IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1*50. TRCOVSKl LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Jisročnma za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vz leta 90 Din, za leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ate*ečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958« LETO X. ' Telefon št. 2552. ' LJUBLJANA, 24. novembra 1927. Telefon št. 2552_________________ŠTEV. 135. Finančni zakon za 1928/29. Finančni minister je predložil Narodni skupščini predlog finančnega zakona za proračunsko leto 1928/29. Predlog se v bistvu v ničemur ne razlikuje od dosedanjih finančnih zakonov, dasi je minister za finance v navodilih za sestavo izrecno odredil, da bodoči finančni zakon ne bode vseboval razen proračunskih odredb nika-kih legislativnih določiL Sili razmer se kljub dobri volji ni mogel odtegniti tudi minister za finance. Sprejel je med drugimi v predlog vse davčno-pravne odredbe prejšnjih zakonov, kar kaže, da niti minister za finance sam ne računi, da bi v bodoči proračunski dobi stopil v veljavo zakon o neposrednih davkih, ki naj bi izenačil davčna bremena v naši državi. Poleg davčnopravnih odredb prejšnjih zakonov pa vsebuje predlog še nekaj drugih odredb, ki utegnejo zanimati naše gospodarske kroge. Te odredbe so med drugimi sledeče: Člen 2.: Minister za finance se pooblašča, da tekom proračunske dobe izplača samoupravnim telesom na račun državne dotacije vsoto 173 milijonov dinarjev, ki naj služi za pokritje izdatkov, katere bode povzročil prenos gotovih funkcij od strani države na samoupravna telesa v smislu »Uredbe o prenosu poslov od države na oblasti.« Člen 19.: Ukine se drugi odstavek člena 104. zakona o državnem računovodstvu tako, da se smejo odplačila vršiti v iznosu celokupne vrednosti izvršenih del ali dobavljenega materi jala. Po dosedanjem zakonu ta odplačila ne smejo presegati skupaj pet šestin vrednosti. Člen 22.: Brez pritrdila ministra za finance se ne sme skleniti nobena pogodba, ki bi nalagala državi izplačila v tuji valuti. Take pogodbe, ako se sklenejo brez pritrdila ministra za finance, so neveljavne in je za ma-terijalno škodo odgovoren organ, ki jih sklene. Člen 39.: Posli upravnega sodišča v Celju se v roku enega meseca po uveljavljenju finančnega zakona pre-neso na upravno sodišče v Celju. Ta odredba je za Slovenijo daleko-sežne važnosti, ker ji jemlje sodstvo v upravnih sporih in ga prenaša izven Slovenije na sodišče, kateremu ne morejo biti specialni pri nas veljavni zakoni in predpisi po smislu tako znani, kakor so sodnikom, ki danes poslujejo pri upravnem sodišču v Celju. Dokler se naša upravna zakonodaja ne izenači, moramo zahtevati, da se ne ruši naše upravno sodišče, ki si je v kratki dobi svojega obstoja pridobilo zasluženo avtoriteto v upravnih poslih. Člen 44.: Po zaključku šolskega leta 1927/28 odredi ministrski svet, v katerem času in na kak način se ukinejo nekatere fakultete na beograjskem, zagrebškem in ljubljanskem vseučilišču. Glede tega vprašanja je zavzela svoje odklonilno stališče glede tehnične fakultete v Ljubljani Zveza in-dustrijcev v Ljubljani, ki zahteva, da se ohrani ta fakulteta, ki je eden glavnih pogojev uspešnega razvoja našega gospodarstva, še nadalje. Stališču Zveze industrijcev moramo le pritrjevati in želimo, da se ji posreči prepričati merodajne kroge o tem, da obdržimo v Sloveniji še nadalje popolno tehnično fakulteto. Člen 62.: Subvencije, določene v § 136. zakona o zavarovanju delavcev, se ukinjajo. Te subvencije so po členu 273. finančnega zakona 1927/28 znašale 250.000 Din in torej ukinitev ni posebnega pomena za interese zavarovancev. Člen 65.: Ta člen navaja odredbe prejšnjih finančnih zakonov,- ki naj veljajo tudi za bodočo proračunsko dobo. Med temi odredbami pa pogrešamo določilo člena 34. finančnega zakona za 1927/28, ki je dovoljeval, da so se namesto gotovine sprejemale za plačilo davčnih zaostankov prizna-nice o 20% odbitku ob zamenjavi kronskih novčanic, ako so se glasile na zneske manjše od 1000 kron. Ker se še vsi lastniki niso poslužili priznane ugodnosti bi bilo umestno, da se tudi ta člen proširi za bodočo proračunsko dobo in ob tej priliki znesek, do katerega se smejo sprejemati boni, poviša najmanj na 5000 K. Predlogu finančnega zakona je priložen pregled splošnih državnih izdatkov in prejemkov v proračunskem letu 1928/29. Iz tega pregleda izhaja, da ocenjuje minister za finance donos neposrednih davkov v bodočem pro-Tačunskem letu za 32-8 milijonov dinarjev manj nego v tekočem proračunskem letu, donos posrednih davkov pa za 48-9 milijonov dinarjev. Znižajte nam davke! Med glavnimi vzroki za vedno jačje uveljavljenje gospodarske krize so trda davčna bremena, ki ovirajo razvoj našega gospodarstva. Da so naša davčna bremena pretrda, uvidevajo celo najmerodajnejši uradni krogi.. Že leta in leta nam obljubujejo znižanje davkov, ki naj se izvede ob izenačenju neposrednih davkov. Kljub temu ali morda ravno zaradi tega se pa vprašanje izenačenja davkov noče premakniti iz mrtve točke. Sicer je vlada ravno te dni predložila Narodni skupščini predlog zakona, s katerim naj se izenačijo neposredni davki v naši državi. Narodna skupščina je priznala temu predlogu celo nujnost, vendar pa imamo še vedno dovolj povoda, da smo glede tega vprašanja, ki je zašlo že predaleč v politične vode, skrajno skeptični. Naši parlamentarni delegaciji se v tem oziru ne more odrekati resne volje, da reši to vitalno vprašanje, ki je predpogoj za enakomerno davčno obremenitev, vendar se ji bo težko posrečilo, da v doglednem času prepriča o nujnosti izenačenja in znižanja davčnih bremen srbijanske kroge, ki se branijo izenačenja, ker je za nje sedanji položaj da jo je minister za finance umaknil. Ni izključeno, da je to res, dasi bi tak korak ministra za finance pomenil težko oškodovanje naših interesov, kajti uredba nudi vsaki pokrajini nekaj drobtinic, ki so pa kljub temu dobrodošle za naše v krizi se nahajajoče gospodarstvo. Zato še vedno upamo, da se bo naši parla-ent.arni delegaciji posrečilo prepri-n finančno upravo in finančni od-oor Narodne skupščine, da uredbo v nameravani obliki tudi izda in jo še popolni v prvi vrsti z znižanjem davka na poslovni promet, davkom na Plače privatnih nameščencev in o]aj-avami« nekaterih drugih dajatev, ki Pregloboko posegajo v žepe sloven-K,h davkoplačevalcev. Položaj je danes tak, da bi naše-F*.u gospodarstvu bilo s tako uredbo, i*1 bi znižala davčna bremena že od ■ januarja 1928, veliko bolj. ustreže-n ’ ne8° z obljubami o izenačenju ‘^posrednih davkov, ki bi stopilo