• Največji slovenski dnevnik -> I ▼ Zedin Jenih državah Velja u m leto - $4.00 I Za pol leta ' $2.50 ] WWmOMmnSMnMD trron PMMTT (Ko. 566) AUTHORIZED BY the ACT OF ocroim % 1917, OK PILE AT THE POST omcg of ICew Yc* W.T. By Order of the President I. B. BnrleaofL Portsoy General f—BBa«rill IIIIIIIIWIMMMMMMMMMBMP>m."g I The Largest Slovenian Dailf I s in the United States I lamed Every Day Except Sundays J I and Legal Holidays 76,000 Readers GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: 2876 CORTLAKDT._Entered a* Second Clau Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, W. Y„ under the Act of Congrei of March 3, 187». TELEFON: 4687 CORTLAKDT« NO. 251. - fiTEV, 251. _NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 25, 1919. - SOBOTA. 25. OKTOBRA, 1919. ? VOLUME XXVIL ~ LETNIK XXVIL J RUSIJA ZOPET V OSPREDJU Mirovna konferenca se je zopet pričela pečati z Rusijo. — Čutiti je izpremembo v vojaškem položaju. Pariz, Francija, 24. oktobra. -— Nenadna izprememba v ruskem vojaškem položaju, ki nudi neka;, možnosti zopetnetra povratka re«l nih razmer v prejšnem ruskem ee-sarstvu. je oeividno povzročila iz prememba v zavezniških načrtih tikajoč i h se uravnave. Prebujena Rusija. z močnim vx'stvom izkušenih državnikov z zmožnimi vojaki, je sedaj faktor. katerega se je omalovaževalo v mirovnih pogajanjih in v teku zadnjih par dni je igral ta faktor važno vlo;;j bi bil stvor jen je ''ofenzivne in defenzivne i.veze mednarodnih unij Združenih držav in Canade, da se na ta nsifin bolj uspešno boj na življenje in smrt, ki s«- vrši ži* st-- daj ali ka**'rega je pričakovati v najkrajšem času. Sklicanje linijskih načelnikov pomeni, da spravlja organizirano delo svoje vrste vedno bolj skupaj za boj do konca v jeklarski industriji ter tudi v vseh drugih indnstrijalnih konfliktih. Mr. Gompers je Tudi objavil, da bodo dobile delavske organizacije poziv, naj prispevajo denar v podporo jeklarskih stavkarjev. Danes se je tudi izvedelo, tla se nameravaj štiri železničarske bratovščine pridružiti American Federation of Labor. Jz razvaiin Industrijalne konference, ki se je porušila, ko je bil zavrnjen predlog delavskih zastopnikov, naj konferenca prizna pravico kolektivnega pogajanja, je vstala nova organizacija, predstavljajoča le javnost, ki bo skušala formulirati program za uravnavo indnstrijalnih sporov. Danes se bo vršil sestanek takozvane javne skupine ter bodo "si z napetostjo pričakovali izida te konference vspričo stavke več Kot 400,000 premogarjev v centralnih premogovnikih. Glasi se. da bo vzela konferenca v roke predlog, katerega odobrava delavska skupina in soglasno s katerim naj bi se konsolidi-ralo železničarske bratovščine ter premogarje glede vprašanja na-[cijonalizaeije ne le železnic, temveč tudi produkcije premoga, ki naj bi postala vladi a industrija. Glasi se, da bo predsednik "Wilson morda povabil zastopnike dola in kapitala, da se vdeleže sestave industrijalnega programa. KRIZA V ANGLIJI; VLADA V NEVARNOST! I - Vlada Lloyd Georgea je v nevar nosti in sicer radi neugodnega glasovanja v parlamentu. London, Anglija. 