim neznan mlajši moški. Prvi moški je začel iskali po žepu in privlekel iz njega zmečkan košček časopisnega papirja. Nekaj časa si ga je ogledoval, potem se je obrnil k čakajočemu za njim, mu pokazal papir in rekel: »Gospod, ali poznale tole žensko?« Nagovorjeni pogleda in reče: »Ja, Simona Weis je.« čez malo časa se prvi spel obrne nazaj: »Gospod, pa ste prepričani, da je Simona Weis?« »Ja, kaj ne bom, saj jo poznam!« je bil odgovor. »Veste v časopisu je bilo objavljeno, da je nagrada dvanajst tisoč lolurjev. Jaz bom zdaj poslal odgovor, da je to Simona Weis, če sle res prepričani« pravi Grabenčan. Sledila je minula tišine. Nato je drugi moški rekel: »Ja, gospod, ampak, če boste dobili nagrado, boste dali meni polovico, saj sem vam jaz povedal, kdo je na sliki!« »Ne, to pa ne, gospod, je že odločeno, kam bo šel denar: po grlu, po grlu, gospod.« Taka doživetja nam lepšajo življenje, samo pozorni moramo hiti, da jih ne preslišimo in spregledamo. MARJETA HUMAR TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470 FAKS: 061/831-176 E-mail: lnfocenter.kamnlk-1@slol.net KOLEDAR PRIREDITEV mSBSk Nedelja, t marca 1998, ob 15. url Cerkev sv. Ane, Tunjice DOBRODELNI KONCERT za Boštjana Izvajalci: Tunjiški oktet, Moški pevski zbor DKD Solidarnost, Kamnik, Mešani pevski zbor šentviški zvon, Šentvid, Vokalna skupina Ece, Kamnik. Povezovalec programa. Tone Ftičar Vstop s prostovoljnimi prispevki! V Petek. 6. marca 1998. ob 18. url Razstavišče Veronika, Kamnik JUBILEJNI KONCERT ob 75-letnici zbora (ponovitev) Moškega pevskega zbora GRAFIKA Zborovodja: Jože Jesenovec Koncert povezuje: Mojca Šega-Novak so Sobota 7. marca 1998. ob 19.30 Razstavišče Veronika, Kamnik FESTIVAL MUŠICA AETERNA KONCERT Eva BOHTE, klavir Alenka GOTAR, sopran Program: J. Brahms, H. Wolf, M. Lipovšek, G. Puccini, A. Dvorak, G. Verdi, R. Schumann, D. Nicolai. Vstopnina: 500,00 SIT so Sobota 7. marca 1998, ob 19.30 Nedelja, 8. marca 1998, ob 15. url kulturni dom, Šmartno J Stoka: LAŽI ZDRAVNIKA Komedija v izvedbi Gledališke skupine Kulturnega društva »Ivan Cankar«, Šmartno v Tuhinju. Režiser: Franc Hribar. so PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Vsak torek ob 18. uri Pravljične ure z Jano Verllnšek. Predhodnje prijave niso potrebne Vsako sredo ob 13.30 v VIU ČIRA-ČARA umetnlško-ročna delavnica Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk Vsak drugI ponedeljek ob 17. url Pravljične ure v Srnarci - (knjižnica) z Jano Verllnšek. Vsako sredo ob 18.30 Delavnica osebnostne rasti, vodi jo Vera Prelovšek. Informacije: tel. 0609-631-868. Vsak petek ob 17. url Ure pravljic v knjižnici Duplica, vodi Helena Stene. Vsako sredo ob 10. url igralne urice s knjigo, vodi Helena Sterie. Torek. 7. marca 1998. od 9. do 12. ure Delavnica za otroke »JAZ SEM« v dvorani MKK, vodi Mateja K obor. PRIREDITVE V ŠPORTNI DVORANI V KAMNIKU Prireditev EKIiSkj^OKOCTFIELSKO DRŽAVNO PRVENSTVO -dvoransko lokostrelsko tekmovanje v športni dvorani Kamnik. Organizator: Lokostrelski klub Kamnik Informacije: Dušan Letnar, tel. 061/83V256 in 061/811-511 (služba). HUMANOST, KJE SI? Zgodba 1: Gremo? O. K. gremo. No pa je odločitev padla, da gremo na Končen Parnega Valjka v diskoteko Life v Domžale 31. 1. 98. Kaj bi vam rada povedala'.' Vse bi slo, Ce eden od nas ne bi bil na invalidskem vozičku, drugi pa motorično ovirani. Avtobus pripelje (petek 30. 1, avtobusna postaja Kamnik ob 21.30. relacija Kamnik-Domžale). prosimo voznika ali lahko pomaga pri prenosu prijatelja v avtobus. Odgovor: Veste, da bi moral imeti s sabo spremljevalca, ki bi to storil'! Sledile so prošnje in slednjič vprašanje: A se bojite, da boste umrli, če boste pomagali? in odgovor; Saj bos tudi li umrla' Z jezo je prijatelja dvignil in ga odnesel v avtobus (ne boste verjeli: voznik zaradi tega ni umrl). Zgodba 2: Koncert, pohvale vreden, (avtobus, sobota 31. 1., avtobusna postaja Domžale ob 6.10. relacija Domžale-Kamnik). Enaka »Storija« s sledečim dialogom: Voznik: (ni ne pogledal, ne vstal s svojega sedeža) Ne morem. Kasiram. Ponudi sc gospa, kateri se iskreno zahvaljujemo in pomaga. S težavo, pa vendar, vsi smo gor. Pri izstopu se gospod voznik (se mi zdi, da takrat ne kasirajo... ali pač?!) ni niti ozrl. Prijatelja smo sami (skoraj bi nam padel z rok) spravili na invalidski voziček. Povprašali smo voznika po imenu. Odgovor: Moral sem kasirati, poleg tega pa to ni moje delo. Prav na hitro je zaprl vrata avtobusa in izginil po stopnicah navzdol. (Sanitarije - domnevam. Strah ima velike oči). Kar prebirate, se je v resnici zgodilo. Smešno? Prej žalostno! Te vrstice naj bi zdramile ljudi (tako odgovorne kot ostale) in sporočile, da dejstvo, da smo na invalidskih vozičkih se ne pomeni, da se bomo odpovedali deležu v družbi, ki ga imajo vsi. Pomagajte nam. da bomo ta delež dosegli s čim manj napora, saj smo prav tako kot vsi ljudje, željni »živeti«, ne pa samo »biti«. Na koncu pa Se aforizem: Invalid ni mobitel, zanj je veliko ovir. Želim si. da bi jih vsaj v mislih premostili prav vsi! ^ PrijateljicaJ Lovec - varuh narave Lovska zveza Slovenije (LZS) je ob 90. obletnici ustanovitve Slovenskega lovskega kluba (praznovala jo je 16. oktobra), prizadevanju za ureditev svojega statusa, pripravi novega etičnega kodeksa in izidu že Šestindvajsete knjige v Zlatorogovt knjižnici avtorja Blaža Kržeta z naslovom Lovec kot kmet in gozdar pripravila II. decembra tiskovno konferenco v »zelenem salonu« Grand hotela Union v Ljubljani. Na njej s« njeni predstavniki najprej opozorili, da si ob visokem jubileju svoje organizacije, ki Šteje več kot 22.000 članov, prizadevajo za sprejetje novega zakona o lovu. katerega glavni namen je ohranjanje narave in divjadi v njej za naše potomce. LZS namreč zagovarja naravovarstveno usmerjeni lov, sodelovanje s kmetijstvom in gozdarstvom, uravnavanje številčnosti lovne divjadi z odstrelom in po načelu razumne rabe: lovišča naj ustanavlja država, meje lovišč naj bodo trajne, divje živali naj uživajo potrebno zaščito. Spoštovanje lovskih zakonov, torej vprašanje lovske pravičnosti in etike, bo reševal Etični kodeks slovenskih lovcev. Ta bo lovce še bolj kot doslej zavezoval »k načelu trajnostne rabe narave, po načelu trajnostnega razvoja družbe. To je uravnoteženi razvoj, ki zadošča današnjim razumnim potrebam, ne da bi pri tem ogrožali možnosti prihodnjih generacij.« Knjiga Lovec kot kmet in gozdar izpričuje ne le bogato založniško dejavnost Zlatorogove knjižice od leta 1971, marveč predvsem prizadevanje LZS za čim večjo izobraženost lovcev, pa tudi drugih ljubiteljev narave. Zavedati se je treba, »da sta učinkovitost in odgovornost varstva divjadi neločljivo povezana z boljšim poznavanjem in spoštovanjem vseh razmerij v naravi. Zato morajo tudi lovci spoznati naravne zakonitosti, predvsem pa jih znati tudi premišljeno uporabljati v programih svojega dela Lovec mora poznati osnove kmetovega in gozdarjevega znanja, saj se bo moral nedvomno več kot doslej ukvarjati z ohranjanjem in izboljševanjem habitatov, ki so v bistvu predpogoj za ohranitev divjadi kot take. Poleg tega pa bodo morali tudi izvajalci drugih dejavnosti v naravnem prostoru z večjim deležem znanja sprejeti odgovornost za varstvo habitatov, saj je divjad pogojno obnovljiva naravna dobrina le v ohranjenih okoljih.« V pogovoru je bila beseda tudi o kormoranih, klateških psih in mačkah (zanje so odgovorni lastniki in veterinarska služba), letnem odstrelu zaščitenih živali čedalje večji zastrupljenosti narave in s tem tudi divjih živali, njihove ogroženosti zaradi modernih kmetijskih strojev itd. JOŽE PAVLIC Počitek, spanje, bioritem (1) O počitku, spanju in biorit-mu ponavadi razmišljamo, kadar doživljamo nespečnost, ne-prespanost, preutrujenost ali kadar se otroci drugače odzivajo na naš predviden red spanja in odrasle s tem motijo. Pa vendar je »prava odmera« počitka, spanja in njuna kakovost izrednega pomena za počutje in razpoloženje človeka. Ljudje pogosto nc znajo prisluhniti svojemu bioritmu in odmeriti svojemu telesu in dttševnosti. kar potrebuje. Zelo veliko je pretiravanja v počitku kot tudi v tem, da si potrebnega počitka in spanja ljudje ne privoščijo. V nekaj nadaljevanjih bomo razmišljali o počitku, spanju in bioritmu. Spanje in budnost Spanje in budnost sestavljata biološki ritem organizma, ki uravnava pravilno delovanje skoraj vseh telesnih in duševnih funkcij. Središče, ki uravnava budnost in spanje je hvpotha-lamus ob Svlvijcvem aquaeduc-tu in tretjem prehodu (diencep-halon), ki ga kot takega poznajo šele v zadnjem času (Landois, 194.3). Odkrili so poseben sedež za budnost in posebnega za spečnost, oba v mali medsebojni razdalji v hipotalamu. Za psihologijo pa spanje ni nič drugega kot psihična raztresenost (diastola), budnost pa psihična zbranost (sistola) alt pozornost. V jedru je to isto kakor uravnavanje zavesti. V vzgojcslov-ju pa govorijo o odgovoru organizma na potrebe. Ko je otrok ali odrasel človek buden, morajo vse dejavnosti potekati nemoteno, zatem potrebuje starosti primeren počitek in spanje. Neizogibna psihična posledica budne dejavnosti je utrujenost (tudi, če ničesar ne delamo), ki ji mora slediti spanje. Dolžino in trajanje spanja določajo notranji procesi v organizmu in tudi zunanji vplivi. Spanje ima nekakšen ritem obdobij rahlega spanja, ki izmenoma sledi trdnemu snu. Spanje in počitek bi lahko predstavili v treh časovnih razsežnostih: 1. nočno spanje, to je dolgotrajno; 2. dnevno spanje, to je spanje za krajši čas (pri mlajšem otroku oz. dojenčku po obro- kih, pri večjem otroku od pol do dve uri dnevno, po trditvah nekaterih raziskav pa tudi dve tretjini odraslih Zemljanov zaspi podnevi od ca. 15 minut do dve uri) in 3. dremež kot hitra in učinkovita relaksacija. Ko se otrok ali odrasel človek pogrezne v trden sen, lahko na njem opazimo trzanje (telo se zdrzne) ali premikanje telesa. V prvem letu in tudi kasneje otroka med spanjem najpogosteje zmotijo notranji dražljaji, zunanji, kot so zmeren ropot, šumi, glasba, ne učinkujejo nanj. Odrasli pa so občutljivejši že na zmeren ropot in šume. Pojmovanje počitka Počitek pojmujemo kot naravno potrebo po nekem naporu, po neki daljši aktivnosti. Lahko ima obliko udobnega sedenja, poležavanja, branja umirjene literature, poslušanja glasbe, zatopljenega opazovanja narave, uporabe raznih meditativnih tehnik ali pa dremanja. Prisluhnimo otrokom Otroci so v glavnem dnevna bitja, ki ponoči spijo in so podnevi aktivni (naravni ritem). Navadne družine takšen naravni ritem že zgodaj spremenijo. Otroci so namreč natančni posnemovalci staršev, zato zahtevo, da morajo spati, medtem ko so starši šc aktivni sprejemajo s protestom. Za utrujenega otroka je spanje vabljivo. Nc morejo pa otrokovega spanja načrtovati odrasli, tako da bi pridobili čas oziroma imeli mir pred otrokom. S takim ravnanjem sc počitek in spanje spremenita v neprijetno dolžnost in priložnost za oblikovanje protestnega vedenja ter upora. Zaposlenim in odsotnim staršem se pogosto dogaja, da otrok zvečer odklanja odhod k počitku, ker preprosto hoče še biti z njimi. Će s starši ni bil ves dan, skuša to nadoknadili zvečer. To je otrokova pravica, starševska dolžnost pa jc, da so z njim, »da se jih otrok nauži-je«. Dr. Angelca Žerovnik PRISPEVEK K SANACIJI DUPLlSKEGA HRIBA? - Namesto dokončne ureditve območja nekdanjega odlagališča odpadkov na Duplici se okoli hriba spel pojavljajo okostja odsluženih avtomobilov. Ali se res ne da na podlagi številk na šasijali ugotovili nekdanjih lastnikov ali pa je ceneje odvoz le navlake plačevali s proračunskim denarjem...? PRELESJE POD SV. PRIMOŽEM JE NJUN DOM - Julka in Ludvik Hodlaj, ki živita in delata na eni naših najvišje ležečih kmetij pod Sv. Primožem, na visini 720 m. pravita, da bosta tu vztrajala, dokler bo Slo. l/zpo sta si uredila dom in skrbita za približno 41) hek larjev veliko posestvo, v glavnem so to gozdnate površine. Njuna želja je, da hi za normalen dovoz uredili še okrog osemsto metrov poti od spodaj ležečih hiš proti 1'relesju, da v času paše na Kisovcu ljudje ne hi parkirali na posnih površinah in da bi v tem času ne bi bilo dovoljeno psov voditi na planino. E S. Preko celega leta nudimo popolno oskrbo za vašega konja z uporabo maneže in izpusta. POLEG TEGA VPISUJEMO TUDI V ZAČETNE IN NADALJEVALNE TEČAJE JAHANJA. Informacije: ZUIM Kamnik, Novi trg 43 a, tel. štev.: 061/817-444 (interna 224). Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - Zakaj (ne)smučanje na Veliki planini Pri vsakodnevnih obvestilih o snežnih razmerah na naših smučiščih beremo in poslušamo: »Velika planina snežne zaplate*. Ker so mi bile informacije dvomljive, sem se 7. 2. 1998 osebno prepričal o snežni odeji na smučiščih Velike planine. Najprej sem si ogledal progo ob vlečnici T8, katera je najbolj izpostavljena soncu. Nikjer opaziti kopnih krp. Prav tako so zasnežene smučine z vrha sedežnice in vlečnice Tiha I proti vlečnicama T2 in T8. Odgovometga) upravljalca žičnic sprašujem: Zakaj smučišča niso utrjena, označena in odprta za smučanje? Zakaj ste zamenjali vrvi na vlečnicah, porabili nekaj milijonov tolarjev davkoplačevalcev, če ste imeli namen bojkotirati letošnjo sezono. Zakaj medijem sporočate lažne informacije in s tem odbijate obisk še teh nekaj kamniških in okoliških smučarjev, ki so in bi še vedno radi smučali na Veliki planini posebno še v času zimskih počitnic? Ne želim slišati v opravičilo, daje bilo premalo snega in da gaje veter odpihnil v dolino. Po zadnjih obilnejših snežnih padavinah v mesecu januarju (60 cm) si ni nihče smučišč v Tihi dolini niti ogledal, kaj šele da bi jih steptal. Ker sem sam nekaj let vozil teptalec in urejal smučarske proge vem, kako in koliko se naredi z enim samim teptalcem, zdaj pa dva, vredna nekaj stotisoč DEM samevata in propadata pod milim nebom pri vlečnici Jurček. Ogorčen in razočaran sem se delno pomiril ob prijaznem sprejemu in odlični postrežbi v gostišču Zeleni rob in v Jarškem domu na Mali planini. Gostinska ponudba je več kot zadovoljiva, čeprav žkničarji niti za upravljalce gostinskih objektov na planini nimajo razumevanja. Naj dodam: Velika planina - zaklad narave - oaza miru in • ena velika žalost. P. ULCAR Ob sprejetju pravilnika o sofinanciranju športnih programov (2) Na moj članek v KO. z dne 15. 1. '98. z gornjim naslovom je objavil g. Olaf Grbec v K. O. 12. 2. 98. daljši odgovor. Da bi bili naši bralci o tej problematiki pravilno obveščeni, se še enkrat oglašam: Gospod Grbec, ne gre pri vsem tem za mene oz., kot celo menite, za stranko SKD, katere član sem! Poglejte: občinski svetniki smo glede na novo zakonodajo prejeli v sprejetje predlog novega pravilnika o sofinanciranju športnih programov. Kot dolgoletni športnik in športni delavec sem se v našem SKD poslanskem klubu ponudil, da potrebne pripombe na ta predlog pripravim jaz. Da bi dobil najbolj pravo mnenje, sem se obrnil najprej na moje ožje športne kolege v odbojkarskem klubu in nato tudi na druge iz že prej navedenih športov. Ze v uvodu sem poudaril: »Prosim, ne glejte v meni politika, temveč športnega delavca, ki zdaj kot predstavnik prneji-njega števila občanov, mojih volilvcev, skuša v občinskem weiu doseči, da bo ta pravilnik za športnike na Kamniškem čim bolj sprejemljiv. V nadaljnji razpravi niti eden od navzočih predstavnikov športov ni bil zadovoljen z dosedanjim delom Občinske športne zveze (v nadaljevanju OŠZ). Glavni očitek je bil, da se porabi mnogo preveč denarja za plače in materialne stroške za delovanje same administracije OSZ in ga zato mnogo premalo ostane za samo dejavnost športnih klubov, včlanjenih v to OŠZ. G. Grbec, v vašem odgovoru navajate številke za pretekla tri leta. Preveril sem te za leto 1991. Vaše navedbe ne držijo, pa tudi sredstva, ki ste jih porabili za plače v OŠZ ste spretno skrili pod postavko (ostalo za zaposlene, druge objekte in investicije). V tej slednji postavki (15,515.000) je šlo za OŠZ kar 9,167.806 SIT in sicer za plače s prispevki, regres, prehrano in materialne stroške (1,15 milijona SIT), kar je glede na dodeljenih 34 milijonov sredstev od ministrstva za šport kar 26,85% oz. za 168,5% več, kot hi smeli pri OŠZ v le namene maksimalno porabiti. Ni res, kot trdite da se nisem kot svetnik boril proti taki razdelitvi v lanskem občinskem proračunu. Se več, celo občinski svetnik iz vrst LDS torej vaš strankarski kolega, g. Stane Zamik, kije tudi predsednik Občinske športne zveze ni podprl mojih predlogov za zmanjšanje deleža za plače za OSZ. Niti drugim vašim podatkom ni kaj prida verjeli, saj je ob- ilna lani v občinskem proračunu izdala za šport 49,327.625 SIT (in ne 35,3 milijona, kot navajate vi), od tega za dejavnost športnih klubov 19,926.819 SIT (in ne 16,833.000 po vašem), za zavarovanje športnih objektov 438.000, za financiranje kotlovnice pri športni hali 1,252.011(1, za gradnjo telovadnice v Komendi 13 milijonov, za obnovo 50 m bazena v Kamniku, 1,100.000 ter za vzdrževanje športnih objektov (nakazano športni zvezi), 3,443.000 SIT. Ob teh slednjih sredstvih ste za vzdrževanje prejemali še dodatne najemnine za uporabo telovadnic od športnih klubov, skupin ter od raznih prireditev. Tako se vam je nabralo letno kar nekaj sredstev In človek bi pričakoval, da boste, športne objekte vsaj redno vzdrževali. Zal izgleda ni bilo tako. V športni hali ste za velike denarje zgradili povsem neumestni bije, medtem pa sama hala kliče po nujni obnovi Obedve smučarski skakalnici pod Vrtalco, zgrajeni z delom smučarjev, žalostno propadata; pred leti nam je s pomočjo Sklada stavbnih zemljišč uspelo odkupiti zemljišče za zunanja športna igrišča pri OŠ brana Albrehta ■ ne vem, da bi vi imeli kdaj kakršnokoli pobudo za vsaj etapno gradnjo teh igrišč; pred telovadnico oh starem zdravstvenem domu je bila končno asfaltirana ploščad in s lem preprečen vnos peska na obutvi v telovadnico - tudi to se je zgodilo s sredstvi iz Sklada stavbnih zemljišč, brez vaše pobude, tako rekoč pred vašim pragom. Glede na vse zgoraj navedeno, mislim, da ho treba najti novega strokovnega delavca (za to, po novem skrčeno delo, bo eden več kot zadostoval - glavno delo naj bi vodili nosilci programov) in čimprej novo petčlansko, dovolj strokovno, s ■.portom seznanjeno komisijo. Vsi ti hudo morali oh upoštevanju osnovnih meril ministrstva za šport za delitev državnih sredstev, veliko bolj racionalno in pošteno voditi financiranje športa na Kamniškem. Kot že rečeno, po novem bodo športna društva oz. bivši klubi sami prevzemali izvajanje športnih programov. I'ri tem bodo verjetno (kot so to že. delali večji klubi, npr. v Kamniku Odbojkarski klub in šc kdo) ta društva organizirala komplementarno športno vadbo skupaj s podeželskimi društvi, šolskimi Si) ipd. iste ali sorodne športne panoge. V vašem članku tudi apelirale name, da naj se kot občinski svetnik, torej kot politik angažiram pri pridobivanju občinskih sredstev za šport • to te delam in naj bi vum bilo to všeč. V isti sapi pa me prosile: »Všport fini manj mešajte katerokoli politiko!« - gospod Grbec ludi to le delam, ravno zdajle s tem pisanjem, s tem zavzemanjem za ureditev lega financiranja. Zato, da bi se Športna zveza pa tudi druga področju ljudske iniciative, npr. ludi društvo upokojencev... končno enkrat osvobodili spon bivših 45-lelnih političnih sil. Jasno namreč lahko vidimo, kam je pripeljal dolgoletni monopol LDS (in njene predhodnice ZSMS) v športni vzezi, saj skoraj ni ostalo nič denarja za dejavnost samih športnikov. Dokler ho v športni zvezi še ostalo delo neprojitnega (vsaj za športna društva) »stanodajalcu« športnih objektov, bo OŠZ seveda verjetno v zelo okrnjeni obliki Se morala obStafatLOb tem ima OŠZ namreč za zdaj monopol malone nad vsemi športnimi objekti Te objekte pa športna društva neobhodno potrebujejo za svojo osnovno dejavnost. Nič čudnega, če so se vsa ta društva posredno spel morala, včlanili v OŠZ. Seveda pa naj bi OŠZ športnim društvom zaračunavala v najemnini le dejanske stroške, v katerih bodo zajeti stroški minimalne Klije OŠZ, dalje, minimalna amortizacija, stroški tekočega vzdrževanja, kurjenja, elektrike, čiščenja in nadzora športnih objektov. Pri tem ne hi smelo priti do kakršnegakoli pretiravanju, saj je moč gornje stroške dokaj natančno in hitro izračunati in porazdeliti na uro koriščenja. Če ho OŠZ zdaj še nadaljevala z začetim izredno visokim zaračunavanjem najemnin za telovadnice, ob sedanjih zakonskih okvirih ne bo preostalo športnim društvom verjetni) uic drugega, kot da si čimprej izvolijo takšno vodstvo SZ, ki bo znalo najemnine spraviti v normalne okvire. Vsi objekti so bili zgrajeni namreč s sredstvi in prostovoljnim delom športnik m in mnogih občanov, sredstva za dejavnost klubov pa se bodo po večini delila iz občine na same nosilce, izvajalce športnih programov, torej direktno na sama društva in ne vec prek športne zveze. Tako niti po tej plati članstvo v športni zvr. i ne bo več finančno nujno (kot je bilo In zadnjih 20 let, g. Grbec, čeprav vi trdite drugače) in zato niti ne več posredno obvezno. Seveda, športna društva, ki se bodo vanjo Se vseeno vključila, Kamniški OBČAN POGLEDI lit, fi-hmarja 1997 9 Iz torbe Krištofovega Pepeta II. K oran ti pregnali nase zle duhove? reden dni pred pustom so tudi naš Kamnik obiskali koran-ti s /'tujskega polja. V lepem sončnem skoraj pomladanskem vremenu, ko snega ni niti za vzorec, sicer niso mogli preganjati zle zime, par pa zlobneži pravijo, da jih je na jel župan, da hi pred bližnjo razpravo o proračunu pregnali vse zle duhove iz mesta v naročju planin. Zalo so se posebno močno s svojimi zvonci poropolali pred občinsko hišo, zakadili po so se tudi na policijsko postajo... ~\ Tuši vrli komunalci ludi letos j \ l vztrajno poskušajo, če se bo -L i novoletna smreka na Glavnem trgu morda le prijela, da jim ne bo treba vsako leto sadili nove. Morda pa se je, vendar jim sedaj gozdarji ne dajo dovoljenja za posek. Svetujem jim, naj kar pohitijo, daje ne bodo pristojni razglasili za kulturni spomenik. Volem bodo šele težave... ~Tf amničani sle pa res od sile, »i mi je zadnjič zafrkljivo dejal _JL V. Frtavčkov Gustel, »nobenega snega nimale, pa sle kljub temu postavili tri snežene može.