v Javo gele v doglednem času in o Katerem je še danes dvomljivo ako bo <*a£tev C6l0ti Prine9l° kako ™ižanie SEJEM ZA KOŽUHOVINO V LJUBLJANI se vrši dne 23. januarja 1928 v prostorih Ljubljanskega velesejma sporazumno z upravo istega in Lovsko zadrugo. Opozarjamo vse lovce, da divje kože najbolje prodajo na tem sejmu in naj jih ne oddajajo poprej raznim pre-kupcem. Lovska zadruga ima direktne zveze z domačimi in tujimi odjemalci, ki plačujejo za blago svetovne cene. Cela prireditev je zasnovana širokopotezno in bo sejem na podlagi pridobljenih izkušenj letos še bolje uspel. Seveda pa mora biti zbranega mnogo blaga, ker samo tako je mogoče povabiti na nakup inozemce, ker se jim sicer potovanje ne izplača. Zato je dolžnost vsakega zavednega lovca, da pošlje vse pridobljene kože na naslov »Divja koža, velesejem, Ljubljana«, ker samo v slogi in medsebojni podpori je moč in izgled na uspeh. Pri tej priliki opozarjamo vse lovce, da dobro in pravilno posuše kože. Skoda bi bilo, če bi se vsled nepazljivega ravnanja skvarile, ker bo blago vsled zgodaj nastopivše zime sicer prav dobro. Ne sušite kož na peči, ampak na zraku! Kožo se mora dobro očistiti in napeti. Dobro posušena koža je vredna še enkrat toliko kot slabo posušena isfe kakovosti. Vsakdo, ki poveri kože v prodajo »Divji koži«, zamore takoj dobiti do 60% njih vrednosti kot predujem, kar bo dobrodošlo zlasti poklicnim lovcem, ki so navezani na svojo lovsko srečo. Vsa podrobna pojasnila daje brezplačno in dragevolje urad velesejma v Ljubljani. 3^“ Spominjajte se ob vseh veselih in žalostnih dogodkih »podpornega sklada Trgovskega društva Merkur v Ljubljani« in darujte po svojih močeh! Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo vabi na plenarno selo načelstva Zveze trgovskih gremijev, ki se vrši v četrtek, dne 1. decembra 1927, točno ob 10. uri dopoldne v restavracijskih prostorih Celjskega doma v Celju z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo predsednika o aktuelnih trgovskih vprašanjih. 2. Poročilo o zveznem poslovanju. 3. Konferenca o načrtu voznega reda za leto 1928129. • 4. Dopolnilna trgovinska pogajanja z avstrijsko republiko. 5. Raznoterosti. V Ljubljani, dne 22. novembra 1927. Načelnik: Vilko Weixl 1. r. Minister za finance o proračunu in štednji. Ne samo politične, temveč še posebno naše gospodarske kroge je presenetil proračun, ki ga je izdelal za prihodnje leto naš finančni minister dr. Bogdan Markovič. Sodeč po izjavah tega priznanega finančnika, ki je s svojim nastopom kot finančni minister vzbudil mnoge dobre nade, smo vsi pričakovali, da bo s svojo odlično Strokovno sposobnostjo, vestnostjo, energijo in smotrenim delom spravil v red naše dokaj zavožene državne finance in da bo s štednjo in restrink-cijo državnih izdatkov zmanjšal državni proračun ter s tem ustvaril glavni pogoj za davčno razbremenitev gospodarstva. Proračun, ki ga je objavil g. finančni minister, pa kaže vsaj v končnih številkah, da onega zmanjšanja izdatkov, ki se je pričakovalo, zalibog še ni in da smo se v svojih nadah, da bode restrinkcija izdatkov omogočila znižanje bremen, varali. Na napade, osobito vladne opozicije, radi proračuna je te dni podal g. finančni minister jako značilno in zanimivo izjavo sledeče vsebine: »Kadar gre za vprašanje državnih financ, je treba biti v izjavah, osobito ako jih podajejo odgovorni ljudje, do skrupuloznosti objektiven in obziren ter se ne sme vmešavati osebnosti. To vprašanje se ne sme izkoriščati za dnevno obračunavanje in osebno borbo. Mi, ki smo na mestu, da poznamo vse elemente in okolnosti, od katerih zavisi naša finančna prosperiteta in ki smo dolžni tako napram sebi kakor napram domovini, da s skrajno moralno skrupuloznostjo in napori delamo za zaščito narodnih interesov, se zavedamo, koliko škode se povzroča državi, kadar se z ene strani brez večje poglobitve v poznavanje mate-rijala, z druge strani pa brez večjih obzirov iznašajo popačene stvari ter ustvarja neugodna impresija, ki povzroča zmedo in jemlje državi ugled v inozemstvu. Želim osobito podčrtati, naj se ta moja izjava ne smatra, kakor da se hočem braniti, ker se ni-ipam za kaj braniti, ko s svojim delom nisem napravil ničesar nedopustnega niti nisem šel proti državnim interesom. Vložil sem v to svoje delo maksimum svojega znanja in truda v interesu domovine v želji, da dosežem ono, kar se v današnjih razmerah more doseči glede saniranja naših fi-i nančnih in gospodarskih prilik. Ako so v tem pogledu izgubljene nade v mojo osebnost, kakor je to izvolil izjaviti eden mojih kolegov iz Narodne skupščine, se izgubljene nade ne morejo nanašati samo na mojo osebo, ker v financah nisem diktator, kakor se mi zlonamerno in tendencijozno predbaciva, temveč se morejo te izgubljene nade nanašati tudi na vse ono in na vse one okolnosti, v katerih s tako velikim naporom in tako veliko borbo morem polagoma zado-bivati eno etapo za drugo v borbi za restrinkcijo državnega proračuna. Težko je izvajati io restrinkcijo — štednjo, ki jo iskreno želim, a se ji upirajo ravno oni, od katerih je odvisno ustvarjanje za njo potrebnih razmer, zanjo potrebne atmosfere, ki je'eden predpisanih lekov v izvajanju zniževanja državnih izdatkov. Leki so tu, oni so predpisani. Pri meni obstoja i velika i zadostna zavest, da jih izvajam, a zakaj je oni ne osvajajo? Bodimo iskreni v zaščiti državnih interesov in vrzimo v ozadje v tej zaščiti osebne interese. Jaz sem želel izreči prvo svojo besedo o proračunu pred Narodno skupščino, kakor bi to bilo pravilno, ker pa gre za velik državni interes, storim v tem pogledu upravičeno izjemo. Predvsem moram radi javnosti izjaviti, da je budžet izdelan na povsem realnih osnovah in da je izdelan z vso iskrenostjo in točnostjo. Pri izdelavi proračuna je odpadla vsakršna tendenca, da se javnosti in Narodni skupščini ne pokaže naša prava in realna proračunska situacija. V tem pogledu je šlo tako daleč, da se ne izogibljem, da bi ne pokazal tudi proračunskega deficita. V prvi vrsti vam morem izjaviti, da je netočna trditev, da je predlog tega proračuna v številkah izdatkov večji od lanskoletnega proračuna. Nasprotno! Ta predlog kaže občutno zmanjšanje ravno v izdatkih za državno administracijo in v izdatkih za neproduktivne potrebe. Poglejte vzporedni pregled izdatkov, ki je razviden iz priloge k finančnemu zakonu, pa boste videli točno. Znižani so izdatki za preko 600 milijonov dinarjev, odnosno za 430 milijonov dinarjev, ako se vzamejo v račun posli, ki so preneseni na oblasti. Te številke znižanja kažejo samo proračun splošne državne uprave. Tu