24. oktobra. -— Vlada Lloyd (ieorgca stoji pred zelo resnim položajem in ieer ra di glasovanja v poslanski zboru;-j ci, pri katerem je bila vlada p.» ražena. To je mnenje, kateremu daje danes časopisje splošno izraza. O stališču vlade se je razpra Ijalo danes na ministrskem svetu, j nakar se je vršila kabinetna vei katere so se vdeležili vsi člani ka bineta. Vnrašanie, v katerem je bila poražena vlada s 185 proti 1H glasovom, je bilo manjše važ io-sti. vendar pa prevladuje nazira-!nje, da znači to glasovanje s'a'i-šc"e parlamenta napram sedanjemu kabinetu. Kakorhitro je bil objavljen izid glasovanja, je dobil Andrew B<>-nar Law, vladni voditelj, odgodt -nje do pondeljka- da bo kabinet v stanu dogovoriti se glede n.? daljne poteze. Številni uradn:ki in politični iz\odenci so izjavili da je odstop Llvod Georgea gotova stvar. A. .J. Balfour in lord Curzon sta izmenjala svoja mesta. Prv i postal lord predsednik sveta in zadnji minister za zunanje zadeve. Objava, da je prevzel lord Cu:* zon zunanji urad, potrjuje vesti, ki so že dolgo krožile v angleških ofieijelnih krogih. Lord Ourzon je v zadnjih mesecih popolnoma kontroliral angleške zunanje zadeve. Žc nekaj časa sem se je pečal Llovd George z načrti za rekonstrukcijo kabineta. Balfour je se daj star mož, kojega umaknitev iz javnega života se lahko izvrši vsaki čas, čeprav je začasno prevzel mesto lorda predsednika ministrskega sveta. Završile se bodo še druge izpre membe v kabinetu, če ne bo vid-j da medtem prisiljena obrniti se na deželo potom splošnih volitev Glasi se, da bo odstopil lord Milner kot minister za kolonije! in da mu bo sledil W. Churchill, j sedanj vojni minister. V mornariških krogih se dom-j neva. da ne bo ostal Long dol-1 go na čelu admiraltete ter se o-menja kot njegovega mogočega, naslednika admirala Beattyja. V | dobro poučenih krogih se tudi glasi, da namera\ a odstopiti tudi J. Macprherson, minister za I«*-' sko in sieer iz zdravstvenih razlogov. PREMOGARJ! W. VA. SO VSI ZA STAVKO; Njihova naloga je organizirati premogarje v Guyan okraju. — Governer je pričel svariti. - Charleston. W. Va.. 24. oktobra. — Governer Cronwell je dogna-, da se je včeraj vršilo velko zborovanje, katerega se je vdeležilo od 3.000 do 4,000 majnerjev. Nekatf.-' ri med njimi so bili oboroženi. Na konferenci so sklenili organizirati premogarje v Guvan pre-mogarskem okraju. To se pa mora zgoditi že pred 1. novembrom, to je pred dnem, ko bo izbruhnila stavka premogarjev, zaposljeruh pri mehkem premogu. Premoga rji so prišli iz Cabin Creek in Kanahwa okraja. SI iši se, da bodo korakaji v o-' SUHA POSTAVA | ČAKA NA PODPIS Generalni pravdnik Palmer pravi, da je svetoval predsedn ku o- dobrenje enforcement postave. Washington, I) C.. 24. oktobra. — Prohibicijska enforcement postava je bila danes v Beli hiš:, pripravljena, da jo predsednik podpiše ali vetira. Generalni pravdnik Palmer je skozi vfč dni študiral odredbo. \ato jo je poslal nazaj v Belo hišo z nekim priporočilom. Cilasi se, da ni priporočil vetiranja odredbe. — Ta odredba daje vladi polno-moe, da s silo izvede tako vojno kot ustavno proh'bicijo. Ce bi predsednik to predlogo vrtiral, bi ne imele oblasti nič več polnoino-či, da izsilijo uvaževanje postave kot jo iinajo sedaj. če bi nato s- prejel kon«r»'c5. predlogo z d vet rutinsko večino preko predsednikovega veta, bi bilo treba iznove pričeti s celim delom sestavljanja zakonika, da se napravi v bodočem januarju ustavno pravico za uspešno. C-.' bo pa predsednik podpisal predlogo, bodo potezo njegovega peresa napravile Združene države popolnoma suhe ter bodo proglašene kontrabantom vse pijače. vsebujejo več kot pol odstotka al! kohola. ! Brez predsednikovega podpisa, če pusti ležati predlogo enostav-j no na svoji mizi, ne da bi jo porl-i pisal ali vetiral. pa postane pred-| loga avtomatično postava nasledit ji torek, to je 2S. oktobra. ! Soglasno z jurističnlm depar^-inentom prodaja sedaj na stotine salonov javno pijačo vsake vrste. Ta postava bo dala jurističneiuu departmentu avtoriteto, da ustavi to kršenje zakona BOUŠEVIŠKE GETE POGNALE JUDENIČA Boliševikom se jc posrečilo zavzeti Carskoje Selo in Pavlovsk. — Lenin je baje vjet. Helsingfors, finska. 