« Ko sem sc začudil in pomislil, da ni Zaklad narave slučajno naskrivaj kupil kak snežni top in ga sedaj preskuša, mi je šel snežene može pokazat. Res, ponosno stojijo v izložbi kamniške modne hiše na Grabnu in se k ljub močnemu soncu nc stopijo. Nekaj takšnega snega bi rabili na Veliki planini, ko dan za dnem poslušamo z radia o snežnih zaplatah, med tem ko se na Krvavcu in drugod veselo smučajo... ~¥~fe.r zadnji čas tečejo vroče razprave o tem, ali naj bi J. \_ namesto sedanjega sklada stavbnih zemljišč no občini ustanovili režijski obrat ali ne, ker so sc tega pojma lotili tudi jezikoslovci, naj še jaz pristavim svoje skromno mnenje Po moje je kar prav, da se to, kor bo nastalo, imenuje režijski oh rat. Saj mora delitev zbranega denarja za komunalne naprave vendar nekdo režirali, le da se jc sedaj lemu reklo upravljati. To pa ni ver moderno. Pomembno pa je, kdo bo režiser. Bo eden ali jih bo več, to je sedaj vprašanje... Za pusta pravijo, da je marsikaj dovoljeno, tudi to, da se kljub strogemu občinskemu odloku na fasadi občinske hiše pojavi plakat, ki vabi na pustni ples na Simnovcu in to celo poleg label državne uprave, med katerimi so ludi inspekcije. Nc veni, ali jc to mogoče zaradi lega, ker jc organizator pu-Stovanja občinska firma in na svojem lahko vsak počne kot hoče, ali pa bo župan k novemu odloku o propagiranju dal ustrezen amandma. Da bo v prihodnje tudi to zakonito. Da le Zeleni ne hi prej protestirali, kol so (upravičeno!) za znane mek inj.sk e pice... Krištofov Pepe II. Kako dobro poznamo svojo občino? Tudi tokratno vprašanje je bilo precej trd oreh, saj jc bil posnetek narejen s kraja, kamor je potrebno iti pes. Zato je tudi tO krat prišlo relativno malo pravilnih odgovorov. Izmed njih je žreb izbral 11LKO BRF.ZNIK s Krivče-vega. Prosimo jo, da naj se ob obisku Kamnika oglasi v uredništvu Kamniškega občana, ki je v pritličju občinske stavbe na desni sirani, da ji bomo izročili nagrado. Pravilni odgovor na zastavlje- no vprašanje jc torej Zagorica. Stahovica in GodiC. Ob sotočju BistriCiec, Bistrice in Crne se stikajo tudi šliii naselja; /upanje njive (teh na sliki ni videti, ker so levo za drevesi), Zagorica (vidna je >amo ena hiša). Stahovica v osrednjem delu slike (izstopa hiša, v kateri jc trgovina Pri Pctr), desne hiše so pa že v Go-diCu. Večinoma jc bolj poznana samo Stahovica, ki je pomembno križišče cest v dolino Bistričice, Kamniške Bistrice in Crne in po njej naprej na Štajersko, pa tudi izhodišče za planinske ture. Zagorica jc bolj umaknjena in razložena, Gotlič pa ima svoj glavni del kar precej odmaknjen od Kamniške Bistrice na toplo ravan pod Brezjami, Poleg drugega bi lahko rekli tudi to, da daje Stahovici peCat Calcit, ki jc zasedel prostor, na katerem je prej imela svojo Zago Meščanska korporacija Kamnik. Zanimivo pa jc tudi tO, da jc stavba pošte SI-1242 Stahovica v Stranjah in ne v Stahovici. Tokrat vam predstavljamo kraj, ki dejansko lezi V na ločju planin. Sprašujemo, kako se imenuje naselje samotnih kmetij, obkroženih z obsežnimi seno-Zetmi in gozdovi, katerega del vidite na naši sliki. Morda bosle vedeli celo za ime obeh domačij' Pravilne odgovore pričakujemo do 4. marca tla naslovu Kamniški obCan. Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Utrinki iz daljne dežele Iran - dežela strogega islama Nadaljevanje s 1. strani Pravila o oblačenju so nas sprva motila, predvsem ženske seveda ker smo na glavah vseskozi morale imeti rute, pa dolge plašče ali trenirke, da ne bi kazale svojih ženskih oblin (moški so na prepovedane kravate hitro pozabili - te namreč poosebljajo zlo zahoda, tudi voditelji na televiziji jih nc no sijo), a ta pravila so že po nekaj urah v Iranu postala del nas, niti ena ni pomislila na tO, da bi se kje prikazala brez. rute. še več. celo všeč so nam postale. Pa veste zakaj? Vsaka bi vam odgovorila, da zato. ker frizure ni potrebno urejati. Razen tistih dam. ki so s seboj imele svoje može. Te so morale vsaj za teh osem dni osvojiti miselnost Iračank. Frizuro so si namreč uredile takoj, ko so prišle v svoje sobe in bile torej po islamskih pravilih lepe samo za njihove oči. In tako v Iranu resnično je. Ženske na ulicah niso naličene. vsi seveda lahko samo ugibamo, kaj nosijo pod »črnimi rjuhami«. Toda po izložbah trgovin z oblačili sodeč imajo pod čadorjem zelo izzivalne obleke. Povsod smo namreč lahko opazili prav kičasto pisana oblačila, ja, tudi mini krila in svetleče večerne toalete. Toda na cestah tega ne vidite. Doma, skrite za zidovi pred pogledi drugih moških, pa ženske pokažejo vso svojo lepoto. Takoj, ko pridejo domov, si uredijo pričesko in si naličijo obraz. Vse po vrsti, s katerimi sem sc pogovarjala o pravilih oblačenja, so mi zatrdile, da jim je to všeč, da resnično želijo bili leiie samo za svoje može. Miselnost, ki je nam precej tuja, kajne. Prej sem napi sala. da nam je celo všeč postalo imeli ruto na glavi. No. naj povem po pravici - samo za osem dni. Takoj, ko smo vstopile v letalo Iran Aira v Teheranu na poti domov, smo namreč rute vse. brez izjeme, odvrgle (in tu se je Se enkrat pokazalo, da Iranci prav strogi niso. saj je letalo ozemlje države, kjer jc registrirano, in dokler ne bi izstopile, bi sc morale torej držati strogih predpisov Islamske Republike Iran - prijazni slevaidi m slevarde-se so se nam le nasmihali in nas prav nič niso postrani gledali). Zakaj islam zapoveduje ženskam pokrivanje telesa? V Koranu te zapovedi sicer ni. je pa kasneje Mohamed (Alahov prerok) v svoje izreke zapisal, da ima ženska po tem. ko dozori, lahko odkrite samo obraz in roki. V arabskih državah so to pravilo Se poostrili, saj boste v Saudovi Arabiji. Združenih arabskih emiralih. Siriji ali Iraku lahko videli ženske s popolnoma zakritim obrazom in z rokavicami na rokah. V Iranu pa imajo ženske normalno odkrit obraz, pri mnogih smo lahko opazili tudi lase, ki so sra- mežljivo kukali izpod rute. Prav vse pa seveda spoštujejo pravilo, da se ženskih delov telesa ne sme opaziti, dolge črne rute (po iransko se jim reče čador) oziroma rjuhe ali pa balonar temni plašči so pač obvezen del garderobe. To pravilo velja za deklice od devetega leta dalje oziroma takoj, ko gredo v šolo. In za razliko od drugih islamskih držav pravila oblačenja veljajo tudi za turiste. V hotelih so pa vseeno malo manj strogi. Nihče vas ne bo okregaL če boste na kosilo ali večerjo prišle samo v kakšni ohlapni strajci aii puloverju, le ruta pa mora biti tudi med jedjo na glavi (oziroma vedno, ko zapustite nevtralno ozemlje svoje hotelske sobe). Pred odhodom so nas organizatorji opozarjali, da se pravil oblačenja moramo brez izjeme držati. tamija je podpredsednica ženska. Toda kakšna je njihova moč pri odločanju, je pa seveda že druga zgodba. 90% politikov je islamskih duhovnikov (mujezinov) in državi seveda vlada verski vodja. Po smrti ajatolaha Homeinija je božjo oblast prevzel ajatolah Ali Hamenei. In Hamenei je predsednik države in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Tudi vsa vladna politik je pravzaprav pod njegovim nadzorom saj vse vladne ukrepe lahko spremeni z božjim dekretom (on to pač lahko stori, ker je Alahov namestnik na zemlji). »Politika je naša religija, religija je naša politika!« - to je njihovo vodilo. Toda ljudje se Se vedno spominjajo časov Reze Pa-hlavija. ko so lahko poslušali glasno pop glasbo, popivali po barih in se tudi javno veselili po nočnih klu- Mož in žena - žena nosi I radii iona da nas posebna nravstvena policija lahko preganja, če bi odkrivale dele telesa, ki jih tam ne smejo. Pa se nam nič takšnega ni zgodilo. Po pravilih naj bi se izpod rute ne smelo videti nič las, pa ličil na obrazu tudi ne bi smele imeti. Pa smo se vseeno vsako jutro malo polepšale in mene je le enkrat neka starejša Iranka opozorila, da imam preveč namazana usta. Toda to je storila prijazno, z nasmehom na ustih. Položaj žensk v Iranu pa vendarle ni tako slab. kot bi si predstavljali. Perzijci so do žensk dosti bolj spoštljivi kot Arabci, ki nežnejšega spola ne cenijo ravno kot enakovrednega njim. Seveda tudi pri Perzijcih ne moremo govoriti o popolni enakopravnosti, o enakopravnosti med spoloma, kot jo poznamo mi (ali bolje rečeno, naj bi jo poznali mi). Toda Iran je ena redkih islamskih držav, kjer ženska lahko pride tudi na zelo visok položaj v družbi, celo v politiko. V njihovem parlamentu je 11 žensk (kar je celo več kot pri nas mimogrede - imamo jih 7, toda povedati je treba, da naš državni zbor šteje 90 poslancev, iranski pa 270), pred dvema mesecema so na vrhovno sodišče imenovali prve 4 sodnice v zgodovini islamske republike Iran. v novi vladi premiera Ka- lni čador. bih. Vsi vam bodo seveda rekli, da tega ne pogrešajo, toda to govorijo zato. ker drugače ne smejo. Se vedno se namreč prav vsi bojijo tajne policije, ki ima povsod svoja ušesa. Po revoluciji je Homeini zaprl vse bare, diskoteke, igralnice, prepovedal je alkohol in takoj uvedel stroge islamske zakone. In danes so ulice Teherana in vseh ostalih mest zvečer popolnoma prazne. Toda po informacijah, ki sem jih dobila od domačinov, sem kaj hitro ugotovila, da je Iran dežela dvojne morale. Doma si namreč privoščijo popolnoma vse. Mlada dekleta poslušajo Spice Girls. starejše Elvisa Preslevja. Vso tujo in domačo pop glasbo dobijo na črnem trgu. uradna glasba jc le glasba brez pomoči elektrike, ne preveč glasna. Se klasična ni vsa dovoljena. Vse dobre pevke in pevci so po islamski revoluciji zbežali v ZDA. kjer danes živi 3 milijone Irancev in njihova domača pop glasba je vsa posneta v Ameriki, na črno pa zelo hitro pride tudi v Iran. Tudi alkohol seveda na črnem trgu dobiš. Saj veste, kar je prepovedano, je najslajše, in ni je države na svetu, ki bi s svojimi zakoni lahko popolnoma izkoreninila »razvrat«, in tudi Homeini ga v Iranu ni. Tekst in foto: NATAŠA PIRC Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - mnenja - odmevi - Pisma - bodo pač morala del svojih »izvirnih« prihodkov od občine plačevati športni zvezi, če se jim ho to le izplačalo? MllAN WINDSCUNVRER Izvir pri Samotnem mlinu Avtor sestavka Samotni mlin opisuje zanimivo pot, sprehod do Samotnega mlina v Olševku. Ta Izvir smo pred desetletji preiskovali, kajti hi I je »v igri« za oskrbo Kamnika s pitno vodo. Izvir je najmočnejši med izviri na južnem robu Gozda, kratke planote z nekaj vasmi in že dolgo znanim JeSičevim prepadom. Geološke preiskave so takrat pokazale, da se vsa podzemeljska voda zakraselega območja med Nevljico in Črno od-leka v izvire na južnem obrobju Med temi je izvor v Olševku "ajnilji in najmočnejši. Dalj časa smo opazovali njegove lastnosti, pretok in kakovost in dognali, da tudi v stilnem obdobju za piij(j votju nj prjmerna, po padavinah pa je navadno kalna in motna. Kmetijsko območje na Gozdu nima kanalizacija dobilo pa je vodovod in vse obilne odplake se podzemeljsko odtekajo proti jugu, največji del proti Samotnemu mlinu. Mičev prepad je bil po podatkih kmalu po prvi svetovni vojni globok okoli 60m. Prebivalci ga uporabljajo za odlagališče Odpadkov in mrhovine vsa le nesnaga pa se spira v podzemeljsko voda. Seveda pa to ni edini primer onesnaževanja. /uradi i,ya je izvir pri Samotnem mlinu izpadel iz izbora, k šahisiov. Hitropoteznega Šahovskega turnirja, ki so ga prenesli i/ Virtusa Duplica, sc je udeleževa lo do 15 šahistov. Skupno je največ točk dosegel Vili Kcrec pred Pavlo Košir. Albinom Štrajhar jem, Milivojcm Mandičcm itd. Pri veteranih je največ 118 točk