se bo ugotovilo še večje znižanje, kakor: pri ministrtsvu notranjih del za več kot 47 milijonov, pri ministrstvu financ za nad 54 milijonov, pri ministrstvu za vere za preko 24 milijonov itd., izvzemši dvoje ministrstev. Kadar se želi primerjati proračunske številke med izdatki, ki so predloženi v projektirnaem proračunu, tedaj je treba računati: a) z izdatki, ki se v budžetu avtomatično povišujejo, n. pr. izdatki za penzije in za odplačilo državnih dolgov. Ti dve poziciji povišujeta proračun za 300 milijonov dinarjev, b) z izdatki, ki povečujejo proračunski predlog zato, ker sem vstavil v državni proračun tudi vse one proračune raznih podjetij in ustanov, ki so bile doslej izven proračuna — verjetno je, da se izkaže proračun za manjši. Te ustanove so s svojimi proračuni razvidne v razvrstitvi pri vzporednem pregledu proračuna za državna podjetja v finančnem zakonu. To so ustanove ministrstva prosvete, narodnega zdravja (kopališča, zdravilišča, lekarne in šole), ministrstva financ (Belje, sladkorna tovarna na Ču-karici) in pri ministrstvu za promet (direkcija rečne plovidbe). Ti proračuni pa kažejo nove, prvič v projektu proračuna izkazane izdatke v vsoti 355 milijonov dinarjev, c) z izdatki, ki so kreirani vsled stvarne potrebe, ki je obstojala tudi preje, za katere kritje pa med izdatki niso predvidene v to potrebne vsote, da bi se te potrebe pokrile v celoti v teku budžet-skega leta. Ako bi na tej bazi primerjali današnji proračun izdatkov za splošno državno administracijo, tedaj bi predstavljal vsoto 7197 milijonov dinarjev. Kajti če se tej vsoti izdatkov doda: 1. povečanje za penzije in anuitete s 300 milj. dinarjev in 2. znižanje, izkazano v vzporednem pregledu proračuna splošnih državnih izdatkov za 330 milijonov dinarjev, dobimo iznos današnjega proračuna za splošne državne izdatke 7820 milijonov dinarjev tako, kakor izkazuje finančni zakon. Potemtakem so to stvarna znižanja, ki so izvršena v letošnjem državnem proračunskem predlogu ter odpada trditev, da se v načrtu proračuna ni izvajala politika znižanja izdatkov. Enaka ocena se mora uporabljati tudi pri proračunu izdatkov državnih podjetij. Tudi tu se je vložil ves trud in napor, da se izdatke, ki so nepotrebni in katerih znižanje ne preti ustvariti težkih pogojev za eksploatacijo, znižajo na normalo. Letošnji proračun izdatkov teh podjetij znaša 3931 milijonov dinarjev. V to vsoto pa se ne štejejo izdatki onih podjetij, ki se. danes po novem načrtu vstavljajo v proračun in o katerih sem pred kratkim govoril. Ti izdatki znašajo 355 milijonov dinarjev. Če se zgornje številke letošnjih izdatkov povečajo še za te milijone, tedaj znaša stvarno letošnji proračun izdatkov teh podjetij 4286 milijonov dinarjev, dočim proračunski predlog določa številko izdatkov za ta podjetja na 4094 milijonov, kar znači, da je proračun izdatkov za gospodarska podjetja zmanjšan za več kot 190 milijonov dinarjev. Po vsem tem naj oni, kogar intere-sira, prebere, pa bode videl, koliko so izdatki zmanjšani. Jaz bi bil tudi v tem predlogu mogel isto storiti, kar se je doslej, in mogel bi kako ustanovo izločiti iz proračuna. Tega nisem hotel storiti, ker nimam namena, da kažem manjše proračune, kakor pa so, temveč hočem, da pokažem realno stanje, tako da bi vsi merodajni eno-dušno in brez nadaljnjega zahtevali realen lek za saniranje naših finančnih razmer. Kadar bi na ta način — in ta je edino pravilen — cenili višino izdatkov, primerjaje io proračunsko loto 7. onim, ki ima nastopiti, tedaj bi bili zaključki ti-le: Naša država dela v resnici stalne napore, da sanira svoj proračun — zaključek, ki je v interesu naroda in v interesu kredita države. Toda temu in takemu zaključku je treba dodati še nekaj, ono, kar ga še bolj potencira, ono, kar bi vsak oni dodal, ki bi hotel, ostati objektiven, ostati na terenu naših skupnih in narodnih interesov. Te zaključke pa so kritiki mogli izvesti, ker so vsekakor čitali tudi finančni zakon, ki je bil predložen Narodni skupščini, preden so dali svoje izjave. Kompleksa mer, s katerimi se vrši znižanje izdatkov, sta dva: a) prve so mere, ki so se uporabljale v mejah naše današnje možnosti zniževanji izdatkov v pojedinih proračunih, precenjujoč vsako partijo in pozicijo predloženih številk poedinih proračunov, skušajoč — kolikor je to doslej že mogoče — da se administracija državne službe poenostavi; b) drugi kompleks zakonitih mer, ki omogočujejo stisnjenje izdatkov. O teh merah se nič ne govori, so pa ene, ki bodo dale še širjo bazo za znižanje izdatkov. Ene so predvidene v finančnem zakonu, druge z rešitvijo ministrskega sveta, ki se zakonsko povede skozi Narodno skupščino. Te prve mere obsegajo člene finančnega zakona in sicer: 39., 40. (ukinjenje nekaterih sodišč in izpre-memba pravilnika o posebnih dokladah k plači), 42. (o znižanju števila popolnih gimnazij na 80 — zdi se mi, da jih je sedaj 140 — in ukinjenje gotovega števila nižjih gimnazij v krajih, ki jih navaja finančni zakon), 43. (o povečanju prekoštevilnih ur profesorjev in drugih merah za znižanje izdatkov na honorarjih), čl. 44. (o ukinitvi nepotrebnih fakultet — mera, katere se je doslej vedno ogibalo in ki tudi sedaj ni naletela na odobravanje ravno v onih krogih, ki zahtevajo štednjo); čl. 50. in 51. (o zniža-. nju stroškov za bolnice itd.*). A kaj naj rečem o meri znižanja števila ministrstev in reorganizaciji ministrstev. Določeni komite ministrov ima zavr-šiti in izdelati zakonski osnutek in ga predložiti Narodni skupščini v teku enega meseca. Imel bi pravico, da tudi o tej meri malo več govorim. Ali osnutek zakona o sodnikih, ki veže organizacijo sodstva in določa, da se tako najnižja kakor tudi ostala sodišča skrčijo na potrebno število, ne predstavlja sistematskega načrta, če-gar izvršitev bode omogočilo znižanje proračuna? Končujoč to svojo izjavo, bi želel, da se razumemo, tako da ne bi izpadlo po onerti narodnem pregovoru »držite lopova;:. Jaz hočem štednjo, zanjo se borim v interesu naroda, a zahtevam od onih, ki danes omalovažujejo rezultate v tem pogledu, da tudi oni pošteno doprinesejo svoj del k tem naporom. Kajti če se hoče šte-diti in zniževati proračun, se moramo odreči navade, a te navade so v našem javnem življenju /dovedle do velikih proračunov. Zveza industrijcev proti ukinitvi tehniške fakultete v Ljubljani. Zveza industrijcev je na svoji seji odbora dne 22. novembra 1927 soglasno sklenila svoj odločen protest proti čl. 44 predloga finančnega zakona za 1928/29, s katerim se naj pooblasti ministrski svet, da s svojim sklepom po končanem šolskem letu 