24. oktobra. — V Petrograd je dospel L Trocki, boljševiški vojni minister. Rekel je. da bo branil mesto "ulico za ulico". Vsak možki. v starosti od šestnajstih do sedemdesetih let je po zvan pod zastavo. Vsa gledališča so zaprta. London, Anglija, 24. oktobra. — Neka boljševiška brezžična lr zojavki} naznanja, da so boljševl-ske čete znova zavzele Carskoje Selo in Pavlovsk To sta dve naj-J važnejši predmestji Pet^ograda^ Napredovanje se nadaljuje. — Neka druga vest naznanja, da je padel tudi Tobosk. Kodanj, Dansko. 24. oktobra. — Litvinske čete so porazile nemško ruske sile v Litvinski, katerim poveljuje general Virgolič. Tozadevna brzojavka je prišla iz Kovna. Honolulu, 24. oktobra - V tu-kajšnjem pristanišču je japonski* ladja "Tenju Maru" vjela brcr-' žično brzojavko, da so protii.ojj-ševifike čete vjele Nikolaja Tinina, boljševiškega m:o. predsednika, j V brzojavki ni bilo nobenih na tančnejiih podatkov. ' — Položaj se je nekoliko izbolj-^ šal. Ce bom v stanu spraviti obe stranki skupaj brez sumičenj od strani enega ali drugega glede motivov, sem prepričan, da bom u-spešen tudi v tem slučaju kot semj bil v preteklih letih. I BOJATT. BA&OCAJTB SE HA! "GUJI VABODA". lfAJVFftn 8L0TUU3 DVSVMIK f ZDE.. DlliVlE i ODGODITE POTOVANJE V STARI KRAJ 500 PARNIKOV NE MORE V EVROPO V NEW70RSKEM PRISTANIŠČU JE STRAŠNA GNJEČA. — V 1'EW YORK JE DOSPELO NAD 25,000 POTNIKOV, KI MORAJO ČAKATI TLR PO NEPOTREBNEM TRO&ITI DENAR. — CENE NI HOTELI SO VSI PRENAPOLNJENI. — OD ONEGA C ASA, KO BO STRAJK KONČAN, BODO MORALI ŠE NAJMANJ DVA DNI ČAKATI — NAJBOLJ JE PRIZADETA FRANC. DRUŽBA. V mestu New Yorku se nahaja sedaj nekako 2."i,000 ljudi, ki te/.ko pričakujejo konca stavke pristaniških delavcev, da bodo mo trli na to nu jMirnik«- v tem pristanišču, ki so namenjeni v evropska '>u južno-amei iška pristanišča. Ti potmki, — tako izjavljajo uradniki parohrodnih družb, — o izpostavljeni vm*«ii mogočim težkočaui v sled dejstva, da ne mo njo dobiti primernih stanovanj v že prenapolnjenih hotelih. Vspričo sedanjih okoliščin je malo vrjetno, da bi mogel kak pa mik odpluti pre«i potekom 4?^ ur, potem ko se bodo pristaniški delavei vrnili na delo, kajti večina teli paruikov mora vzeti na krov premog. Težkoče parobrodnih družb bodo še povečane, če bo dobava piemo^a ovirana vsled preteče stavke premogarjev, vendar pa ka-.cjo vsa znamenja, da je v pristanišču dosti premoga za parnike, ki se nahajajo sedaj v pristanišču ter nameravajo odpluti v najkrajšem času. Kaj >e bo zgodilo, ko bo prenehal prihajati premog, je še negotovo, kajti nekateri parniki bodo vzeli v inozemskih pristaniščih na krov tolik«« premoga, tla bo zadostoval tudi za povratno poto- \ mi je. Soglasno z najboljšimi informacijami je sedaj v pristanišču 4'i~» pamikov različne velikosti, ki s** ne bodo premaknili, dokler ne ImmIo pristaniški delavci slušali povelj svojih voditeljev ter se vrnili na delo. Med temi ladjami in parniki je 45 potniških parnikov in med temi zopet :;."», ki so namenjeni v evropska pristanišča, IG na Kubo iti v Južno Ameriko in 4, ki vozijo ob obrežju. Med prekooeeanskimi parniki. ki so zadržeui tukaj, so parniki franeoske parohrodne družbe: " France", 4* Roehainbeaut*, "Touraine". 