dosegel Albin Štrajhar, Pavla Košir 107 točk. Franc Ravnikar 92 točk, Marjan Ogrincc 89 točk itd. Tega šahovskega turnirja se je udeleževalo 12 šahistov. Naše uspešno delovanje so omogočili sponzorji iz Kamnika: Titan. Kcmostik, Meso, Eta, Svilanit in SKB Kamnik, za kar sc jim zahvaljujemo in Se za naprej priporočamo. MARJAN OGRINEC Teniški klub Slazenger Kamnik Uspešen start v ligi do 14 iet Igralci TK Slazenger Kamnik so uspešno startali v ligaškem tekmovanju za dečke do 14 let. V prvem kolu so v Novi Gorici premagali domači klub 2 rezultatom 411. V tej tekmi so pričakovali zanesljivo zmago, poraz Bučarju proti ZorZUtU pa ni nobeno presenečenje, saj leto dni starejši Novogoričan letos igra v izjemni formi, tako da je zmagal ie na vrsti tekovanj po Slovenije Nasprotnik v drugem kolu je bila ekipa teniškega centra Homhue iz Ljubljane, ki Kamničanom ni bila dorasel nasprotnik, saj so igralci 12 Ljubljane v petih dvobojilt osvojili le enajst iger - torej po eno na niz. Naslednjo tekmo Kamničani igrajo v Kopru, v zadnjem kolu pred-tekmovanja pa ie doma z ekipo Vrhnike, ki bo verjetno odločala 0 napredovanju v pltn-ojj. Ekipa Vrhnike je zelo močna in ambiciozna, saj so »kupili« enega najboljših slovenskih igralcev v tej starostni kategoriji Luko Gregorca iz Ljubljane ter Marka Štruklja iz Portoroža, tako da bodo imeli naši kar težko nalogo. Rezultati Nova Gorica : Slazenger Kamnik 114 /nrziii Bor ' Ihte ar Andrej 611, 6/1 Kuzmatuivie Gorati: Mlakar Uroš 216, 416 Miircnc l.nk u : Jeinec Aljoša 016, 216 TomullčJani: Cmkovit Miha 016, 416 Lah, Pavlin : Mlakar, Cmkovič 016, 116 Slazenger Kamnik : liotiihae 510 Račar Andrej : BiberAnže 612, 612 Mlakar Uroš : Godnič Luka 610, 611 1'ogaear ileš : Justin Tadej 612, 611 .leinec .Upisa : Uriti Rok 611, 611 Mlakar, Jeinec : Justin, lliber 611, 610 ZOPET KEGLJAMO! Molči s povešenimi očmi, zapustil je svojo hišo, od tam prihaja ta tožba v vetru. Rabindranath TAGORE Ker so nam iz »ne/nanih« razlogov zaprli NAŠE kegljišče v Kamniku, smo bili primorani za sedem mesecev prenehati z rekreacijskim kegljanjem in tekmovanjem v občinski rekreacijski ligi. Ravno tedaj, ko smo dodobra začeli, trenirali in tekmovali, je bilo grobo ustavljeno naše navdušenje, zagnanost in tudi prvi uspehi. Spraševali smo se in se sc sprašujemo: »Zakaj? Kdo'.' Čemu'.'«. Športna zveza Domžale je v skladu s svojim delovnim programom za leto 1998 organizirala t rim ligo kegljanja ekipno na kegljišču Restavracija Repovž d. o. o. Prijavilo se nas je osem ekip in to: Klima Ccrar. Papirnica. Kolin-ska. Napredek. DU Kamnik I.. DU Kamnik II.. KAMBUS in Cal-cit. S tekmovanji smo začeli 9. 2. 1998. No, pa zopet kegljamo! Pričeli smo s tekmovanjem in to dobesedno, saj samo tekmujemo, ker nimamo termina za trening. Tako je tekma trening, tekma in rekreacija. Kegljamo pa le! Vozimo se tudi in vedno gostujemo! Ali bomo Sc kdaj kegljali doma, v Kamniku? Da bomo gostitelji, na domačem terenu in pred domačim občinstvom. Za kcgljaško sekcijo Calcit UROŠZUPANt Iz življenja v Smučarskem klubu Kamnik Gotovo najpomembnejši del delovanja Smučarskega kluba Kamnik je delo alpske sekcije. V njej sc združujejo otroci, ki v alpski Soli in predtekmovalni vrsti spoznavajo smučarski sport Trenerji otrok, ki so stari od 7 do 12 let, v tej fazi njihovega razvoja ne usmerjajo v športno specializacijo. Namen delovanja alpske šole je širši: otroci naj se spoznajo z različnimi zvrstmi športa in nasploh naj v/ljubijo športni način življenja. Nekateri od teh otrok namreč v kasnejših letih ne bodo postali aktivni smučarski tekmovalci, gotovo pa jim bo ostal občutek pripadnosti športu in temu načinu razmišljanja. Otroci se v dogovoru s svojimi trenerji občasno lotevajo tudi nalog, ki ne spadajo neposredno v športni trening, vsekakor p;i so del športne vzgoje. Ena od nalog jc bila tudi pisanje spisa o treniranju v klubu. Eno od teh nalog, ki jo je napisala Ingrid Komiilai. objavljamo v nadaljevanju tega članka. Rada smučam pri S. K. Kamnik Stara sem bila sedem let, ko sem prejela vabilo za smučarski klub. Bila sem zelo navdušena, zato sem tudi odšla na prvo uvodno testiranje. lako se je začelo. Poprej sem smučala bolj poredko in nisem imela nobenega smučarskega predznanja. Potem pa so se začeli treningi, najprej lisli v telo vadnici, da smo si pridobili nek.ii motorike in kondicije. Spoznala sem veliko novih prijateljev in vsi skupaj smo komaj čakali zimo. Prišla je hitro in z. njo tudi treningi na snegu. Nekateri so znali že kar dobro smučati, drugi pa manj. A tudi tisti, ki smo znali bolj tako za silo, smo s pomočjo trenerjev v eni sami sezoni mnogo pridobili. Zima jc prešla v pomlad, a mi nismo vrgli puške v koruzo. Pridno smo trenirali in se pripravljali na naslednjo sezono. V tej sezoni smo imeli tudi kar nekaj tekem. Nismo dosegli kakšnih dobrih rezultatov, kar je tudi povsem lazuni-Ijivo, saj smo trenirali komaj dve slabi leti in niti nismo imeli enakih sredstev za treniranje kot drugi dobri slovenski smučarski klubi. Letos teCe že tretje leto, odkar treniram pri S. K. Kamnik. Zelo mi je všeč. Vsi, ki skupaj treniramo, smo med seboj dobri prijatelji. Imamo super trenerje, ki so nas letos poleti peljali za en teden na Češko kočo. INGRID KOMATAR Smučarski klub Kamnik prireja pod pokroviteljstvom Občine Kamnik in SKB banke tradicionalno, 10.11S tekmovanje za Pokal Kamnika v slalomu. Glede na slabe snežne razmere na Veliki planini bo letošnje tekmovanje organizirano 9. 3. 1998 na Soriški planini. Vabimo vse ljubitelje smučanja, da se nam pridružite! Lastništvo objektov in priznanja Predsedstvo Športne zveze občine Kamnik je na svoji seji 9. februarja obravnavalo problematiko lastništva športnih objektov, ki je na razpotju. V prvi vrsti gre za lastništvo objektov in za morda bolj važno zadevo, kdo bo finančno skrbel za vzdrževanje in investicije. Ali bo za lo v izdatni meri poskrbela obema Kamnik ali bo ostalo na plečih Športne zveze občine Kamnik, bo jasno v naslednjem mesecu. Več o tej problematiki je v prejšnji številki Občana pisal Že vodja strokovne službe Športne zveze občine Kamnik Olaf Orbec Med akliialncjšimi temami seje S/, pa je bil sprejel sklep o podelitvi priznanj Športne zveze za leto 1997, ki jih je pripravila komisija za kadrovska vprašanja, priznanja in odlikovanja pri Š/. Priznanja za najboljše Športnike ŠSI) so si med dekleti prislužila KatjaJazbinšek,MirjanaGru-liešie, Suzana Ožurič, med fanti pa Simon /Jatnar. Andraž Hubad in Janez Ix>boda. Za športne dosežke v letu 1997 pa: Tatjana Mlakar, Evelin Kolar, Tanja Marcntič, Petra Jeras v starostni kategoriji deklic, med dečki pii tenisača Anže Cevka in Aleš Pogačar. Med kadetinjami oz. mladin kami se bodo priznanj veselile strelki z zračno puško Bojana Bnmhač in Vesna Zore, lokoslrclka Špela (irkman in plavalka Petra Gorjup, med mladinci pa motokrosist Scbastjan Kern in lokostrelec Mitja Burja. Za športne dosežke v članski kategoriji bodo priznanje dobili smučarska tekačica in gorska kolesarka Andreja Mali, alpinist Tomaž Humar in triatlonec Igor Kogoj. Priznanja za ekipne športne dosežke pa so si po mnenju komisije, ki jc izbirala med 67 predlogi športnih društev, prislu/ili ekipa dečkov do 15. leta Vaterpolokluha Kamnik, mladinski strelski ekipi lokostrelskega kluba Kamnik in članom AMD Sitar Pneumatic Team za uspehe v moloki osti. Posebej bodo podeljena priznanja za delo v špormih organizacijah. Za delo nad H) let bodo pohvaljeni Marjana Drobnič, Franci Kramar, Rok Jarc, Matjaž Pogačar in .ŠŠD OŠ Marija Vera. Za delo nad 20 let Frane Poglajen, Jane/. Kimovec in Boris Trohcntar. Priznanje za 30 leta dela v dobro občanov bodo dobili zbrani v Odbojkarskem klubu Kamnik. Plaketo za življenjsko delo pa si po mnenju komisije, dodatno pa jo je požcgnalo predsedstvo Športne zveze, zasluži Bojan Schlegel. Slavnostna podelitev priznanj je potekala v četrtek. 26. februarja, ob 18. uri v prostorih Razstavišča Veronika. METOD MOČNIK Državno prvenstvo v lokostrelstvu za osnovne in srednje šole Enako kot v lanski sezoni je tudi letos v soboto, 24. 01. 1998. na Osnovni Soli Marije Vere na Duplici potekalo državno prvenstvo v lokostrelstvu za osnovne in srednje šole. Organizatorja sta bila Osnovna šola Stranje in Lokostrelsko društvo Mamut. Na Startni listi je bilo 226 tekmovalcev iz 74 slovenskih osnovnih in srednjih šol. I^okostrel-ci so tekmovali v vseh razredih in kategorijah. Tudi učenci kamniških osnovnih šol so se odlično odrezali; saj je Osnovna šola Frana Albrehta v skupnem seštevku osvojila odlično prvo mesto. Vsi kamniški lokostrelci šolarji so podmladek lokostrelskega društva Mamut. Tekmovanje je potekalo v treh skupinah in je privabilo kar lepo število gledalcev. Mladi Mamutovi lokostrelci so na tem te- kmovanju dosegli naslednje rezultate: V skupini dečki 1.-4. razred goli lok je med 17 prijavljenimi 8. mesto z 90 krogi dosegel Žiga Jemec iz OŠ Toma Brejca. Naslednja skupina, kjer so imeli Mamutovi osnovnošolci svoje predstavnike, je bila skupina dečki 5.-6. razred goli lok. Tu je med 30 prijavljenimi 16. mesto dosegel Andraž Jemec s 129 krogi iz OŠ Frana Albrehta, dve mesti za njim je bil s 121 krogi Tine Oslu iz OŠ Frana Albrehta, na 19. mestu je bil Jan Hančič iz OŠ Toma Brejca in je dosegel 116 krogov; 24. mesto je dosegel Ma- tevž Strle s 87 krogi. 25. je bil Luka Berčič s 83 krogi in 27. mesto je pripadlo Primožu Grkma-nu s 57 krogi: vsi trije so zastopali OŠ Frana Albrehta. V skupini fantje 7.-8. razred goli lok je bil na odličnem tretjem mestu Miha Kukec-Mezek z 230 krogi iz. OŠ Frana Albrehta, takoj za njim mu je z 223 krogi sledil Iztok Spruk iz iste osnovne šole. Mesta od 7. do II. pa je doseglo 5 predstavnikov OŠ Frana Albrehta; po vrsti so si sledili takole: Jaka Bezovšek 193 krogov. Bojan Narad 186 krogov, Tomaž Zupan 175 krogov, Damjan Vrhovnik 172 krogov in Miha Orel 169 krogov. Pri skupini fantje olimpijski slog 7.-8. razred je imtlo lokostrelsko društvo Mamut le enega predstavnika, to je bil Domen Hribar iz OŠ Frana Albrehta in je dose-'tr^Bt J gčl 14. mesto ii **^SHkW. V skupini srednješolci goli lok je kamniške gimnazijce zastopal Ivan Jurčič in je dosegel četrto mesto s 172 krogi. Pri deklicah je v skupini 5.-6. razred goli lok odlično prvo mesto dosegla Mateja Vran-kar s 191 krogi iz OŠ Frana Albrehta in je bila tudi edina predstavnica naše občine v tej skupini. V skupini dekleta 7.-8. razred sta bili na stopničkah dve predstavnici lokostrelskega društva Mamut: na prvem mestu Jožica Ajdovec iz OŠ Frana Albrehta z 234 krogi, na tretjem mestu pa je bila Nina Vengust iz OŠ Stranje. V skupini dekleta 7.