1927/28 ukine razne univerzitetne fakultete. V naprej se Zveza industrijcev zavaruje, proti nameri ukinitve tehniške fakultete ljubljanske univerze. Za to fakulteto je industrija v Sloveniji or! vsega početka rada prispevala, v svesti si, da je obstoj te najvišje tehniško-znanštvene institucije neobhodno potreben za napredek industrijskega dela, za industrijali-zacijo naše dežele in za naše gospodarstvo sploh. Zveza industrijcev protestira pa tudi proti temu, da se naj z enim sklepom ministrskega sveta primorajo stotina akademske mladine zapustiti učilišče, katero so si svobodno izvolile .ter zamenjati ga z drugim. Protesti™ končno proti predlogu zakona, ki hoče premeščati akademske učitelje in ki mora občutno zadeti naše odlične znanstvenike v pogojih -njihovega znanstvenega delovanja in zasebnega življenja. Zveza industrijcev apelira na vse kroge slovenskega gospodarskega in kulturnega dela, da se njenemu protestu pridružijo. Apelira pa zlasti na slovensko delegacijo v Narodni skupščini, da z vsem svojim uplivom in z vsemi močmi brani vitalne interese slovenskega dela našega naroda in da očuva našo tehniško fakulteto. Ljubljana, dne 22. novembra 1927. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. D. Hribar 1. r. Šuklje 1. r. DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA, GLAVNA PODRUŽNICA V LJUBLJANI. Kakor je bilo po časopisju objavljeno, je dne 15. oktobra t. I. pričela v Ljubljani poslovali glavna podružnica Državne hipotekarne banke, v kalere področje spada ljubljanska in mariborska oblast. V razglasu, ki ga je ta podružnica razposlala, se točka 3. glasi: »sprejema gotovino na obrestovanje na vložne knjižice — 6% — in tekoči račun«. Na podlagi le objave bi «6 dalo sklepati in se dejansko tudi sklepa, da podružnica Državne hipotekarne banke obrestuje brez utesnitve vse, ludi pupil-ne vloge po 6%. Da pa temu v resnici ni tako, je razvidno iz članka, ki ga je obelodanil »Jugoslovenski Lloyd« v št. 268 z dne 20. t. m. Pisec lega članka, s katerim se bodemo ob priliki obširneje bavili, tidi po dobljenih informacijah, da veljajo pri Državni hipotekarni banki glede obrestne mere sedaj sledeči predpisi: za hipotekarna posojila 9% in 1% za odplačila z amortizacijsko dobo 25 let; za pupilne vloge (denar nedoletnikov) in za javne fonde 5%, loda z omejitvijo, da se take vloge prično obrestovati šele en mesec potem, ko je bil denar vložen, prekine pa se obreslovanje en me- sec prej, nego se denar izplača; za vloge sodišč, konkurznih in izvršilnih skladov itd. pa 3%, toda z omejitvijo, da prično obresti, leči se-le, tri mesece po vplačilu vloge in da obrestovanje preneha en mesec prej, nego se vloga vrne. Z drugimi besedami se to pravi: Vsaka pupilna vloga in denar javnega fonda leži dva meseca brez obresti v Državni hipotekarni banki, izvršilni in konkurzni skladi ter podobne naložbe pa celo štiri mesece. * * * SVETOVNA PRODUKCIJA PETROLEJA. Z. Harfias je eden najbolj znanih petrolejskih statistikov v U. S. A. Po njegovi cenitvi bo znašala vsa letošnja produkcija sveta 1.229,500.000 barrelov; ker je znašala lanska produkcija 1.095 milijonov 934.000 barrelov, bo letošnja za ca 12 odstotkov višja. Podamo seznam najvažnejših dežel produkcije lani in letos, v barrelih, a 1514 hi: 192« 1927 U. S. A. 770,874.000 890,000.000 Rusija 62,5)41.000 70,000.000 Mehika »0,421.000 63,000.000 Venezuela 37,381.000 60,000.000 Perzija 85,842.000 36,000.000 Rumunija 23,292.000 28,000.600 Hol. Indija 20,817.000 20,000.000 Columbia 6,444.000 14,000.000 Peru 7,947.000 11,000.000 Izredno veliko nam ta statistika pove Prvič, da je Unija slejkoprej daleko pred vsemi drugimi državami sveta; lani je znašala njena produkcija skoraj tri četrtine svetovne produkcije, letos bo znašala relativno isto izmero. Dalje vidimo, da predvojna Rusija zopet vstaja in da se je Rusija z lanskega drugega mesta preriia letos na tretje mesto. Produkcija Mehike je nazadovala, krive so nazadovanja najbrž večne notranje homatije. Venezuela se izredno hitro razvija, Perzija pa ne tako, kot bi pričakovali. (Prometna sredstva.) V Rumuniji in v Holandski Indiji gre vse svojo začrtano pot naprej, Columbia in Peru sta med novejšimi producenti. Pripominjamo, da so Mehika, Venezula, Columbia in Peru močno pod ameriškim vplivom; pa tudi drugod je ameriški vpliv velik. * * * PROTI AMERIŠKI CENITVI BOMBAŽA. Evropski tekstilni krogi, zlasti angleški, so že opetovano izražali ugovore proti ameriški cenitvi bombaža, v kolikor so objavljene že v avgustu in septembru; te cenitve so špekulativne in imajo za posledico skoraj zmeraj hudo kolebanje cen bombaža. Sedaj je generala ni tajnik mednarodne zveze predilnic, Pears, izrazil mnenje, da avgust in september nista pripravna meseca za oddajo mneuja o pridelku bombaža, ker se v tem času pregled o bodočem pridelku še ne more dobiti. Poleg tega dvomi Pears o kvalifikaciji uradne avgustovske in septemberske cenitve, ker nimata resne podlage. Zato naj 'se po njegovem mnenju ti dve cenitvi ukineta in naj ostane samo oktoberska cenitev. Iz naših organizacij. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani obvešča vse gremije, da morajo biti v zmislu okrožnic velikih županov mariborske in ljubljanske oblasti z (lne 17. marca 1924, št. 1868, in z dne 26. novembra 1924, št. 6031, na dan 1. decembra vse trgovine ves dan zaprte. Uradni dan »Sreskega gremija trgovcev v Celju« za člane v gornjegrajskem srezu se vrši v petek, dne 25. t. m. od 9. do 12. ure predpoldne v občinski pisarni v Gornjegradu in od 2. do 5. ure popoldne v občinski pisarni v Mozirju. V slučaju snežnega zameta odpade uradovanje, oziroma se preloži na drugi dan, kar se bo še pravočasno objavilo. — Načelstvo. * Ljubljanska borza. Tečaj 23. novembra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba r>(n DEVIZ®: Berlin 1 M fSirih 100 fr 13-552.' 