'La Savoie" in "4'hieago". Nadalje "\oordam" in "Kotterdam" llolandsko Ameriške črte; "Saxonia" in "Vauben* 4'unard črte, *'AdrUitfe" White Star črte ter drugi. Ituljauski paruik "Duca de Aosta" bi moral o«lpluti včeraj, a seveda ni mogel naprej. ...... Vsi ti parniki bi še zdavua i odšli, če bi ne bilo stavke, z izjemo " Adriatiea **. dan prihaja v pristanišče petnajst do dvajset parnikov. dočim jih *n i k te družbe. I:i ne bo mogel nikamor. I)ružba ima na razpo-1 igo še en II paruik, ki tudi prihaja v New York. Ta parnik je "Niagara''. Kazen tega mora francoska družba skrbeti za več kot :J00 potnikov in za posadko pa nitka " Venezia", katero je rešil paruik ' Chicago" z "Venezie", ko je slednje imenovani paruik gorel na visokem morju. "Vene/ia"' j«' tudi last francoske črte ter ?*e je nahajala na poti iz Meksike preko Havane v Francijo. t Armadni in mornariški department imata i«totako vsakdan ve- 1 like izguli" vnled dejstva, da ko zadržane v pristanišču tudi ladje *.eh dveh depart mentor. Nekatere teh ladij čakajo, da se jih popra-\i ter vrne prejšnjin} lastnikom, dočim bi morale druge že zdavnaj odpluti. Oprav je na delu dosti vojakov in drugih prostovoljnih po-mapračev, ki opravljajo «lelo pristaniških delavcev, se stavijo delu \ eudar na pot šte\-iltie ovire ter ne more vsled tega napredovati tako hitro in uspešna kot v preteklosti. polkovnika House, ki je baje rekel, da so zavezniki z veseljem pozdravili to vojevanje, kajti -"e preje so se poBlužili vseh mogočih i sredstev, tla spravijo Združene države v vojno. ! Von Bernstorff je rekel, da jo potem, ko se je vrnil v Nemčijo ter izvedel za notranje posainez-' nosti celega postopanja v času, ko je bil ponuden mir, prišel do prepričanja, da nima Nemčija nobenega namena sprejeti predlog predsednika Wilsona. Presenetil je svoje poslušalce z izjavo, da je imela zvezna rezerv-(na banka Združenih držav izgo-tovljene vse načrte, da odreče zavezniškim narodom kredite, da p:i se je ta načrt zopet izjalo\ll vsled | dela podmorskih čolnov. DON JURE BLANKINI — D AN- NUNZIJEV JETNIK -- Pariz, Francija, 24 oktobra. — Don Jure Biankini, ki jo ped p red sednik NarcKlneifi Sveta v Be Igra du, se je i/k&zal kot enega najmočnejših mož, kar jih je načelo-valo Jugoslaviji. Don Jure iina v Chieagi brata, ki je bil tekom te vojne predsednik Ju gosi Veča. Pred kratkimso D'Annunzijcvi vo jaki vjedi don Jura ob dalmatinskem obrežju ter ga prevedli na Reko. Ko ga je D\Annun-*?o izpustil. je takoj odpotoval v Belgrad. Sedaj vodi tam veliko kampanjo, v kateri hvali predsednika Wilso. na, ki se je tako krepko zavzel za Jugoslovane. IZJAVA BERNSTORFFA 0 NEMŠKI KRIVDI Grof Bernstorff pravi, da so za-j rote odvrnile Združene države od Nemčije. Berlin, Nemčija, 24. oktobra. — Komitej, ki raziskuje odgovornost nemških javnih uradnikov za vojno, je nadaljeval danes z zasliševanjem grofa Bernstorffa, prejšnjega nemškega poslanika v Washingtonu. , Grof je izjavil, da so slediU nemško-ameriški spori dmg drugemu tekom celeira leta 1915 in celo do 4. maja 1916. — Vsaki pot smo domneval!.