F i t z g a. (Dalje.) Oglejmo si zdaj prostor 3 - 5 po načrtu in po račutiici. IV. teden. Ponavljanje vaj prejšnjih tednov. Otroci štejejo reei tako daleč, kolikor jirn to gre. — Konkretna števila 4 in 5. — Odmišljena števila. Vaje v pisanji številnih podob in žtevilk. — Bralne vaje v prostoru 4—5. Vaje u, /9, 7 (prini. op. '¦>.) Ne morem si misliti, kaj bi bilo pri tem postopanji nepsihologičnega? — V 4. tednu preidem na odmišljena števila, ko so se otroci že toliko s konkretnimi števili pečali, da nehote sami izpuščajo imena štetih stvari. Ali je 1110rebiti postopanje, po katorein otroci že prve ure števila odmišljujejo, bolj psihologično? N. pr. koliko kamenčkov vidiš tu? (1 kamenoek); koliko palčic vidiš tu? (I palčico); koliko kocek vidiš tu? (1 kockoi. Dobro, vi ste zdaj spoznali število 1. — Tako odmišljVnje se prehitro vrši, in se v otroškem duhu tudi ni izvršilo, oe učenci tudi za nami govore: Zdaj smo spoznali število 1. 0 pripravljanji na številke sem že govoril. Do zdaj so biii zneski pri vsaki nalogi tudi že napisani, v prostoru 4-5 pa nahajamo naloge (namenjene po načrtu za V. tedeii) v obliki: da se vadijo otroci znesek samostojno pripisavati. Tu prestoparno tudi od konkretnega na abstraktno, ali je morebiti to nepsihologično? V. teden Ponavljanje vaj prejšnjih tednov. — V prostoru 1—5 vadijo se otroci, da sami pristavljajo zneske računov. — Bron, bronasto denarje; kaj kupiš za denarje? — Otroci štejtvjo predmete, kolikor daljeo jim to gre. — Številka od 6 do 10. Vaje «, /5, 7 (prim. op. 3.) — Bralne vaje. Pisanje številnih podob. VI. teden. Ponavljanje vaj prejšnjega tedna. Pisanje številk. — Konkretne števne vaje Aa, Ab, Ac, Ad (prim op. 0j. Otroke torej zraven druzega seznanimo z denarjem, in začeli smo vstvarjati skušinjski krog z vpra.šanjem nkaj kupiš za denarje" (prim. prejšnje o uporab. ree.) — Sploh smo v teh tednih otroka preskrbeli po naoelu ,,drugo za drugim" z onim gradivom, katero potrebuje za raeimanje, s števili, s potrebnimi pismenimi znaki itd. Prepustili srao pa otroku tudi časa, da si vstvari jasne predstave o številih do 10, s katerimi ima pozneje računati. Ako nadalje pomislimo, da so po načrtu VII., VIII. in IX. teden namenjeni, da vadijo otroka v števnih vajah A, potem nioramo reči: prve predstave »štenje, številna vrsta, število in jeden" so po teh tednih učencu popolnoma jasne. Ali to res ni psihologično gospod Pr. ? V IV tednu pa vadimo učence osobito v števnih vajah (konkretno in abstraktno) Ac in Ad s števili 1, 2, 3; n. pr. Štej do 5 — in od tod za 1 (2, 3) dalje; štej od 5 za l (2, 3) naprej. S temi števnimi vajami pripra vlj am o na prištevanje števil 1, 2, 3. Ako pa te vaje še podpiramo z oblečenemi nalogami, katere so vzete iz skušinjskega kroga uoencev (n. pr. Ti irnaš 3 hruške iti mati ti dado še 2 ; koliko jih iinaš potem? - Otrok odgovori „5" in za zdaj moramo s tem odgovorom zadovoljni biti) potein požene uoenčev duh tak popek, da se pri prvi priložnosti niora razcveteti v predstavo prištevanja. One števne vaje moraš celo v naloge spremeniti n. pr.: ,,Do katerega števila prideš, ee od 5 za 1 (2, 3) naprej šteješ?" Take naloge rešujejo otroci popohioma samostojno in kdo se predrzne trditi, da tako postopanje ni