1094- 7-9975 56-64 168-05 3"-8- 13-5825 1097-- 8-027b 56-84 168-85 310*— nimfli 1 Šiling .... Newyork 1 dolar .... Praga 100 kro* -Dret 100 lir Fr. Zelenik: Poslovni dogodki. Vsako izpremembo v premoženju trgovca, ki se izvrši s kupčevanjem ali trgovanjem, n. pr. blago se proda za gotovino ali na upanje, ali sprejme proti plačilu ali na upanje, imenujemo poslovni dogodek. Vsak tak poslovni dogodek se mora vknjižiti v trgovske knjige. Ako trgovec napravi n. pr. sklep za vagon moke ali kupi n. pr. olje na odpoklic, se je tudi izvršil poslovni dogodek, sklenila se je kupna pogodba. Vendar ta dogodek ni predmet vknjižbe v trgovske knjige, ker ni povzročil kake izpremembe v premoženju. Poslovni dogodek, ki se mora vknjižiti v trgovske knjige, bo postal ta dogodek šele tedaj, ko trgovec prejme kupljeno moko, olje. Kupno pogodbo ali sklepno pismo bo trgovec seveda vestno shranil, ker je lahko velike važnosti, posebno tedaj, če je kup ugoden. Vzemimo še druge dogodke, n. pr. umrje šef, poveri ali. odvzame se kateremu nastavljencu prokura, vstopi ali izstopi družabnik itd. So to dogodki, morda jako važni za trgovino, vendar poslovni dogodki, ki se vknjižujejo v trgovske knjige, niso, ako niso zvezani s kako izpremembo premoženja. Pri vsakem poslovnem dogodku sta prizadeti najmanj dve osebi ali dva premoženjska dela, eden da, drugi dobi. Tistega, ki prejme, obremenimo za prejeto, zapišemo pod »Dati«, tistemu pa, ki je dal, pa odobrimo ali zapišemo pod rlmetk. Dobavitelj nam pošlje blago na odprt račun. V Saldakonti zapišemo prejeti račun na poštevu upnika pod Imeti. Nadalje vknjižimo račun v dnevniku in vstavimo znesek tudi v stolpcu blago pod ^ati, v stolpcu Upniki pa pod Imeti. Ako ta račun potem plačamo v goto-y.ni, knjižimo izdani znesek med izdatke v blagajniški knjigi (v stolpcu Trgovina. Boj za ceno na trgu surovega železa se zmeraj bolj zaostruje. Dosedanja cena kontinentalnih prodajalcev na angleškem trgu je znižana zopet za dva šilinga; pri naročilih nad 1000 Ion znaša odslej naprej cena 56 šilingov, namesto dosedanjih 58 šilingov. Zlasti se po lej ceni javlja na Angleškem francosko surovo lilo železo in so proti temu vse angleške zaščitne odredbe precej ilu-zoricne. _ Javanski sladkor. V vprašanju poga- ,ani kubanskega delegata Tarofa v Amsterdamu poročajo, da se holandski sladkorni producenti pri sklepanju pogodbe nikakor nočejo prenagliti. Stališče javanske sladkorne industrije je ze-o močno (Java je holandska kolonija). Njeni nabavni stroški so nizki, njeni iz-gledi sploh zelo ugodni. Na vsak način bo Java le tedaj svojo produkcijo ^mejila, če bo ostalo njeno močno stance v polnem obsegu neomajano. ^lepotezna brazilska kavna propa-9anda v Nemčiji. Holandski časopisi Poročajo, da je brazilski kavni zavod °d septembra naprej vpeljal propagandno takso v znesku ca 1.4 dinarja za vsako iz Brazilije odpravljeno vrečo kave, kar bi dalo na mesec ca 1,400.000 dinarjev, in da je sedaj sklenil izvesti velepotezno kavno propagando v Nem-ciii. vojsko in pred prohibicijo v • o. A. je bila Nemčija prva odjemalka Drazilske kave. Industrija. Mezde in delovni čas v ameriški bombaževi industriji. Povprečna plača na uro v ameriški industriji bombaža je dosegla najvišji višek leta 1920, z 48 ^enti; od tedaj je padla na 32.8 centov. » Primeri s predvojnim časom je pa ta J 9ca še zmeraj več kot dvakrat tako 'soka^ Povprečni delovni čas na teden )e znašal pred vojsko 56.8 ur, po vojski ^ letu 1920 pa 51.8 ur. Od leta 1920 na-do«1 Pa delovni čas zopet raste in je . e.9el lani 53.3 ur. Moški delavci so utDll> lani povprečno 34.7 centov na iro, kar je toliko kot i8.7 dolarjev na teden. Zenska delovna moč je dobila *>■! centov na uro ali 15.89 dolarjev na Upniki in skupaj) in v dnevniku pride plačan znesek v stolpec pod Imeti v stolpcu upniki pod Dati. Dobro je, da poznamo tudi teoretično razlago in razvrstitev poslovnih dogodkov iz knjigovodskega stališča. Knjigovodstvo deli poslovne dogodke, kakor sledi: a) dogodek v gotovini ali gotovinski (kontantni) dogodek, b) dogodek na čas, upanje ali kredit, časovni ali kreditni dogodek, c) menjalni dogodek. a) .(Jotovinski dogodek izpremeni z vplačilom ali izplačilom gotovine stanje gotovine. Vedno se knjiži v blagajniško knjigo. Ako pri tem ni nastalo kako dolžniško razmerje, n. pr. blago se proda za gotovino, tedaj se ta dogodek knjiži le v blagajniški knjigi. Ako pa je nastalo dolžniško razmerje, n. pr. odjemalec plača prej (na upanje) vzeto blago, ali upniku plačamo račun za prej prejeto blago, tedaj se je s takim plačilom izpremenilo razmerje med upnikom in dolžnikom, tedaj se mora plačilo knjižiti tudi v saldakonti na poštevu dotične osebe. Vsi gotovinski poslovni dogodki pridejo tudi v dnevnik, toda ne posamezno, ampak skupaj. n. pr. koncem vsakega mpseca. b) Časovni dogodek nastane, kadar kupec ne plača kupnine takoj, ampak dobi blago, katero bo plačal pozneje. Blago se je dobilo ali dalo na upanje ali kredit. Tak dogodek se knjiži v saldakonti na poštevu dotične osebe in v dnevnik. c) Menjalni dogodek nastane, ko se za prejeto vrednost da lakoj protivrednost, toda ne v gotovini, ampak v čem drugem, n. pr. za blago se da blago ali vrednostni papirji, ali valuta (tuji denar) ali kaj drugega. Tak dogodek se knjiži v dnevnik. teden. Če preračunimo ie številke na naše dinarje, pride na uro 18 do 20 dinarjev, na teden pri delavkah okoli 900 dinarjev, pri delavcih okoli 1050 dinarjev. Pripomnimo še, da je indeks v Ameriki ca 160; za kar si dal pred vojsko 100 dolarjev, za lo daš danes okoli 160 dolarjev. Denarstvo. Novo francosko posojilo. »Petit Pa-risien« poroča, da namerava najeti francosko vlada novo veliko posojilo v znesku 6 milijard frankov. V podpis bo prišlo posojilo na koncu decembra ali v začetku januarja. Posojilo to pol ne bo služilo konsolidaciji kratkoročnih dolgov, temveč končni likvidaciji obnovitvenih del v Severni Franciji. S posojilom bodo poravnali vse še obstoječe odškodninske zahteve, ki znašajo 1 nekaj nad 6 milijard frankov. 213 milijonov dolarjev dividende. Dividenda, ki jo bo morala izplačati letos Standard Oil Co, bo znašala 213 milijonov 617.940 dolarjev. Od lani na letos se je znesek za dividendo dvignil za 13,290.346 dolarjev. To je najvišja dividenda po letu 1911. Takrat se je morala prvotna Standard Oil Co vsled antitrustnega zakona razdeliti na različne skupine. Vemo, da je proti onemu zakonu odpor v Ameriki velik. Zopetna ustanovitev vložnega kartela budimpeških bank. Poročali smo, da so za 15. november nekalere budimpeške banke odpovedale pred več leti sklenjeno kartelno pogodbo glede ureditve obrestne mere pri hranilnih vlogah. Glede na veliki boj za hranilne vloge so splošno mislili, da bo kartel likvidiral in da bo nastopila prosta konkurenca. Sedaj se je pa voditeljem ve-lebank posrečilo, da so ustanovili nov kartel. Dogovorili so se, da se razdelijo denarni zavodi v dve kategoriji. Doslej so obstojale tri kategorije; prva je obrestovala hranilne vloge po 6 odstotkov, druga po 6.30, tretja po 6.45. Od 1. januarja naprej bodo zavodi nove prve kategorije obrestovali hranilne vloge po 6.10%, zavodi druge kategorije po 6.45 odstotkov. Vidimo, da je obrestovanje višje kot pri nas. Ponarejeni červonci. Nemški narod-nosocialistični krogi v Miinchenu in