} da smo nekaj dosegli, — je reke!. — Prišel pa je nov potop ali kak drugi dogodek, ki je poslabšalf položaj ter delal vsa pogajanja Ameriko iluzorična. Ameriško javno mnenje se je obračalo proti Nemčiji v prvi vrsti radi Beleijc Če bi bili izjavili, da nočemo anektirati Belgije, bi smatral predsednik "Wilson to za zadosten temelj za pričetek mirovnih pogajanj. Grof je rekel, da se je predsednik Wilson dogovoril z Anglije, da bodo gotovi predmeti črtani iz črne listine in da bo s tem tudi nekoliko olajšana blokada. Načrt pa je splaval po vodi, ko je bilo proglašeno brezobzirno vojevanje s podmorskimi čolni. Bernstorff je navedel izjavo Pazite na nove cene Poffljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko. ▼ Slavonija Bosno in Hercegovino popolnoma sanesljivo in selanjim razmera«« primerno tndi hitro. ~ *** '^Tj Jamčimo ali garantiramo sa vsako poifljatev, toda sa kake hae» •oče zamude v izplačiln ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj polijemo v staro domovino, naprimer: 100 kron .... $ 2.35 500 kron____$ 10.90 200 kron____$ 4.65 1000 kron____$ 21.80 300 kron____$ 6.70 5000 kron____$105.00 400 kron____$ 8.95 10,000 kron____$205.00 Oznafcene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z dragimi. — Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Honey OrM tH pa po Vow York Bank Draft. j V M0Mm Win nam^j POTNIKI POZOB! | . - j Zaradi stavke pristaniških delavcev v New Yorku ne vozijo parniki. Potnikov, ki čakajo na odhod, je toliko, da se za nje ne more dobiti prostora v hotelih. Vsi oni, ki so namenjeni potovati v stari kraj, naj sedaj ostanejo m* svojem mesta toliko časa, da bomo v "Glas Naroda'* naznanili, da so zopet lahko potuje. 1 Vrtak Sikiir stran prišla na sestanek s kakim ptogramom ali kako zahtevo. Ta predlog je bil danes predložen delegatom premogarjev iu d< lodajalcev, ko so se sestali. Do-s»H!aj niso hoteli stopiti delodajalci v nikaka formalna pogajanja, dokler voditelji ne prekliee-jo poziva na stavko. Premogarji pa niso hoteli razpravljati o zade vi, dokler se ne prične razprava glede njih zahtev, tikajočih se iesturnega delavnega dne, petdnevnega tedna in povišanja plače. — Tajnik Wilson pravi sedaj, da so premogarji pripravljeni lotiti pogajanj kot jih predlaga on, s delodajalci trdijo, da hočejo Ufctrajati pri svoji zahtevi, da se prekliče poziv na stavko, pred-no bi se pogajanja pričela. John L. Lewis, predsednik Mine Workers, je ponovil svojo izjavo, da poziv na stavko ne bo preklican. * Tajnik Wilson je Ixdal naslednje ugotovilo potem ko so premogarji zavrnili kompromisni načrt, katerega je predložil on: PREMOGARSK! ŠTRAJK f BAJE PREPREČEN — I * Delavski tajnik Wilson je poln upanje, da bo sopetni pričetek po-1, gajanj preprečil stavko 500,000 premogarjev. ——_ Washington, C., 24. okt. —j Preteč« stavka tkoro pol miljona,1 premogarjev, ki je bila videti pred r par urami popolnoma neizogib-j' na, bo mogoče vendar prepreče-j na vsled naporov delavskega taj- ' trika Wi'xona. ji i Vprav zavračajo zastopniki ( nrt'Hi Oirarjev njegov pretllog za n- 1 ravnavo ter se tudi delodajalei niso hoteli izraziti glede njega, je tajnik vendar pregovoril nasprotujoči si stranki, da se bo*ta danes zopet sestali ter razpravljali < 0 nn da I j nem njegovem predlogu. 1 1 a predlog se glasi, naj se sesta-afjO proetoduino, da razpravlja* i jo o vprašanjih ur, pleče in dele v- , nih pogojev, ae da bi ta ali ona 1 ^GLAS^NA^ODA" MM flfeC SflMMael H . - murnom rnumnma pompajti ^ ^ ■t MM tata iMH M « TmiIH t* Z« pol lata ■» laistn N«v York U« Oiiiii ...................... 