j)sihologično? V IX. tednu začnemo po načrtu in računici črte po dolgosti primerjati, da pripravljarao na mere in merjenje. Sploh opazujerno, da zahtevajo moji naorti -ponavljanjc, pripravljanje in pripenjanje novili predstav o pravem času". Ali to nasprotuje psihologičnemu pouku? Ce učitelj moje 1. računice ne uporabi prav, ali sem potein morebiti jaz kriv slabemu vspehu? V X. tednu najde učenec že mizo pogrnjeno in treba je le, da se mu prineso prva jed «pristevanje"; hlastno jo zavžije. Te slike za apercepcijo naj se nobeden izmed bl. čitateljev ne prestraši. Prištevanje uvedel bi pa jaz z oblečenimi nalogaini, kakor sem že gori povedal. N. pr. Ti iraaš 1 vinar, mati ti dado še 1 vinar; koliko vinarjev iniaš potem? — Ako ti dado še 1 vinar; koliko jih imaš potem? — In že 1 vinar, koliko potem? itd., da priderao do 10. Takisto bi postopal s piištevanjem števila 2 in 3 pri uvodu; s kratkirni odgovori otroka bi bil pa popolnoma zadovoljen. Ko sem na ta način otroku njegove misli vzbudil, potem pa preidem k nazorovanji prištevanja števil 1, 2, 3. Abstraktno prištevanje bi še le drugo ali iretjo ali tudi še le 4. uro (poluro) prišlo na vrsto. 17* V X. tednu pa zahteva moj nacrt tudi oblečene naloge po 1. osnovnem priraeru — osnovni primeri za uporabno računanje so navodeni v »Popotniku" v oporanji pred tem načrtom pa tudi v moji rnetodiki — pri katerih se otroci navajajo na sklep ,,in". Kako se to zgodi, čem osvetliti s primerom. »V šoli je 1 učenec, pride pa še 1 učenec, koliko učencev je potem že v šoli?" Otrok odgovori na kratko „2". Dobro, pa od zdaj zanaprej hočemo tako-le govoriti: »V šoli sta potem 1 učenec in 1 učenec t. j. 2 učenca". Takisto na drugih primerih toliko časa (tednov, če jo trel)a), da se učenci tega sklepa popolnoma privadijo. Podrobno v posamezne točke načrta in računic ne morein preiti, ker bi na ta način namesto krajšega spisa nastala cola knjiga; razumen učitelj zdaj že izprevidi, ali je moja logična nietoda tudi psibologična ali ne. Omenim naj pa še, da se morajo otroci, ko prištevanjo števil 1, 2, 3 popolnoraa razumno izvrševati znajo, te vaje tudi na pamet naučiti, kakor je v načrtu zaznačeno; sploh to velja tudi pozneje za osnovne vaje. Gotovo pa je tak naert po tednih samo idealen, samo kažipot; okolščine določujejo ranogokrat, koliko tvarine otroci v vsakem tednu preneso in kedaj one vaje, v načrtu zaznaeene z 1 + 1, 1 — 1, 1X1 in lvl popolnoraa znajo. Ce je treba, preneha učitelj z onimi vajami na pamet že poprej, ali pa jih obdeluje še delj časa, kakor je to po načrtu zahtevano. Zdaj pa, ko otroci vaje za prištevanje števil 1, 2, 3 ne razume samo, ampak tudi znajo na pamet, je voda jez prodrla in prištevanje Števil 4 in 5, 6, 7, 8, 9 teče tako rekoč samo naprej. Vprašam vas, gospod F., ali je tak pouk lahko uraljiv, ali prehaja od znanega na neznano, od bližnjega do oddaljenega, ali je učna tvarina tako razčlenena, da se postopa pri pouku strogo po slopnjah naprej, ali je tak pouk nazoren? Računice ne morejo vsega v sebi imeti, tudi učitelj sara iraa svojo nalogo, da stori svoj pouk psihologičen. (Dalje prih) L. Lavtar. • -[-•__ ••_!_•__ jtd. 1 i I = 11 + 1= M. O + O= OO + O= itd. I + I = L -i I = II + I = H + I = 1 4. 1 == 241= 34-1= 44-! = ,