Frankfurtu so zaplenili ie dni 24 met. stotov ponarejenih bankovcev. Goljufija je prišla na dan, ko je neki Georgi-jec ponudil večjo vsoto červoncev berlinski borzi v nakup, kjer so ponaredbo spoznali. Zaprli so še druge sokrivce in so iz korespondence ugotovili, da so obstojali tesni stiki med omenjenima mestoma ter med Budimpešto, Parizom in Londonom. Sledile bodo še druge aretacije, tudi izven Nemčije. Ta afera je močno podobna budimpeški aferi, samo da so hoteli v Budimpešli s ponarejenimi tujimi bankovci državi pomagati, dočim so hoteli v sedanjem slučaju ponarejevalci državi škodovati. RAZNO. Nova ureditev francoskega petrolejskega gospodarstva. Francoska vlada je predložila zbornici zakonski načrt o novi ureditvi francoskega petrolejskega gospodarstva. Uvoz petroleja in njegovih stranskih proizvodov bo odslej naprej pod strogim državnim nadzorstvom. Uvoz surove nafte v višini 500 Ion in naprej bo odvisen od posebnega dovoljenja ministrskega svela. Tudi one družbe, ki so imele uvoz petroleja doslej v rokah, se bodo morale ravnati po določilih novega zakonskega načrta; vendar bodo dobile na posebno prošnjo dovoljenje za uvoz določene količine petroleja, ki odgovarja povprečno-sli zadnjih mesecev. Letošnji pridelek v Turčiji. Pridelek žita v Trakiji in v nekaterih vilajelih Male Azije je letos dosli boljši kot lani, a v drugih krajih je bil pridelek tako slab, da paralizira prvi del. V turških krogih so gojili upanje, da bo postala Turčija v oskrbi pšenice neodvisna od inozemskega uvoza; lo upanje se je izkazalo sedaj kol preveč optimistično. — Po splošni cenitvi je pridelek tobaka lelos za 40 odstotkov ugodnejši kot lani in tudi kvalitativno boljši; samo suša mu je nekoliko škodovala. Lani je znašal pridelek okoli 40 milijonov kilogramov, lelos bo znašal 50 do 60 milijonov kilogramov. Zlasti ugoden je pridelek v nekaterih maloazijskih vilajetih. Od lanskega pridelka je na razpolago še ca 15 milijonov kilogramov. — Tudi ta-kozvanih sultanin je lelos dosli več kol lani; pridelek-cenijo na 45.000 Ion, lani jih je bilo 34.000. To je tembolj razveseljivo, ker kalifornijski pridelek ni dobro izpadel, in Kalifornija je glavna konkurentinja Smirne. — Poročila o figah so različna; prevladuje mnenje, da jih bo za 10 do 15% manj kot lani. — Opija je letos manj kot lani; zato so cene poskočile, eksporterji so oprezni in upajo, da bodo šle cene še bolj gor. — Poučeni krogi pravijo, da bo bombaža lelos 20% več kot lani. Kljub termi so se pa cene dvignile, in sicer zato, ker vplivajo poročila o ameriškem neugodnem pridelku. — Turška vlada se zelo trudi, da bi poljedelstvo dvignila. Socialno zavarovanje avstrijskih poljedelcev. Zakonski načrt o socialncm zavarovanju v poljedelstvu so predložili tozadevnim korporacijam. V poljedelskih krogih polagajo važnost pri starostnem zavarovanju in zavarovanju proti nezgodam na to, da se ne sprejmejo v zavarovanje samo delavci, temveč iudi kmetje sami. Funkcijonar nižje-avstrijske Kmetijske zbornice je bil nedavno na Nemškem, da je študiral la-mošnje razmere. V Nemčiji so tudi samostojni gospodarji zavarovani. Splošno so avstrijski poljedelski krogi socialnemu zavarovanju naklonjeni, tako kot je mišljeno za industrijo in trgovino. Znesek starostnega zavarovanja naj bo odvisen od istih pogojev kot so predpisani pri zavarovanju delavcev. Turška petrolejska družba in Amerika. Pogajanja med družbami, udeleženimi na Turkish Petroleum Co in med ameriškimi petrolejskimi tvrdkami o udeležbi Amerikancev na izkoriščanju turških petrolejskih virov v Mezopotamiji so zaključena. Pet velikih ameriških petrolejskih družb bo prevzelo 25 odstotkov delnic omenjene turške družbe, koje kapital je pa, kakor znano, itak kontroliran od Anglo Persian Oil Co, Royal Shell skupine in od nekega francoskega petrolejskega koncerna. Drobne vesti. — Generalno ravnateljstvo rumunskih državnih železnic je dalo sladkornim tovarnam za gladek potek kampanje 2500 vagonov na razpolago. Tovarne same so pa dale v to svrho popraviti na lastne stroške 1000 vagonov. — Turki se priložujejo, da je njih izvoz v Rusijo oviran po raznih manipulacijah, nasprotnih besedilu trgovske pogodbe. Ce bo trajalo to še nadalje, grozijo Turki s protiukrepi. — V avstrijskem časopisju se je pričela velika polemika, ali je bil ukrep vlade o ustavitvi elektrifikacije zveznih železnic umesten ali ne. Prevladuje mnenje, da ukrep ni bil na mestu. — Vsled neprestanega dviga cen bakra in me-singa na svetovnem trgu so tudi češkoslovaška podjetja dvignila cene tozadevnih izdelkov. — Obtok bankovcev v Češkoslovaški je znašal 15. novembra 871 milijonov šilingov, kritje se je dvignilo na 49.3%. — Poljaki so se dolgo časa obotavljali glede pristopa k mednarodnemu kartelu surovega jekla. Sedaj beremo, da je vzela vlada sama to vprašanje v pretres, da se je začela pogajali z merodajnimi podjetji in da hoče pristop po možnosti pospešili. — Produkcija premoga v Poruhrju je dosegla v oktobru skoraj deset milijonov ton, produkcija koksa pa 2,430.000 ton. — V Berlin je prišel eden največjih finančnikov iz Zedinjenih držav, Wiggin, in se posvetuje z dr. Schachtom o mednarodnih finančnih problemih. — Sklepi ženevske konference glede odprave izvoznih in uvoznih prepovedi čakajo sedaj .na ratifikacijo posameznih držav. — Na italijanskih borzah je nastopila v zadnjih dneh prava panika. Ponudb je bilo zelo veliko, povpraševanja pa nobenega. O vzrokih niso mogli ničesar povedali. — Poročila o neugodnem položaju argentinskega pridelka so se izkazala kot tendenciozna, pridelek kaže prav ugodno. — Na Dunaju se je ustanovila družba za prodajo rumunske-ga petroleja, »Creditul Minier« imenovana. Pri ustanovitvi so naglašali gospodarske stike Avstrije in Rumunije. Po svetu. — V češkoslovaški republiki je bilo letos #s hmeljem obdelanega svela 15.759 ha (skoraj vse v Češki); pridelali so ca 200.000 slotov hmelja. — Znana francoska tovarna orožja Schneider Creuzot razdeljuje dividendo 80 frankov (lani ni bilo nobene dividende). — Direkcija petrolejskega koncerna Royal Dutsch je sklenila, da bo izplačala 5. januarja 10-odstotno prehodno dividendo. — Mednarodna dražba spalnih vagonov je imela v preteklem letu 117 milijonov frankov dobička in izplačuje 60-odstotno dividendo! — Iz zaključka fuzijskih pogajanj med angleškima tvrdkama Vickers in Armstrong izhaja, da je morala odpisati tvrdka Armstrong iz svojega delniškega in obligacijskega kapitala, ki znaša ca 20 milijonov funtov, nad 11 milijonov funtov. — Končna številka letošnjega pšeničnega pridelka v Rumu-niji je ugotovljena s 