94.M Za Mrl teta m N«w I«k ll-M t C- lT!L **.......................•fj Z« pol itta .. ............ ™ WV ^ M SSAS IStA ffr • LAt NAHODA rv»iM af M* ____ - ■mm wm ter uewt Sundays aofl MM SuMcflpUon mr»y »*■—•_ rt „ pil Mrai »ottptaa ta oMbnoatt se nm prtobCajafa. T—TU- aaj mm bla*ovoH poStljatl po M o nay ^»rdar __ _ PT. ihimbM kraja naročnikov proMmo. da mm nam tnOl m •»■#« B*MBM0 __aasaaJrt. da hitreje najdemo naatovMa-___ -«t.Aa NARODA" ■ HMMMlt lUIM. Bora«! of Manhattan. Na« XM P* A *» TaMtaAt VI Cortland«. OT.AS NARODA, 25. OKT 1919 — — ■ ii rg —a Jugoslovanska ©RB Katol. Jednofa Ustanovljena leta 189S - tat orportrana leta 1900, Oiavni urad v 5J-Y, MINNJ •LAVNI BRADNIKTl Pradaadnlk: 1BHABX. MOVANŠEK. box »i. CoDMuiack. M. Podpredsednik: JX>UIS BALA NT t>oa lOf Pearl Ara. korala. OfcM Pajnik: JOSEPH PI8HLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. . I*. BROZ1CH. Ely. Minn Ebacajnlk neizplačanih smrtni n: LOUIS COBTELLO. Mahds. OA VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. JOB V. mi H. Ohio Bt_. N8. Pltt»bur«a. Pa. _ NADZORNIKI I roHN ooDzH. nr. mm. ANTHONY MOTZ, »641 Ara. M. Bo. Chicago. EL rVAN VAROGA. SIM Natrona Allay PI 11 »bur« a. ytL POROTNIKI: 3REOOS J. PORENTA. boa 17«. Black Diamond. Waaft, CEONARTJ flLABODKIK, box 4S0. Ely Min» JOHN RUPN1K. 8. K. boa 14. Export. Pa. I ~ PRAVNI ODSOftl XOSEPH PLATTT«. Jr. «S2-?th 8t- Calumet ICO. XOHN MOVERN. «J4-2nd Ave.. Duluth. Minn. ! ICATV POGORKTX2. 7 W. Madleon St. Room (OS Clue***, A. __ZDRUŽEVALNI ODBOR: ttUDOU PERDAN, SOZS Bt- Clair Ave., NE Cleveland, ObV*. FRANK SXRABEC 44C4 Washinton Street, Denver Colo irfgor HRBŠCAK. 407-8ta Ay a., Johnitown. Pa. ' 7 Jtdnotlno fflasUo: GLAS NARODA. ,Vse stvari tikajoe bo uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatvo naj se po- Silajo na glavnega tajnika. Vse pr J tožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega ! ^koj-a. Prošnje za sprejem novih članov in sploh vsa zdravniška spričevala. se naj ; pošiljajo na vrhovnega zdravnika. ! Jugoal. vaiiska Katoliška Jednota se priporoča vsem JugoBlovar.oin za obilen pristop. Jedncta posluje po "National Fraternal Conpresa" lestvic«. V blagajni imi ckroe $3oO.•-•00. (tristotisoč dolarjev). Bolniš:r,h podpor, odškodnin in posinrtnin Je plačala že nad poldrual mlljon dolarjev. Jednota šteje okrog 8 tisoč rednih članov | (le) in okrojr 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku. DruStva Jednote se nahajajo po raznih slevensk;ih naselbinah. Tam kjer Jih ; §e ni. priporočamo vstanovitev novih. Kdor eli postati clan, naj se sglasi pri tajniku bljjžnega druitva J. S. K. J. I Za vstanovitev novih druStev se pa. obrnite I davnega tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z 8 člani all članicami. Nekoliko razjasnil glede naturalizacije Dozdeva se- da vlada precejšnja negotovost, z ozirom na nekatere zahteve zakona o naturalizaciji. Zlasti je to res glede načina, kako naj se dokaže residenea v Zdr. državah. Zakon zahteva, da mora tujec stanovati najmanj pet let v Zdr. državah in da mora njegov prvi papir (declaration of intention) biti «'ve leti star, predno zaprosi za državljanstvo. To se tiče vseh slučajev, razun glede onih ljudi, ki so mornaiji ali vojaki. V teh slučajih se navadno zahtevaj« tri leta residence in prvi papir mora biti dve leti star; obenem pa treba častne odslovit-ve (honorable discharge) od vojske, mornarice, Marine Corps ali ameriške trgovske mornarice. Isto