-8. razred olimpijski slog pa je bila na četrtem mestu Katja Mozetič iz OS Frana Albrehta z 230 doseženimi krogi. Menim, da so nas mladi lokostrelci na tem državnem prvenstvu zelo dobro zastopali in da jim lahko zaželimo tudi v prihodnje veliko podobnih rezultatov. PETRA IIDOVČ KNJIGOVODSKI SERVIS Kvalitetno, strokovno in po ugodnih cenah: - vodimo poslovne knjige za podjetja - svetujemo pri davčni napovedi - izdelamo letno poročilo PS AGENT d.o.o. Kamnik - tel. 041 691-360 CENTER PTC, Parava 27, W41 Kamtitk. SLOVENIJA Trgovina: 061 812 878 Servis: 061 814 743 fl&L V ^............. DONLOP MIC HE UN SEMPERIT NOKIA BAROM SAVA OBNOVLJENE PNEVMATIKE » Priklonimo se kralju zelenjave! Da. da! Priklonimo se mu in to z globokim priklonom! Zasluži si to! Kdo pa je ta KRALJ? KORENČEK! ZLATI KORENČEK! Zakaj, boste vprašali? Najbolje nam je na to vprašanje odgovoril dr. Vogel: »Korenje, ki ga imenujemo tudi korenček, je tako bogat z rudninami in vitamini, da ga po pravici prištevamo med zdravilno hrano. Posebno v vitaminsko revni dobi, pozimi in zgodaj spomladi naj bi slehernik vsak dan užival kolikor mogoCe sveže korenje v tej ali oni obliki, kajti taksen ponuja vso svojo vrednost. 1 kg korenja ima približno 2.5 g kalija, 300 mg kalcija. 6 mg Železa in 0.5 mg bakra. Spomnimo se le. kako pomembna sta železo in baker v organski, tedaj v rastlinsko vezani obliki za kri. Ze to je dovolj^ tehten vzrok, da dajemo posebno otrokom mnogo korenja. Znano je. da je fosfor važen za možgane, predvsem za spomin, prav zato je tako razveseljivo, da je v I kg korenja približno 300 mg fosforja. Uživanje korenja je pravšnje tudi za žleze, ker je v korenju tudi zanje tako pomemben jod. S korenjem pa dobimo tudi kobalt. Posebno pomembno je. da ima karotin ali provitamin A. ki ga je kar 70 mg v I kg Karotin je za nas posebno koristen. Znano je, da je izrednega pomena za zdrav celični ustroj in za prav delujoča prebavila Pomaga za graditev zdravih in odpor- nih zob. Podobno prispeva vitamin A, tedaj ima karotin poleg kalcija in vitamina D pomemben delež za ohranitev zdravih zob. zanimivo in dragoceno je vedeti, da z dosti karotina lahko preprečimo nastajanje ledvičnih kamnov. To so spoznali z ustreznimi opazovanji. Pomanjkanje karotina ali vitamina A poveča sprejemljivost za vse mogoče infekcije, predvsem pa za prehladne bolezni. Dosti karotina v hrani pomaga k boljšemu in hitrejšemu ozdravljenju pljučnih vnetij, različnih oblik srčnih bolezni, pomaga pa pri izpuščajih in luskavici. Več karotina potrebuje nosečnica. Znano je tudi. da je karotin v prid očem. ker povečuje vidu ostrino. Z dovolj vitamina A se izboljša tudi vid v temi. kar je posebno v prid letalcem in voznikom avtomobilov pri nočnih vožnjah. Nadvse razveseljivo je. da se s karotinom zmanjša nagnjenost k nastajanju očesne mrene. Opazovanja so menda celo pokazala, da se z vitaminom A lahko zboljša delovanje spolnih žlez in da vpliva karotin na nastajanje spolnih hormonov in je v veliko pomoč tudi pri spolni slabotnosti in nezmožnosti. Omenjeno delovanje je lahko odvisno od vitamina E, kajti v I kg korenja je približno 25 mg vitamina E. Dopolnijo pa delovanje še druge sestavine. Omenimo naj razne vitamine. Med drugim ima I kg korenja še 0.5 mg vitaminov BI. B2 in B6. pa še pomemben vitamin K in približno 50 mg vitamina C. ki je. kakor je znano, tako dragocen za živce.« Torej nas je dr. Vogel - ta svetovno znani zdravnik, prepričal, da je korenček nadvse koristen za nase telo, za naše zdravje. Uživajmo ga vsak dan! Surovega! Le, če pojemo presnega - nekuhane-ga, bomo dobili vse te koristne minerale, encime in vitamine, katere vsebuje, dokler - dokler ga ne segrejemo nad 40 stopinj C. Ob segrevanju se UNIČIJO ENCIMI, ki odločajo o življenjsko pomembnih procesih, večina vitaminov, minerali pa preidejo iz organsko vezanega v anorgansko stanje in takšnih telo ne more uporabiti. Z vrta, z njive ali iz trgovine prineseni korenček umijemo in ga takoj pojemo - to je najbolje. Čim bolj svežega! Iz zemlje v usta! Otroke bi morali videvati s korenčkom v rokah, kajti zanje jc uživanje korenčka zaradi rasti zob. kosti, zaradi vida. delovanja možgan in zaradi celotnega razvoja Se zlasti pomembno! Umitega dajte na krožnik in na mizo. boste videli, kako hitro bo izginil. Otroci in odrasli - vsi bodo radi segli po njem. Da bo Se bolj privlačen za oko, ga narežemo na kolobarčke in damo na vsakega oreh ali lešnik, pa še kakšno rozino. To bo bogata in privlačna kombinacija, ki bo kar pritegnila otroško ročico, da bo segla po njem. Mimogrede lahko skupaj z otroki oblikujemo rožice, živali... da bo bolj zanimivo. Izplača se malo potrudili, da preusmerimo otroke od zdravju škodljivih sladkarij k zdravi naravni hrani! NA ZELENI SOLATI NASTRGAN KORENČEK BO LEP ZA OKO IN KORISTEN ZA TELO! Nastrgamo ga in ga lahko brez začimb ali z začimbami jemo kot solatno prilogo zraven mesa. krompirja, riža. testenin... Če bo zraven še kakšen kupček nastrgane rdeCe pese, črne redkve, hrena itd., bo obrok izredno bogat! Seveda ga lahko z oljem, kisom in soljo (malo) pripravimo v solati. Napravite ga lahko s kakšnim drugim solatnim prelivom, ki vam je všeč. Uživajte v kombinacijah! H korenčku v solati lahko damo malo hrena, ludi mešanica nastrganega korenčka in nastrganih jabolk je zelo dobra. Zelo, zelo zdravo je piti presni korenčkov sok - KER JE MOLEKULA KORENČKOVEGA SOKA PODOBNA MOLEKULI KRVI! Pijmo korenčkov presni sok. da ne bomo zboleli, tisti, ki ste že bolni, pa zato. da boste ozdraveli! Uživajo ga lahko vsi. od do-jenčkov^do starostnikov in bolnikov (izjeme so redke). Zato si le nabavne sokovnik! Naj vam nc ho Zal denarja - tisočkrat vam bo povrnil, če ga boste uporabljali. KORENČKOV SOK nas varuje pred infekcijami. Preprečevati pomaga okužbe oči in grla, kot tudi mandljev, sinusov in dihalnih organov nasploh. Varuje živčni sistem in bolj kot katerokoli drugo živilo povečuje našo živahnost in vitalnost, ENDOKRINE žleze (zlasti nadledvična) potrebujejo hranilne snovi, ki jih vsebuje korenčkov sok. Z uživanjem tega včasih premagamo celo neplodnost. DOJEČE MATERE bi morale uživati veliko pravilno pripravljenega korenčkovega soka. saj hrana, ki jo uživajo, da bi imele dovolj mleka, v nekaterih okoliščinah ne vsebuje dovolj živih snovi 1/2 I soka zaleže za več kot 12 kg kalcijevih tablet. Suha koža, dermatilis in druge kožne hibe pomaga odpravljati korenčkov sok. Pomaga pri očesnem vnetju in drugih težavah z očmi. Surovi korenčkov sok jc dokazal, da jc za razgrajevanje čirov in rakavih tvorb čudežno zdravilo naše dobe. SLADKORNI BOLNIKI bi morali vsak dan popiti 2 dl do 1/2 1 korenčkovega soka! Z DODAJANJEM DRUGIH SOKOV SE DODATNO IZBOLJŠAMO DELOVANJE KORENJE-VEGA SOKA! MeSanico korenčkovega (1/2) in jabolčnega (1/2) soka pijemo ob prehladnih obolenjih in lahko pravzaprav pri vseh boleznih. Zelenjavnih in sadnih sokov NE mešamo - jabolčni pa je izjema. To mešanico otroci in odrasli lažje pijejo kot sam korenjev sok. Če tema dvema dodamo še sok rdeče pese (1/4), je pa to sploh zdravilo in pol! KORENČEK (10 delov) + r. pesa (3 deli) + kumara (3 deli). Ta kombinacija je eno najboljših čistil in zdravil za žolčnik, jetra, ledvice ter prostato in druge spolne žleze. KORENČEK (10 delov) + R. PESA (3 deli) + ZELENA (5 delov) Ta sok pomaga pri astmi, rev-matizmu. hemoroidih, živčnih boleznih, ki nastanejo zaradi degeneracije miclinske ovojnice. Deluje proti staranju! KORENČEK (6 d.) ZELENA SOLATA (4 d.) + STROČJI FIŽOL (3 d.) + BRSTIČNI OH-ROVT (3 d.) Ta kombinacija je odlična za sladkorne bolnike! KORENČEK (1/5) + R. PESA (3/5) + ZELENA (1/5) + ČRNA REDKEV (malo) To je mešanica sokov za zdravljenje RAKA. Pri raku na jetrih dodamo šc sok surovega krompirja. S tem sokom je Rudol Brcuss pozdravil 45.000 rakavih bolnikov. Preberite njegovo knjigo »Zdravljenje raka in levkemije«, predno se lotite zdravljenja! VSE PRESNE SOKOVE MORAMO POPITI TAKOJ PO SO-ČENJU, DA SO UČINKOVITI! Soka popijte toliko, kolikor vam prija. Zdravju koristen je predvsem surov korenček ali surov korenčkov sok. Seveda pa bomo jedli korenček - več kot doslej, tudi v kuhani obliki. Skuhamo korenček in ga ponudimo kot prilogo! Imenitna je korenjeva juha. Morda bo družini, zlasti otrokom, šc bolj teknila, če kuhan korenček zmi-ksate in ponudite kremno juho. Korenček jc hitro kuhan (10-15 min.) in lahko prebavljiv - primeren tudi za bolnike. V kombinaciji s porom, cvetačo, zeljem, krompirjem, zeleno, pastinakom. papriko, blitvo itd. ga lahko uporabite v zelenjavnih juhah, enolončnicah, dušeni zelenjavi, v pečici pečeni zelenjavi... Možnosti je veliko! Krompir bi lahko večkrat nadomestili s korenjem, ker jc bolj kvaliteten in ima manj škroba. NAJ ZAVLADA KRALJ ZELENJAVE NA VAŠI MIZI! Vse tole o zdravilnosti korenja pa velja le, če jc pridelan brez strupov, z naravnimi gnojili. Vr-tičkarji in kmeljc - začnite pridelovati naravno, ne zastrupljeno hrano! Za vas sem napisala brošuro »Uporaba naravnih sredstev za zaščito rastlin«, da vam bo v pomoč, naročite jo lahko po tel.: 061 811-451. Vsi. ki morate zelenjavo kupovati, pa boste že to jesen lahko kupovali bio pridelan korenček pri kmetih, ki so se usmerili v naravno pridelavo hrane. V Sloveniji jih jc že kar nekaj in upajmo, da jih bo čedalje več in da jih bo nekaj tudi v okolici Kamnika (seznam bosle dobili pri Zelenih Kamnika)! To pomlad posejte več korenčka, kot ste ga doslej - veliko več. Se zlasti, če imate pri hiši majhne otroke, bolnike ali starejše ljudi! Za sokove se ga porabi veliko. Korenje sejemo v zadnjem krajcu, najbolje 2 dni pred mlajem v večernih urah. V marcu bosta najboljša dneva 23. in 24. marec. V upanju, da vam bodo nasveti koristili vas lepo pozdravljam! DRAGICA FRIEDL (\z januarske kronike PP Kamnik Nesreča pod Skuto Ze v prvem letošnjem mesecu so imeli policisti kamniške policijske postaje polne roke dela. V januarju so imeli opravka kar s 46 prometnimi nesrečami, 47-krat pa so morali posredovati in ukrepati zaradi kršitev javnega reda in miru. Odkrili pa so tudi, in seveda predlagali v nadaljnji postopek. 35 storilcev kaznivih dejanj. Med številnimi dogodki, s katerimi so se pretekli mesec srečevali policisti, naj omenimo le nekatere. Kmalu po novem letu jc doslej šc neznancu zmanjkalo cigaret, zato se jc 8. januarja nekaj pred polnočjo pripeljal na bencinski servis v Moste, vlomil v trgovino in si postregel z nekaj zavojčki cigaret. Voznik, ki jc 10. januarja v Komendi vozil po levi strani, jc povzročil prometna nesrečo, v kateri je bila poškodovana voznica nasproti vozečega avtomobila. II. in 13. januarja je občan iz. Suhadol moral v spremstvu policistov na prenočevanje na Povšetovo v Ljubljano. Doma je namreč razbijal in obračunaval z. domačimi Ker prvič njegov obisk na Povšetovi ni zalegel, so seveda morali policisti postopek ponoviti. 13. januar jc bil nesrečen dan /ti občana, ki si je ob Poti 27. julija z obešen jem vzel življenje. 16. januarja je neki občan v smetnjaku na Žalah našel človeško okostje. Primer so si ogledali kriminalisti UNZ Ljubljana in o tem ob- vestili državno tožilstvo in preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Kot kaže jc 22. januarja neznancu spet zmanjkalo cigaret. Zato je vlomil v bencinski servis v Mostah in se založil s cigaretami. Po obvestilu varnostnikov so policisti s pomočjo službenega psa ugotovili, da je bil storilec tokrat peš, med potjo pa jc odvrgel nekaj zavojčkov ukradenega tobaka. 25. januarja so bili kamniški gorski reševalci obveščeni, da domači pogrešajo planinca iz. Ljubljane. Malo pred polnočjo so sc napotili proti Skuti. Naslednjega dne ob 8.45 so ponesrečenca našli mrtvega. Zaradi zdrsa po trdem snegu jc padel v globino 500 m in podlegel hudim poškodbam. 