26.3 mil. met. stotov, za 4 milijone stotov manj kot lani. Koruze so pridelali samo 37 mil. met. stotov, lani še enkrat toliko. — V ministrstvu za socialno skrbstvo so izdelali nov zakonski načrt glede podpiranja brezposelnih, glede organizacije za posredovanje dela in glede kreditne dobave za gradbo delavskih stanovanj. Po načrtu bodo napravili deset delovnih borz; za dobavo kredita bodo ustanovili lastne zadruge in se bodo dovoljevali krediti proti zelo ugodnemu po-vračevanju. — Na koncu oktobra je znašalo število čekovnih računov pri Poštni hranilnici 14.843, število vlog skoraj 417 mil. dinarjev; ves promet je izkazal na koncu oktobra 4.506K- mil. dinarjev, od česar je bilo 45.14% prometa ne v gotovini. — V prvih treh letošnjih četrtletjih so ustanovili v Kongresni in v Mali Poljski 17 delniških družb z glavnico 18,400.000 zlatov. Od že obstoječih družb jih je 86 zvišalo glavnico za skupno 84,420.000 zlatov, — V prvih desetih mesecih so prepeljali v češkoslovaški republiki po Labi, Vltavi in Donavi v domačem ladijskem prometu 550.000 ton (plus 10% napram lanskemu lelu), v ladijskem prometu z inozemstvom 855.000 ton (minus 25%) itd. Ves promet je znašal 2,345.000 ton (plus 3%). — češkoslovaška automo-bilna industrija je bila v zadnjih mesecih prav dobro zaposlena; zlasti veliko so prodali tovornih avtomobilov in so morale nekatere tovarne svoj obrat razširiti. Veliko prodajajo na obroke. V eksportu pridejo v poštev v prvi vrsti Poljska, Rumunija, Jugoslavija in Avstrija. — Nemška produkcija surovega železa v oktobru je dala 1,139.000 ton; na dan je prišlo 35.763 ton, kar je nekako 80% povprečne dnevne produkcije zadnjega predvojnega leta 1913, a v tedanjem obsegu Nemčije. — Baldwin je dejal, da angleška vlada pred novimi volitvami ne more predložiti v parlamentu zaščitne carine za jekleno industrijo. — Od januarja do inkl. avgusta so znašali avstrijski zvezni dohodki iz carine in tobačnega monopola, ki so zastavljeni za obrestovanje posojila Zveze narodov, nad 362 milijonov šilingov; za obrestovanje je pa potrebnih samo ca 68 milijonov šilingov, torej petkrat manj. — Avstrijski pridelek je bil vendarle boljši kot so pričakovali. Pritoževali so se, da je sladkorna pesa majhna; zato je pa njena kvaliteta boljša in izkazuje 18 odstotkov sladkorne vsebine, kar je nekaj prav posebnega. Tudi izgledi za bodoči pridelek so prav dobri. — 2e leto dni misli bolgarsko kmetijsko ministrstvo na vpeljavo kulture oliv v krajih Bolgarije, ki so za to pripravni. Kredit za nabavo večje množine oljčnih dreves je sedaj dovoljen in bodo pričeli s prvimi praktičnimi poskusi v južnovzhodni Bolgariji. — Mednarodna konferenca za odpravo omejitev v izvozu in uvozu petroleja je dovolila Rumuniji z ozirom na njen posebni položaj, da sme še nekoliko časa vztrajati na izvozni prepovedi; a ta izjemni položaj naj traja le toliko časa, kolikor je neobhodno potrebno, in naj se ozira Rumunija na interese sosedov. Gospodarske vesti. Kriza v prodaji francoskega premoga postaja zmeraj bolj aktualna in so začeli krčiti število delovnih dni. Za francoske razmere je to prav nenavadna odredba. — Italijanska podružnica Bemberg d. d. (umetna svila) je podvojila svojo glavnico na 24 .milijonov lir, da odplača tekoče obveznosti velikemu podjetju Snia Visco-sa. Poleg tega bodo nadeli novo posojilo v znesku 8 milijonov tir. — Na koncu septembra so dosegle hranilne vloge v Avstriji znesek 1.018,900.000 šilingov. — Mednarodni žični kartel je sklenil, da ostanejo cene nespremenjene. Zaposlenost tovarn se je v zadnjem času nekoliko zboljšala. — Ogrski finančni minister Bud je izjavil, da spričo finančnega položaja države o valorizaciji državnih dolgov tudi v omejenem obsegu ne more biti govora. Pač pa je Bud dejal, da bo vlada v bodočih dneh predložila zakonski načrt o podpori manj premožnih podpisovateljev vojnega posojila. Kot take označajo one, ko« jih letni dohodki ne presegajo 1000 pengo = 10.000 dinarjev; če je dosti otrok, bi se podpora eventualno lahko podvojila. — Za češkoslovaškimi in angleškimi ' platnenimi predilnicaim so morale sedaj tudi nemške predilnice svojo produkcijo omejiti; omejitev gre do 20 odstotkov. — Na Ogrskem se je pričelo veliko koncentracijsko gibanje zavarovalnih družb, ki ne bo obse- galo samo manjših zavodov, temveč tudi večje družbe. — Avstrijske zvezne železnice se pogajajo za obnovitev kontokorentnega kredita pri dunajskih velebankah in pri banki Kux and Co. Velebanke bodo kreditirale 9 milijonov dolarjev, Kux pa 6 milijonov. — Pridelek sladkorne pese v Avstriji izkazuje letos s 6,200.000 met. stoti za skoraj 900.000 met. stotov, večji znesek kot lani. Ker zahteva poraba Avstrije 9.300.000 stotov na leto, bodo z domačo produkcijo krili lahko tri četrtine potrebe. — Na Poljskem so ustanovili sindikat žveplene kisline; letna produkcija sihdiciranih družb znaša ca. 200.000 ton. V sindikatu je tudi Giesche d. d., dosedanja prodajalka poljske sleške produkcije. — Avstralska vlada poroča Mednarodnemu poljedelskemu zavodu v Rimu, da bo znašal avstralski žitni pridelek najbrž ca. 30 milijonov met. stotov. — Dobava petroleja poljskih petrolejskih virov raste od leta 1921 naprej sicer zelo počasi, a stalno. Leta 1925 so napolnili,71.873 cistern, leta 1926 pa 71.951. - Včeraj, 23. t. m., so se sestali na Dunaju zastopniki srednje- in južnoevropskih žitnih borz, ki so na prejšnjih zborovanjih sklenile donavski kontrakl za promet pšenice in koruze. Zastopane so borze Beograda, Brajle, Bratislave, Brna, Budimpešte, Bukarešte, črnovic, Gradca, Ljubljane, Linza, Miinchena, Novega Sada, Olomuca, Prage, Sombora, Temišvara, Zagreba ter dunajska produktna borza. — Z vprašanjem eksportnega kreditnega zavarovanja se pečajo tudi v češkoslovaški. Sicer spričo sedanje eks-portne konjunkture ta zadeva ni aktualna, a bodo vendarle nekaj sklenili, da bo za slučaj potrebe vse pripravljeno. — Trgovskopolitično razmerje med Francijo in U. S. A. se razčiščujejo in so podani že predpogoji za pogajanja glede končnoveljavne trgovske pogodbe. Čakajo še pripravnega momenta, ki bo nastopil po parlamentarnih volitvah na Francoskem in po predsedniških volitvah v U. S. A. — Pred 10 leti ustanovljeni kartel rumunskih tovarn katrana (žgane smole) se je sedaj razdružil, ker so pričele nove, karielu ne priključene tovarne, 7. nepremagljivo konkurenco. Karfelirane tovarne so morale pogodbeno izdelovali natančno označeno kvalitetno blago, nove tovarne so pa pričele konkurenco z manjvrednim cenenim blagom. Sedaj bo vse slabo. Zanimiv potek in razkritje skoraj pozabljene