Neuiški ,,volkstag" — slovenski protisliod! Iz Celovca, dne 19. julija. Dne 11. julija smo imeli v Celovcu velik dirindaj. Zbrali so se naSi koroški, pa tudi drugi liberalni in nacijonalni^ Nemci, med njimi mnogi državni in deželni poslanci. Štajarcev kajpak tudi ni manjkalo. Prišli so veliki in raali Vaši nemški bogovi, od celjskega Poramerja do graškega Hohenburgerja in Hofmanna, od Sentpeterskega Lenko-ta do Vašega ljubega mariborskega Franccljna Girstmajerja in Kokošineka itd. Kaj so hoteli? Ropotati zoper Slovane, vlado, jezikovne naredbe, kratkomalo zoper vse, kar ni pristrojeno po volji in trmoglavnosti teh ljudij. Ne godi se jim v širni Avstriji prav nobena krivica; povsod uživajo svoje pravice v polni meri, da, še več, kakor drugi narodi. Ali ker drugih ne morejo tlačiti, ker tudi drugi poleg njih zahtevajo skromne svoje pravice, zato kriče, hujskajo ljudstvo, delajo obstrukcijo. Kako s tem, v mnogem oziru čisto smešnem postopanjem škodujejo ljudstvu v gospodarskem oziru, o tem modro molčijo in rajši slepijo ljudi s praznimi frazami in lepodonečimi besedami. Prav nič novega niso povedali mnogi govorniki na onem shodu. Mlatili so že znano prazno slamo. ,Zatiranje nemštva', in slične povsem neopravičene fraze so ponavljali razni govorniki-poslanci, kakor so nastopali po vrsti: Dobernik, dr. Melnic, Hohenburger, Sylvester, Richter, Boheim, Tschernigg, Pessler, dr. Sleinwender, Heeger, A. Lemiš, Thurner in Derschatta. Najbolj se je postavil glavni vodja nemškonacijonalne stranke, dr. Steinwender. Vse kar so razni govorniki bolj prikrito in z mnogimi praznimi besedami razpravljali v dolgih govorih, to je kratko pa jasno povedal dr. Steimvender s sledečim stavkom: »Wir Deutsche kunnen zwar dem Staate dienen, aber wir werden in keinem Staate der Welt die Dienerrolle spielen; denn wir Deutsche sind ein Herrenvolk und zur Herrschaft miissen wir kommen«. To je: >Nemci moremo sicer državi služiti, ali v nobeni državi svefci ne bodemo opravljali posla služabnikov; zakaj mi Neraci smo gosposko ljudstvo in gospodstvo moramo doseči«. Da, to je njih nakana in zlobna namera! Tlačiti nas hočejo, sami vladati, — a drugi naj bi samo plačevali, nosili težki denarni in krvni davek, — Nemec hoče vladati. Kaj jim mar božja in cesarska postava! Brez božje pravice, brez postave, hočejo samo jedno: v 1 a d a t i! S to izjavo so se pokazali vsaj enkrat v pravi luči. Zapomnimo si, Slovenci, izrek Steimvendrov prav dobro, podučljiv je za nas! Kaj bodemo počeli po celovškem »volkstagu« mi Slovenci ? Bodemo-li rairovali, ko vidimo najkrutejše svoje nasprotnike neprestano pri delu ? Nikakor ne! Zdramimo se, združimo se na vseslovenskem sh odu! Tak shod nam je v sedanjih tako zamotanih, a za nas odločilnih razmerah neobhodno potreben. Potreba je nujna, da se nam do dobra pojasni politični položaj, da se posvetujemo o potrebnih korakih za bodočnost. Celovški »volkstag«, padecCelja, mnoge vladne naredbe, zahtevajo odločen odgovor, krepko obrambo od naše strani. Skličejo nas naj naši gg. poslanci na shod, na katerem nam morejo pojasnili položaj, slišati mnenje ljudstva, posvetovati se, kako se naj postopa v bodoče. Celovški »Mir« pravi o tem: »Na onih, katerim je narod pri volitvah skazal zaupanje, je sedaj, da nastopijo in nas skličejo na prepotrebno skupno posvetovanje. Takšen vseslovenski shod, združen s hrvaškimi rodoljubi iz Istre, ki naj se vrši na podlagi programa slovanske krščanske mirodne zveze v državnem zboru, nas mora združiti k skupnemu odločnemu delu in naporu za naše pravice in koristi. Skrajni čas je, da ne gledamo več mirno pogubonosno postopanje naših nasprotnikov, marveč da se i mi ganemo in potrebno ukrenemo za obslanek naš na naši lastni slovenski zemlji.« 0 potrebi in pomenu vseslovenskega shoda v naših dneh ne more več dvovniti nobeden slovenski rodoljub. Najboljši dokaz za to je vik in krik, kateri so zagnali nasprotniki naši, ko se je sprožila misel o takem shodu. Gesar se razkačeni naši nasprotniki boje, kar oni psujejo, to je nam koristno in potrebno. Z zgorej onjenjenim listom poudarjamo torej tudi tu: Resen in za nas odločilen je sedanji čas. Torej na delo, in ne udajmo se! —rn—