29. januarja jc zaradi pijanosti in prehitre vožnje voznik osebnega avtomobila na kamniški obvoznici zapeljal prek zelenice in trčil v osebni avtomobil, parkiran ob bencinskem servisu. Pri tem sc jc vnel povzročiteljev avtomobil. Požar so pogasili občani in delavci bencinskega servisa. Kot kaže, nekaterim decembrskega in novoletnega vcscljačenja in popivanja ni bilo dovolj. Zato so imeli policisti kar precej opravka z njimi tudi v, kot ga radi imenujemo, najdaljšem mesecu leta Na Povšetovo so morali voziti pregrete razgrajače iz lokala v Novem trgu (13. in 28. januarja), iz stanovanja na Tunjiški, iz gostinskega lokala na Duplici in šc od kje. (fs) 60 let odkritja mamuta v Nevljah »Nenavadne koline privabljajo množice« (2. del) O odkritju mamutovih kosti je segal do obzorja s fosilnimi v Nevljah so poročali vsi pomembnejši slovenski časopisi, predvsem Slovenec in Jutro, Senzacionalno vest pa so objavili tudi številni tuji časopi- ostanki mamuta, so odkopali že delavci, potem pa je bilo treba plast za plastjo odkopati še vso bližnjo okolico v skupni izmeri nekaj več kot 180 kva- Prvo poročilo o najdbi mamutovega ostanka je pri nas objavil Valentin Vodnik davnega 15.1. 1798. v Ljubljanskih novicah. »Neka nova reč se je onidan v kranjski deželi našla. To je slonov zob ali slonova kost. Četrti dan tega meseca je šel Miha Dragar ali Burja ob Savi; on je iz Beričevega na onem kraju Save v Dolski fari; zagleda belo reč v savskem produ, jo vzame ven, nese en kos faj-moštru v Št. Jakob pokazat, polovico pa sebi ohrani... Ta reč je nova za Kranjce, pri nas še ni bila nobena slonova kost najdena... Učeni možje se bodo modrovali, kako je ta prikazen k nam Kranjcem prišla, ali od povodnega potopa ali morda od Rimccv, kateri so pri svojih vojskah slone imeli in se tukaj vojskovali.« si. V Nevlje so se začele zgrinjati množice ljudi. Samo pet dni po odkritju, ko je bil cerkveni praznik sv. Jožefa, je v Nevlje prišlo več kot tisoč ljudi. O vnemi teh obiskovalcev morda največ pove podrobnost, da so med obiskovalci bili tudi Avstrijci iz Celovca, ki so v Kamnik prišli z dvema avtobusoma. Vsaj za te velja, da jih je novica o odkritju mamuta bolj pritegnila kot negotovost, ki jo je v avstrijsko družbeno življenje prinesla nemška priključitev. Dr. F. Kos je bil zoolog. Delo na terenu je organiziral strukovno, kar je prineslo prave sadove šele kasneje, ko je bilo treba najdene stvari stro- dratnih metrov. Na prisotnost kosti je raziskovalce najprej opozorila barva gline (tako imenovani vi-vianit). Glina, ki je vsebovala To delo je bilo po svoje zamudno, kljub temu pa za gledalce, katerih nikoli ni manjkalo, zanimivo. Še ležečo kost so odkrili le do polovice, povili v staniol papir in juto ter zalili z mavcem. Večje kosti so ojačali z železnimi oporami in lesenimi deščicami. Ko se je tak omot strdil, se je kost toliko dvignila, da so enak postopek zavarovanja lahko naredili tudi na spodnji strani. Taki projekti, kot je bilo takrat odkrivanje mamuta, so precejšnje finančno breme. 30. 3. popoldne je bilo iz. kr. banske uprave v Ljubljani sporočeno, da je izkopavanje ustavljeno. Novi prošnji je ban ugodil in dela so po nekajdnevni prekinitvi spet stekla 4. 4. Ne za dolgo. 7. aprila so bila vsa nadaljnja raziskovalna dela do- Novinar Slovenca je takrat nekoliko hudomušno opisal to početje takole: »Vsako zavarovano kost odnesejo sproti z najdišča h kamniškemu županu Novaku, ki je odstopil celo sobo v ta namen. Te koline hodijo ogledovat sedaj Kamničani in tudi drugi radovedneži in se čudijo, kako je mogoče, da je imel mamut tako velike kosti« Začetek sistematičnih odkopavanj. V jašku se vidi v beli srajci in brezrokavniku dr. Fran Kos Iz Narodnega muzeja Iz Ljubljane. Foto:ga. V. Božič -Bernot kovno obdelati, časovno in vzročno povezati z okoljem, v katerem so bile odkrite. Za znanost ni pomembno samo, da so bile mamutove kosti najdene, ampak k celovitosti razlage enako pomembno prispevajo še drugi materialni dokazi, ki so ključnega pomena pri opisu okoliščin, v katerih je mamut živel in poginil. Jašek levega podpornika, ki že razpadk) telesno snov, se je po barvi ločila od tiste, ki teh primesi ni imela. I.cgo kosti so potem ugotavljali z jeklenimi iglami, mesto označili s količkom in začasno pokrili z že odstranjenim sipkim materialom. Kosti niso takoj dvigali, saj je obstajala nevarnost, da bi nezavarovane na zraku razpadle. Pred izsuševanjem so jih celo zalivali in škropili. Ko je bilo na tak način odkritih večina ostankov, so na odkop postavili kvadratno mrežo, s pomočjo katere je bil narejen načrt ležečih kosti, vsaka dvignjena kost pa je dobila svojo inventurno številko. končno ustavljena Bližalo sc jc slabo vreme in v regulirani strugi je bilo treba opraviti šc zadnja dela pred prihodom večjih količin vode. Dr. F. Kos je mislil vnaprej. Za morebitne kasnejše raziskave je naredil izmero izkopa glede na levi nosilni steber mostu. Dr. F. Kos je bil znanstvenik in raziskovalec, katerega oči so iz najdišča ob Nevljici videle dlje, tudi v smer iskanja dokončnega odgovora na to, ali je neveljsko jezero zares obstajajo ali ne. (Se nadaljuje) BENJAMIN in DANIJEL BEZEK Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI K). Ifliruarja 1997 13 Vlečni psi Zgodovina Tradicija dirk / vprcž.nimi psi, ki so že osvojile mnoge ljubitelje vlečnih psov, sega daleč v leto 1908, ko so priredili prvo tekmo vlečnih psov. Moderni tekmovalni sport z vprežnimi psi pa se je oblikoval Ze v obdobju »/late mrzlice« in sicer v kraju NOMP. (Aljaska) z vrsto tekmovanj, kot sta bili AH Alaska Svvepstcake (408 milj) in Bordcn Cup-Maralhorm (20 milj). Tekmovanja so bila vedno hujša in Z vedno hujSo konkurenco. V letih 1931-1935 jc zmagoval musher (vodnik psov) Bob Bushv. Med drugo svetovno vojno ni bilo tekmovanj z vprcž.nimi psi. Prvo tekmovanje je bilo leta 1946 z imenom NAC (North Amcrician Championships), dolgo 18 in 20 milj. Potekalo je preko rek ( hecna in Tanana in v letu 1953 na 20 in 30 milj v kraju (icamcr's Eicld. Musherja Mike Agbabu in Jake Butler sta leta 1948 ustanovila AJja&kO /vezo vodnikov psov (AI)MA). Želela sta doseči tesnejšo povezavo med človekom in psom ter utrdili tekmovanju, kol so NAC. Od tedaj jc ADMA organizirala številna pripravljalna tekmovanja Open NAC v dolžini 70 milj. V zadnjih letih so tekmovanja v Eairbanks napredovala ludi na področju raziskovanja o pravilni prehrani, v/reji in šolanju Vpreznih psov. F.kipc iz območja Kovukuk, ki jih vodijo znani musherji, kot so Jimmy llunting-lon, VVcrncr Vent, Gcorgc Attla, organizirajo tekmovanja in vodijo vzrejo tekmovalnih vprcZnih psov na najvišjem nivoju. Za vrhunsko linijo pasjih dirkačev pa sc uveljavljajo tudi prebivalci vasi Minto. Tanana, Ramport in Ga-lena. Te pasme šc danes veliko pomenijo in so pri musherjih spoštovane. Leta 1973 pa jc Joe Rcdington organiziral najveličastnejšo dirko na svetu LTTTAROD. Na 1100 milj dolgi progi, ki jc izziv in preizkus vsakega mushci ja, pa seveda uspevajo le najboljši, naj" vzdrzl|ivc|ši m najhitrejši 1 tko popularnost vlečnih psov ponovno raste in ta trend se nadaljuje tudi v Kvropi, tako da sc tekme vlečnih psov vse bolj pogoste. Število vpreg strmo narašča, tudi v predelih, kjer je malo snega. Lam pa organizirajo tekme s posebej prirejenimi vozički. Psi, ki jim je že grozila popolna odrinjenost, so ponovno v svojem elementu, saj delajo tisto, za kar so bili prvotno vzrejeni in v čemer so nenadomestljivi. Izvor psov Samo jedi, Malamuti in Čukči plemena z geografsko odmaknjenih področij, so vzgajali za svoje specifične potrebe pse, ki so jih uporabljali za lov, čuvanje čred severnih jelenov in predvsem za vleko sani. Pri tem so oblikovali enkratne živali. Vsaka posamezna pasma je ohranila svoje specifičnosti vse do danes, vsem pa je skupna žilavost, nežnost do ljudi in sposobnost prenašanja ekstremno nizkih temperatur. Tudi zaradi geografske izoliranosti so ta plemena ostala dolgo na isti stopnji razvoja in tako razvila do psov poseben odnos, ki se je zrcalil v njihovi religiji, kulturi in obredih... Potomci psov teh ljudstev so doživeli veliko sprememb, preden jc ljubiteljem vlečnih psov uspelo doseči priznanje posameznih pasem s slitini PCI. Pot do današnjega enakopravnega obravnava nja je bila dolga in naporna. Prav zato pa jc naloga vseh ljubiteljev teh psov, da se trudijo ohranjati delovno sposobne in kar se da prvinske pse. Samojed Vzredili so ga Samojedi, ljudstvo, ki jc živelo v Sibiriji med I halon in .lenisejem. Uporablja li so jih za čuvaje čred, lov in vleko. Prvi psi so prispeli v Evropo konec 19. stoletja. Raziskovalec Robert Scott je 1889. leta prvega psa podaril kraljici Aleksandri. Kasneje se je beli kosma-lincc »z nasmehom« razširil po Ameriki in drugod po svetu. Danes jc samojed eden najlepših predstavnikov skupine delovnih psov in je priljubljeni hišni pes. Še vedno pa številni psi so delujejo na tekmovanjih pasjih vpreg. KARAKTER: vzdržljiv, prijazen do ljudi, družaben, nežen, ni tropni pes. pa tudi v pesjaku se ne počuti najbolje. Malamut Je dobil ime po indijanskem plemenu Malamut iz SV Al-^ jaske. Ti so 1 vzagajali naj- večje in najmočnejše pse. ki so jih uporabljali za lov, predvsem pa za vleko težkih tovorov. Psi so uživali njihovo zaupanje in so razvili nežen odnos, tako da so jih uporabljali celo kot varuhe svojih majhnih otrok. Stoletja so psi živeli v popolni harmoniji s svojimi gospodarji, s prihodom belcev pa se je ravnovesje porušilo. Po zaslugi D. Irvina se je ta pasma ohranila in postaja vse bolj popularna. Prav lako pa so bili aljaški malamuti del številnih ekspedicij. Po drugi vojni so sc Colorjeva trgovina v Kamniku na novi lokaciji Mnogo pravih malenkosti v pravi Colorjevi prodajalni Tovarna barv in lakov Color iz Medvod je danes nedvomno eno vodilnih podjetij te panoge v Sloveniji. K temu veliko pripomoreta širok izbor, kvaliteta njihovih izdelkov, zagotovo pa tudi razvejena mreža Colorjevih prodajaln. Poleg tovarniške prodajalne v Medvodah so Colorjeve prodajalne namreč še v Logatcu, Slovenski Bistrici, na Gorenjskem pa v Kranju, Lescah in Kamniku. Prav slednja, v Kamniku, seje 1. februarja preselila na novo lokacijo na Ljubljansko 31 A na Duplici. Le dobrih sto metrov proč od nekdanje prodajalne na Ljubljanski 21 A, kjer smo Kam-ničani in okoličani dodobra spoznali širok asortiman Colorjevih izdelkov, so v začetku februarja na Ljubljanski c. 31 A odprli novo prodajalno. Za novo lokacijo so se odločili predvsem zato, ker bodo s celotno Colorjevo ponudbo v novih prodajnih prostorih redne V Colorjevi prodajalni na Duplici Ljubljanska 31 A, vam ob pestri izbiri izdelkov svetujejo prijazni prodajalci. kupce njihovih izdelkov še bolj zadovoljili, hkrati pa sc bodo v šc lepši luči pokazali tudi vsem bodočim strankam. Prodajalna na skupaj 170 m1 obsega prodajni del, prodajno-skladiščni del in mešalnico barv in lakov. Medtem ko v prodajnem delu lahko izbirate med več kot 1200 Colorjevimi artikli in prek 300 izdelki široke potrošnje, ki jih uporabljamo pri barvanju, pleskanju. lakiranju.... pa vam v mešalnici namešajo od avtomobilskih barv do lesnih premazov na topilih in vodni osnovi, prav tako barve za kovine, stenske barve... Na voljo je več kot 750 barvnih odtenkov, barve pa vam namešajo v enem dnevu. Posebno ugodne so cene, saj v kamniški Colorjevi prodajalni lahko kupite z minimalnimi maržami po enakih maloprodajnih cenah kot v tovarniški prodajalni v Medvodah. Ena od prednosti je tudi ta, da kot Colorjeva trgovina dnevno kon-taktirajo s podjetjem in je vsak izdelek v nekaj urah dosegljiv kupcu, četudi ga v tistem trenutku ni v skladišču. V trgovini imajo kombi in dostavno vozilo, večja naročila pa tudi dostavijo na želeno mesto. Postregli vas bodo prijazni prodajalci Nejc, Denis in Igor. Slednji je tudi vodja prodajalne in se s tovrstno prodajo ukvarja že šest let, zato vas bo pri vašem nakupu tudi informiral in vam svetoval. Ena od zanimivosti Colorjeve prodajalne so tudi vsakomesečne akcije z zanimivimi popusti, ta mesec boste na primer prihranili pri temeljnih in pokrivnih barvah. Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure in v soboto od 8. do 13. ure, vse potrebne informacije pa boste dobili tudi po telefonu 812-332. razširili tudi v Evropi, niso pa nikoli dosegli popularnosti huski-jev. KARAKTER: inteligenten, prijazen, igriv, tudi borec, ustreza mu življenje v tropu, kjer pa vseeno ohranja samostojnost, ni pes za enega gospodarja, ampak je družinski pes, ki včasih potrebuje »trdo roko«. Sibirski husky Je potomec vlečnih psov plemena Čukči iz Sibirije ob reki Anadir. To so majhni, hitri in vzdržljivi psi za vleko lažjih bremen na dolgih razdaljah. Stroga selekcija v surovih klimatskih razmerah je razvila neverjetno žilavega vlečnega psa. kar je bilo temeljno za obstoj tega ljudstva. Večkratni poskusi genocida tega ljudstva s strani ruskih vojakov so bili v glavnem neuspešni, kajti »severni Apači« so s pomočjo svojih psov vedno izginili v ledenih prostranstvih in se vnovič pojavljali. Tako so ustvarjali legende. Ruska kolonizacija je končno zajela tudi ta področja in načrtno uničevanje ekskimskih ljudstev se je nadaljevalo. Pse jc-pred propadom rešil ameriški trgovec s krznom W. (ioosak, ki jc Ida 1908 pripeljal na Aljasko prve primerke te pasme, kjei so jo smeri ški rejci z načrtno vzrejo še izboljšali. Kmalu so ti psi /tible-steii na tekmovanjih vlečnih psov. KARAKTER: eden najprivlač-nejših psov, družaben, svobodnjaški, inteligenten, čustven, samostojen. Je tropni pes, ima občutek za rangiranje, žik.v karakter in konstrukcijo. Včasih je bolj podoben mački kot psu. Grenlandski pes Izhaja iz grenlandskega eskimskega psa in je bil spremljevalec lovcev, ki so prišli iz Sibirije in NAJNIŽJE CENE! PAMPERS PLENICE, PIŽAME, SRAJCE, PALOMINI IZDELKI, IGRAČE, DARILA... GAJ, Svetčeva 3, Kamnik, tel.: 815-781 Oddam pisarniški prostor in nudim vodenje knjigovodskega dela Tel.: 817-897. naselili na Grenlandiji. Kljub strogi selekciji je najmanj »izbrušen«. KARAKTER: ima žilav karakter, navajen je na težka dela, je klateške narave, ima zelo razvit lovski nagon in ni primeren za stanovanje. Kot tropni pes spoštuje avtoriteto. V odnosu do človeka je nežen in družaben. Aljaski husky Je vzrejen izključno za vleko vpreg. Je mešanica številnih pasem, da bi mu tako povečali hitrost, moč in vzdržljivost v surovih razmerah. Nima standarda in ga FCI ne priznava. (nadaljevanje prihodnjič) VLADIMIR JER AS Univerza za tretje življenjsko obdobje Aktivna doba življenja je en sam splet dolžnosti, dirka za boljši jutri in vsega lepega, kar prinaša življenje, ne moremo uživati. Nenehno smo razpeti med delom in družino, obremenjujejo nas skrbi, kako je z otroki, z njihovo šolo, zdravjem, kako je z gospodinjstvom, družinskim proračunom, ali bo Slo s plačo skozi ves mesec, kaj je treba postoriti na vrtu, na njivi, v gozdu... Pride na dan. ko se prične »tretje obdobje življenja« in nam vsakodnevne obveznosti ne poberejo vseh 24 ur dneva. To je pravi čas. da ustrežemo svoji duši Za prijetno jesen življenja prisluhnimo sebi in zadostimo starim željam: da bi znali tuj jezik, igrati kakšen instrument, gojili rože, spoznali zdravilna zelišča in užitne gobe. raziskali družinsko zgodovino in zgodovino kraja, spoznali književnost, pisali pesmi, povesti... Upokojenci in upokojenke, ki hočejo uresničiti neizpolnjene želje, obogateli svoje znanje in življenje, se lahko vključijo v UNIVERZO ZA III. ŽIVLJENJSKO OBIX)BJE, ki ponuja obsežen in kvaliteten program. Tako boste lahko spoznali umetnost (književnost in likovna umetnost), sc naučili tujih jezikov in sporazumevanja z računalnikom, z znanjem zdravstva pomagali sebi in drugim ter ohranjali svoje zdravje, si pridobili družbena znanja ali si osvežili znanje iz prometne varnosti in vožnje z avtomobilom. Lahko se naučite igrati inštrument, se pridružite cvetličarski in kuharski delavnici, delavnici ročnega dela ali pa se udeležite klepeta / zanimivimi gosti. Da vam življenje v jeseni ne bo teklo kot mrtva reka. se vključite v Univerzo za III. življenjsko obdobje. Vse, kar vas zanima, vam bodo pojasnili po telefonu 7II-082 in 7I2-278. SAŠA MEJAČ TRGOVINA SAD JE-ZELEN JAVA Kamnik, Novi trg (ob zdravstvenem domu, pod vrtcem) DNEVNO SVEŽE SADJE IN ZELENJAVA PO UGODNIH CENAH! Na zalogi tudi vse vrste pijač! Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure in ob nedeljah od 8. do 13. ure. rAGROPROMET CERKLJE ~| Ul. 4. okt 10, Cerklje I | tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 | Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine i tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance | - sončnice za ptiče 130 SIT/kg | Cene za krmila so tovarniške. L J S4VL d*o»o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, DOMŽALE TEL 061/716-454 FAKS: 06V713-288 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL 063/702-250 FAKS: 063/702-251 Franšlzlng: Slporex-SAM SAK Ć.O.O., KISOVEC TEL: 060V7F182 OD OPEKE „ DO STREŠNIKA - In še mnogo večJ.l! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! • strešnik BRAMAC • opeko MODULARNI BLOK in ostale opečne izdelke • IZOLACIJSKI material 'APNO, CEMENT • zidarsko ORODJE in drugo, potrebno za gradnjo in obnovo • meSalce, cevne odre, podpornike... • stavbno pohištvo, okna, vrata, streSna okna VELUK, parket, program JUB-a... • NOVO: opat za okrogle stebre MONOTUB DD Bliža se pomlad, zato smo pripravili POSEBNO PONUDBO tlakovcev, pranih plošč, porfldo tlaka, ...ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE! • Nudimo motnost DOSTAVE Z AVTODV1GALOM lAjudno Vas vabimo, da nas od 3. do 8. marca obiščete na sejmu fl&PE JVDIKJA ■ DOM na Cjospodarstcpn razstavišču v Ljubljani. 9\(pš razstavni prostor boste brez težav našli v hali JH-2. V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure ena VSE LJUBITELJSKE SADJARJE VABIMO V NAŠO SADNO DREVESNICO Na Ekslerjevo 6 v Kamnik, tT 813-352 UGODNI NAKUPI KAKOVOSTNIH SADIK SADNEGA DREVJA • JABLANA HRUŠKA SLIVA • ČEŠNJA VIŠNJA • BRESKEV, MARELICA • VISOKOSTEBELNI IN NAVADNI RIBEZ, JAGODIĆEVJE • MALINA AMERIŠKA BOROVNICA • VINSKA TRTA • AKTINIDIJA, KAKI • OREH, LESKA DODATNA PONUDBA ZAŠČITNE MREŽE IN OPORE, GNOJILA... POMAGALI VAM BOMO TUDI S STROKOVNIMI NASVETU PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 8. DO T7. URE, OB SOBOTAH D012. URE! O SCIPER PONCIDBA - SCIPER CENA! POLEG VELIKE PONUDBE ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH, VAM V VSEH NAŠIH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH IN V DISKONTU NA PEROVEM PO NEVERJETNIH CENAH PONUJAMO JUPI, 1,5 1, PVC 207,70 148,90 KAVA LOKA, MLETA, lOOg 157,10 135,10 SOK GUARANA COOL, 4x11 562,00 240,90 MAJONEZA HELLMANS, 630 g 734,00 446,30 PRAŠEK OMO, 3 kg 933,80 798,30 Q ŽELEZNIMA, Tomšičeva 11, O 831-444 KERAMIČNE PLOŠČICE ŽE OD 999,00 SIT DALJE! PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT VAM PRIZNAMO 5% GOTOVINSKI POPUST ALI MOŽNOST PLAČILA S 5 ČEKU Dežurstvo v MARCU: Ob sobotah od 7. do 18. in ob nedeljah od 8. do 11.30 je odprta trgovina MAR-KET KRANJSKA (814-916). VSE NEDELJE od 8. do 11.30 so odprte: MARKET BAKOVNIK (811-500), MARKET NEVLJE (831-675), METKA (831-424), DUPLICA (815-310), ŠMARCA (816-087), KOMENDA (841-139), MOSTE (841-138), STRANJE (825-422), MOTNIK (848-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908). SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! V RENAULT RENAULT PREŠA Cerklje tel.: (064) 428 00 11, del. čas: 7.-17., sob. 9.-13. prodaja novih in rabljenih vozil krediti že od T+0% staro za novo, staro za staro pooblaščen servis RENAULT kleparska in ličarska dela avto vleka prodaja rez. delov in Boutiq opr. RENAULT POMOČ (non-stop) "UGODNO" Clio 1.2 RN 3V. bel (nov) POPUST 10% (dob. takoj) [ 20.000 sit - vaš prihranek ob nakupu vozila M E G A N E (ob nakupu staro za novo) mHrkEt Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 m mana AKCIJA! - sir mariborski Lent 899,90 SIT - hamburger special VP Kras 1249,90 SIT - salama blejska 749,90 SIT - juha fižolova 179,90 SIT - juha z govejimi cmočki 159,90 SIT - polenta instant, 450 g 99,90 SIT - napolitanke blok, 500 g 259,90 SIT - Milky way, 25 g 39,90 SIT - bonboniera Amarella. 200 g 389,90 SIT - olje Zvezda 199,90 SIT - Ariel, 3,6 kg 899,90 SIT - zobna pasta Aquafresh, 100 ml 299,90 SIT - gobasta krpa, 3/1 Spontex 189,90 SIT - gobica glitzi, 3/1 179,90 SIT - vatirane palčke, 208/1 139,90 SIT - kiwi praktiko (tek za čevlje) 199,90 SIT Akcija velja do prodaje zalog. Odprto od a do 19.30, ob sobotah od 8. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. VRTNARSTVO GAŠPERUN \ Moste 99 pri Komendi tel.: 061/641-471 Raznobarvne PRIMULE (trobentice), aranžirane v skledah, koritih ali posamezno. Ugodne cene! Odprto od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. MET"™ Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... d.o.o. PODJETJE. ZA PRODAIO. MONTAŽO IN SERVISIRANJE ŠIVALNIH STRO|EV Pristava 3, Mengeš, tel./fax: 737-457 Podjetje se ukvarja: - s servisiranjem gospodinjskih in industrijskih šivalnih strojev različnih znamk, kot so PFAFF, SINGER, PEGASUS, BAGAT idr. - s prodajo šivalnih strojev znamk PFAFF, SINGER, PEGASUS, za katero je pooblaščen servis PFAFF -Kaiserslautern - s prodajo rezervnih delov ter drugih artiklov (škarje, igle, pupe, prijemalce blaga, etiket pištole,...) Podjetje je odprto: PON -PET od 8. do 16 ure SREDA od 8. do 18. ure GOGA, s.p. KAMNIK, Perkova 13, tel./faks: 061 811-358, GSM: 041 679 389 • DOBAVA, MONTAŽA, TOČNA NASTAVITEV, VZDRŽEVANJE OLJNIH GORILCEV IN AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV ZA REGULACIJO OGREVANJA. • MONTAŽA, ZAGON IN POOBLAŠČEN SERVIS PLINSKIH 0GREVALNIK0V JUNKERS IN BUDERUS. • CENTRALNO OGREVANJE IN PREDELAVA KURJENJA S TRDIMI GORIVI NA OGREVANJE S KURILNIM OLJEM ALI PLINSKIMI GORILNIKI. Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 V februarju in marcu vam nudimo: * 10% gotovinski popust na gospodinjske aparate Gorenje * 15% gotovinski popust na BTV, glasbene stolpe in male gospodinjske aparate pri nakupu nad 20.000 SIT ali * plačilo na 10 enakih obrokov brez popusta in brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenja Obiščite nas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Ko le bolečina prevelik«. se tudi so/;.