sleparije, časopisi iz Buenos Airesa poročajo o razkritju defravda-cije, ki je pred dvajsetimi leti razburila celo Budimpešto ter povzročila občo pozornost celo izven Madjarske daleč naokrog. Kesckemeti, mlad davčni uradnik, ki je imel po navadi preskrbeti odvod denarja na banko, je nekega dne pri tej priliki zginil s čedno vsoto pol milijona kron, čeravno sta ga spremljala dva uslužbenca urada. Samo za trenutek se je odtegnil mož pozornosti spremljevalcev, skočil na ravno mimo-vozeč tramvaj in vsaka sled za Kesc-kemetom se je izgubila. Celokupni ev-' ropejski policijski aparat je bil brez-zamudno alarmiran, na vseh postajah so prežali agenti na begunca, ampak vse je bilo zaman, zginil je in ž njim seveda zaupani mu državni denar. Po vsem svetu je policija še leta po tem dogodku iskala defravdanta, ki pa je ostal nedosegljiv. Pred kratkim pa je mnogo iskani mož poslal prijatelju na Madjarskem pismo, v katerem opisuje svojo nenavadno zgodbo in slikovito Odisejo, po kateri je konečno pripotoval v Argentinijo. Posrečilo se mu je najti v Argentiniji ne samo verno zavetišče, ampak tudi novo domovino, v kateri si je pridobil obilo blagostanje; sedaj pa bi rad obiskal svojo rodno zemljo, kar je povod, da se zaupa svojemu prijatelju. Zločin je sicer med tem časom zastarel, vsekakor se je vsaj teoretično zanimala budimpeštanska policija za skrivnostnega domoljuba in njegovo usodo, radovedna je bila, kako se je mož svojčas izognil njenim zanj-kam. Kesckemeti, ki nosi danes seveda drugo ime ter je po južni Ameriki jako znana in spoštovana oseba, se ni branil izdati vso skrivnost nekdanjega bega in srečnega umika rokam pravice. »Kosmetični pripomočki za take slučaje niso vedno in predvsem trajno zanesljivi, ubral sem doslej nenavadno pot, da spremenim osebno zunanjost in sicer tako, da dobim za vselej drugačno obliko. Ko sem skočil na električno, sem na prihodnjem križišču že menjal voz, stopil potem naglo v vežo neke hiše, si nataknil umetno brado ter se pokril s pripravljeno lasuljo. Do večera sem čakal v bližnji restavraciji na ugoden tre-notek, da se splazim neopaženo v skrivališče, ki sem si ga že davno skrbno pripravil. V tem tihem zavetišču sem prebil pol leta ter se podvrgel pravcatemu pitanju. Izogibal sem se vsake nepotrebne kretnje ter se naravnost silil k uživanju takih jedil, ki najbolj pospešujejo debelost. Telesna težina se je v tem času potrojila; hoja, stas, obraz, sploh cela zunanjost niti najmanj ni bila več podobna prejšnjemu slabotnemu praktikantu. Se vedno prežečim policijskim organom, ki so dobro poznali sliko predrznega defravdanta, niti na misel ni prišlo, nadlegovati udobno potu- iočcga debeluharic. Ponarejene listine so mi brez težave odprle pot v Argentinijo.« — Kriminalistika beleži dosti jako zanimivih slučajev, kako spretno si zberejo zločinci osebno krinko, da pa je mogoče na podoben način zbrisati sledove, je predvsem treba obilo časa, nenavadne vztrajnosti ter močnih živcev. Poleg tega je to stvar osebne nadarjenosti, vse te lastnosti pa so redko v enem bitju združene; tako, da se opisanega pripomočka, se takorekoč v drugo osebo preleviti, danes še komaj kdo loti. - K. T. Vojni album 1914—1918. Podpolkovnik Andra Popovič je ravnokar izdal »Raini album 1914—1918«. Album vsebuje 2650 slik in zgodovino cele svetovne vojne v srbohrvaškem, francoskem in angleškem jeziku. Samo začasno, do predaje dela na knjižni trg, se proda nekaj izvodov državnim ustanovam, državnim uradnikom, častnikom, članom udruženja rezervnih oficirjev, invalidom, četnikom Narodne odbrane in člaRom VELETRGOVINA kolonijalit« in Špecerijska robe IVAN JELAČIN UUBUMM ZALOGA tveie pražene kave, mletih dilav in rudninske vode. teina In solidna Zahtevajte M V) > O » u H G) «4- ‘S* >o o u (0 Z ------------- ;j Vse -vrste trgovske knjige kot: amer Ikonski journaU, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne S trače, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske Svečke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Irdelkl najugodneje A. JANEŽIČ, Ljubljana Florjanska ulica St. 14 knjigoveznica, Industrija Šolskih zvezkov fr« trnovskih knjig. Me Tenko t Ne malo I Tiskarna MERKUR, Ljubljana trg.-ind. d. d. • Simon GregorCiteva ulica 23 ■e priporoča ca tisk vsakovrstnih tiskovin ca trgovce, obrtnike, industrijce In urade. *• Lastna knjlgovesnlca O ST (M D) m, O ►d CO O < M *r m* CA vseh kulturnih ustanov mesto po tržni ceni, ki bo določena na 1000, samo po 700 Din. Album je naročiti neposredno pri Savski banki v Beogradu. Banka računa k gornji ceni še 10 Din za bančne stroške in do 30 Din za poštnino. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. decembra t. I. ponudbe glede dobave 2 kompletnih garnitur cevi za kotel sistema »Bro-tan«. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 26. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg tračnih žebljev, 6000 kg betonskega železa in 2000 kg okroglega železa; do 29. novembra t. 1. pa glede dobave pil. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 2. decembra t. 1. ponudbe glede dobave jamskega lesa. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave električnega dvigala. Dne 7. decembra t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni, vojni bolnici v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave živil (moka, mast, riž, ješprenjček, fižol, testenine, kava, sladkor, cikorija, čaj). Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava pasjih znamk. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja interesente, da namerava sresko poglavarstvo v Prevaljah nabaviti za vse občine svojega okoliša 2000 pasjih znamk z označbo letnic, številke in občine. Interesenti naj stavijo ponudbe z navedbo cene in materijala sreskeinu poglavarstvu v Prevaljah. Nabava 12.000 kg bencina. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje pismeno dražbo za dobavo 12.000 kg bencina. Dražba bo dne 29. decembra 1927 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2. Jamčevina (5% ali, če je inozemec. 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji. Univ. prof. dr. M. Škerl]: Študija izredne koristi za vsakega jurista in praktičnega gospodarja. Stane 15 Din. Dobiva se v upravi »Trgovskega lista«. Veletrgovina SR. (Šara v oCjubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo, Xastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. ‘Celefon št. 2666. Ureja ANTON PODGORSBK. Za Trgovsko-tndustrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja In tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.