« posuši h- srce nemo kliče, zakaj Tebe, drugi AleS, več ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj In brez slovesa jc usoda v cvetu mladosti pretrgala življenje ndlega ljubega in nepozabnega sina. brata, vnuka in nećaka ALEŠA NOVAKA z Vrhpolja (1972-1998) Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za podarjeno cvetje, sveče ter uslna in pisna soZalja. Najlepša hvala g. Župniku za lepe in tolaZilne besede, pevcem za ganljivo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem. ki ste našega Aleša imeli radi. ZalujoCi vsi njegovi Februar 1998 Zaposlimo K V mizarja z izkušnjami. Tel.: 814-733. Zaposlimo natakarico aH dekle z veseljem do strežbe v gostilni. Tel.: 727-950. ZAHVALA V 89. letu starosti jc prenehalo biti plemenito srce našemu atu in stricu VIKTORJU POZNIČU iz Bele 18 pri Motniku Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnj poti. Posebna zahvala velja sosedom za nesebično pomoč. Hvala g. Z.upniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi, pogrebcem, praporščakom in g. Lipovšku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi februar 1998 Življenje nate Je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan... Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran. ZAHVALA V 66. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, Stric in svak VINKO MARKO Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, /nancem, njegovim in naSim sodelavcem, ki sle ga pospremili na zadnji poti, mu podarili cvetje, sveče in za svele maše ler nam izrekli ustna in pisna sožalja. Prisrčna hvala vsem. ki ste zadnje ure njegovega življenja bili ob njem in z nami, dr. Scdlaku za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Šuštarju za poslednjo popotnico in g. Župniku Ocepku za pogrebni obred, pevcem za občuteno petje, trobentaču za zaigrano Tišino in g. Primeu za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Kamnik, februar 1998 Stopinj več ni, ne smeha, ne besed, pustila si nam le topline boleče skd, I T ZAHVALA Ob slovesu ANICE PETEK .leisinovi- mame iz Tunjic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanoni, in prijateljem /a poklonjeno cvetje, svece, za mase in izraze sožalja. Hvala predsednici KS ga. Jožici Petek in predsedniku GD Tunjicc Marjanu Torkarju za tople poslovilne besede ob grobu. Hvala g. župniku Pavlctu Juhantu za lep pogrebni obred, mlademu trobentaču Roku Novaku za odigrano Tišino in pevcem, ki so s svojim petjem olepšali zadnje slovo. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: sin Slavko in hči Milena z družinama februar 1998 Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se. več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Se vedno si med nami ti. * i ZAHVALA - jL Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica FRANCA KRZNARJA st. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem Stola in vsem. ki sle ga pospremili na zadnjo pot, mu podarili cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru ("antemus za ganljivo petje in govornikoma za besed« slovesa. Vsi njegovi februar 1998 Pomladi nisi dočakala, Čeprav načrte si kovala. Usoda kruta Te je prehitela. Življenje mlado Ti je vzela. ZAHVALA Ob tragični nesreči pri Naklem je Ugasnilo mlado življenje naše ljubljene hčerke, mamice, žene, sestre in tete JANE SLOK AN roj. Hribovsek (1966-1998) Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sošolkam za izražena ustna in pisna sožalja. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter za številno spremstvo ob zadnjem slovesu. Zahvala govornikom na Žalni komemoraeji, pevcem in godbenikom iz Mengša ter g. duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sinova Matic in Miha, mož Janez, mami Minka, oči Miha, brata Damjan in Miha z družino ter drugo sorodstvo Mengeš, Kamnik, Izlake, Ljubljana, februar 1998 Ne čutiS več zdaj Žarkov sonca, ne sliSis ptic igolenja, ne sliSiS drugih nas, izpil si kelih svoj trpljenja, uživaj zdaj svoj mir. (Iva R.) ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in stric JAKOB PODBELŠEK iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, podjelju Titan in našim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za maše ler spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala patronažni sestri Romani za vso skrb, g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za besede sloves;) in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Smarca, Črnuče, november 1997 Življenje nafte zdaj je prozno, ko tebe več med nami ni. Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. Mnogo prekmalu, v komaj 53. letu življenja nas je zapustil dragi mož. in oče JANEZ SUŠNIK iz Žage 1 /b Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter znancem za pomoć in tolažbo v težkih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter šlevilno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Stranj za ganljivo pelje in trobentaču. Vsem, ki stega imeli radi, šc enkrat hvala. Žalujoči: žena Ivi, sin Boštjan, hčeri Katja in Klavdija Februar 1998 Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (E. Kant) ZAHVALA \.j Ob nenadni smrti našega JANEZA GERKMANA se vsem. ki sle bili Z nami v urah žalosti ler darovali cvetje, sveče in za sv. maše, iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gospodoma župnikoma l'avlelu Juhantu in Štefanu Slelctu. govornikoma Ivanu Nograšku in Marjanu Torkarju. pevcem Tunjiškcga okteta, gasilcem, sosedi Brigiti in vsem drugim za izkazano pomoč. Vsi njegovi Tunjicc. Šenčur. VVindsor, Clcvcland, Dctroit. februar 1998 MALI OGLASI: Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Garalo triplex na Kranjski cesti v Kamniku prodam. Tel.: 832-132. Seno prodam. Tel.: 847-142. Zdravljenje in lajšanje bolečin brez zdravil z aparatom akupresure in magnetnega stimulatorja. Inf. po telefonu: 847-398. 1'nmlad na zemljo se povrne, pelje slavca se zbudi, s cvetjem zemlja se zagrne, tebe pa med nami ni. V SPOMIN 21. februarja je minilo leto žalosti, ko je za vedno odšel od nas dragi mož, oče in stari oče FRANC OSOLNIK upokojeni rudar iz Kališa Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi februar 1998 Se muči ielj me bolečina. Se v duSi k tebi hrepenim, in v mraku svojega spomina podobo tvojo Se lovim. Podobo nepozabno, neZno. Iljermontov) ZAHVALA V 89. letu življenja nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, tast in stric TONE RODE iz Zagorice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Ambroževi in dr. Staretu ter patronažni sestri Miji, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in g. Krtu za zaigrano Tišino. Se enkrat hvala vsem. ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani Žalujoči: vsi njegovi Februar 1998 Pomlad se na zemljo vrne, pelje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zgane, zame pa pomladi ni. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, ati. dedek in tast BERNARD SKOPORC Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala gospodoma župnikoma za opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala članom Mešanega pevskega zbora Solidarnost. Mestni godbi Kamnik, Komornemu zboru Šutna in Igorju za zaigrano TiSino Vsi njegovi Kamnik, februar 1998 ZAHVALA Nepričakovano nas je v 72. letu starosti zapustil naš dragi MARJAN MEJAK Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja. cvetje, sveče in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. duhovniku za cerkveni obred in trobentaču za izvajanje žalostinke. V imenu sorodnikov: žena Joži Kamnik, Domžale, februar 1998 PRILAGODITE POMLADANSKO MODO SEBI DOMŽALE Blagovnica Vele Domžale, telefon: 718-100 ► modna in klasična oblačila in obutev za ženske, moške in otroke vseh starosti ♦ ženski kostimi v modnih pomladanskih barvah in modernih krojih že za 20.100 SIT ženske vetrovke že od 18.000 SIT moške vetrovke že od 18.800 SIT Trgovina Cešminka Domžale, Ljubljanska 85, telefon: 719-290 ► ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ modna in drzna oblačila za mlade majice modernih barv že za 2.000 SIT krila že za 2.600 SIT hlače že za 3.300 SIT obleke že za 5.500 SIT kompleti že za 7.400 SIT Trgovina Zarja Mengeš, Slovenska cesta 30, telefon: 061 /737-044 ► največja izbira spodnjega perila domačin in tujih proizvajalcev v Mengšu ► oblačila za vso družino ► oblačila za mlade ♦ modni pomladanski puloverji že od 4.400 SIT ♦ vrhnje bombažne majice v modnih pastelnih odtenkih že za 2.200 SIT ♦ mladostne kratke majice iz pliša že za 3.200 SIT AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCIUA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.: 831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. STOB, cLo.Oo TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415 Ugodne cene gradbenega materiala! 636,50 Srr/vreča 400,00 SIT/vreča 615,00 STT/vreća - cement - apno - maltlt Cene so s prometnim davkom POSEBNO UGODNE CENE MODULARNE OPEKE IN KOMBI PLOŠČ. Na zalogi ves drugi gradbeni material. Možnost prevoza ^ ril AHAČIČ SERVIS ITRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje SUPER PONUDBA barvni TV, 55 cm, stereo, TTX barvni TV, 63 cm, stereo, TTX barvni TV, 71 cm, stereo, TTX zamrzovalna omara, 100 I pralni stroji hladilnik, viš. 123 cm 57.687 SIT 85.558 SI I 91.678 SIT 44.000 SIT od 53.682 SIT 40.928 SIT * Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, sušilci perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje... * mali gospodinjski aparati (šivalni stroji, sesalci, likalniki, mešalci...) GOTOVINSKI POPUSTI! Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. ^^»-OV ZA NAKUP gorenje °" NA GOLICI.....SLOVENIJA. . NAROBLEKU N. K. FLOK KOMENDA VAS VABI, DA PREŽIVITE SOBOTO, 14. MARCA 1998, OB 20. URI Z LEGENDO DOMAČIH POLK IN VALČKOV AVSENIKOV VEČER ŠPORTNA DVORANA KAMNIK NASTOPAJO: ANSAMBEL GREGA AVSENIK GAŠPERJI M 4 M VINKO SlMEK - SRAUFCIGER KON0I PIŽORN - HUMOR BETI SUHEU - VODITELJICA IN SLAVKO AVSENIK PO KONCERTU BO ZABAVA OB GLASBI ANSAMBLA GAŠPERJI VSTOPNICE: MENIALNICA HRAM ROŽICE - MENGEŠ 739-037. 757-340 PIZZERIIA HRAM ROŽICE - MENGEŠ 737-510 TURISTIČNA AGENCIIA VERONIKA - KAMNIK 817-000 TURISTIČNA AGENCIJA ALPE-1ADRAN KAMNIK 817-228 CD SH0P POINT KAMNIK. NOVI TRG 817-824 REZERVIRAJTE SI ČIMPREJ SVOJO MIZO, DA VAS NE | PREHITIJO SOSEDJE avtotehna In KOSEC rož Bnaa mmm NAJUGODNEJŠE CENE VOZIL! UNO 1.0 ic 5V PUNTO 55 S PUNTO 75 SX BRAVO 1.4 I2V S SCUDO 1.9 TD S SED. RABLJENA VOZILA: FIAT Panda (IX, I. 95; FIAT Tipo 1.4. 1. 91. MB O80 Lspiit. I. 94, RENAULT Ex-press, 1. 96. RENAULT 19 RT, klima. I. 93, HAT PUNTO, I. 96, ŠKODA favorit, I. 90. MAREA 1.8 16 VELX MRAVA 1.4 12V SX BRAVO 1.6 I6V SX MAREA WI-.[ KI,NI) 1.8 I6V EL.X DUCATO MAXI 2.5 TDI ... DOBAVA TAKOJ! VVEEKEND, I. 98 2xAIRBA(i, ABS, scrvo volan, centralno zaklepanje, cl. pomik stekel in ogledal, radio + 4 zvočniki, blokada motorja... CENA: 30.968 DEM STROŠKI REGISTRACIJE GRATIS ALI BONUS DO 900 DEM PRI ■STARO ZA NOVO« BRAVA 1.4SX'97 Airhstg, cl. pomik stekel, ceni. zaklepanje, sedež in volan nast. po visini, blok. motorja, barvni odbitiCi. radio s -11 rimi zvočniki 23^60-21.990 DEM ,064/421 119, tel./faks: 064/421 141 SERVIS: Labovee 40, tel.: 064/421 193, teUfaks: 064/421 021 V BLAGOVNICI METALKA KAMNIK Vrtno orodje, cvetlični lončki, semena, čebulnice, zemlja, trava, gnojila METALKA TRGOVINA BLAGOVNICA METALKA KAMNIK Kamnik, Šutna 37, tel: 061/811 555