pravico imajo mornarji na ameriških trgovskih ladjah kakor oni na ameriških vojnih ladjah; za-•lopadene so ne le ladje trgovskega značaja, ali tudi vse vladne la-j oje — ladje v Department of Commerce, Coast and Geadetic Survey in one ribiškega urada ter vladnega oddelka; ladje za službo svetilnikov in v obrežni službi za reasurv Department oziroma Navy Department. Zapopadene so vse ladje od 20 ton tovora naprej. Ti vsi so slu i čaji, v katerih že radi poklica samega ni mogoče vgotoviti stalne i residence. V vseh onih slučajih, kjer je mogoče vgotoviti redno resideP-! co, mora prosilec le dokazati svojo resideneo v državi, v kateri živi- potom dveh prič, ki podpišeta affidavit, k prošnji za naturalizacijo. Residenea izven dotične države pa naj se dokaže potom dv» h (drugih prič. Ako bi dotičnik zaprosil za naturalizacijo v drŽavi New York, i potem ko je živel v tej državi skozi dve zadnji leti. zadostuje, da gf. ti dve priči poznata le za ti dve leti. Ako je bila njegova residenea Iv prejšnjih treh letih naprimer v Ohio, to residenco naj dokažejo priče, ki živijo v tej državi. V takem slučaju izroči klerk of Court prosilcu formular, ki je prošnja za izpraševanje prič v Ohio. Ta formular pašlje se na urad of Naturalization in prosilcu se ob pravem času naznani, kedaj da ! bodo zaslišane priče v Ohio. On mora tedaj obvestiti svoje priče, ; naj bodo prisotne zaslišanju. Stroški tega zaslišanja so različni v poeti in ih državah. V slu "ijih, ko je prosilec živel v dveh raznih delih ene in iste države, zakon ne dovoljuje zaslišanja prič v drugem kraju. To je marsikdaj ! povzročilo velikih sitnosti in radi tega je Department of Labor priporočal spremembo v zakonu. Pred senatom in House of Representatives se nahajajo zakonske predloge, ki hočejo uvesti to spremembo. Številka predloge pedr senatom je Senate 2757, kateri "bili" je bil predložen po sc natorju George W. Norris iz Nebraske. Predloga v drugi zbornici kongresa je H. R. 9314. uvedena po Reprezentativu Edward Voigt iz Sheboygan, Wis. Poslednja predloga se ozira tudi na popravlje-nje prvega papirja in prošnje za naturalizacijo, ako je bil kak po-grešek napravljen brez namena, da bi se dotičnik pregrešil proti zakon ii n nninraltTapiii Ker je pa dokazano, ila so iz-LMiali Člana postaje JSKJ.. ko se p je vdeležil seje dne °1. maja. ker ! ista tudi ni bila pozvana na sejo, l rešili zadevo glede za- j stave in nje borda, o kateri bom I objavil resnico j>rihodnjič, so zopet začeli glede lota. Protest se jej! j glasil, da nas je premalo, toda za-j i trjevali so, da so pozvali vse <"Iane I :n da se le s šestimi člani zaniore v ■ • ! rešil;: e^la .'..ideva. ker povabljeni < so bili vsi. Vprašali so torej mene,j' ako jim povrnem denar za lot in j da :t osti ne meni. Da je |>a .stvar ( končana, sem jim to privolil, na-h ; kar .smo sprejeli »zapisnik, vsebu-|j I joč pogodbo, da jim do zadnje ne- 1 'delje v novembru povrnem denar.;! Ko sem pa naslednji dan govo- 1 ; ril s člani, so s" povečini izražali. J da niso o tej zadevi ničesar vedeli Torej zi pet sem izprevidel, da njih gosposko zatrjevanje je bila laž, radi katere je ostalo članstvo j smatralo za pravilno rešiti to zadevo. Torej gospodje, ki so sklicali sej t. so se posluževali neresničnih zatrjevanj ter na ta način zvabili ostale člane pri seji, da so 11 j o ti 1 i reševati oziroma rešiti najvažnejšo t< čko cele zadeve ter smatrati isto za pravomo<"no, naj odgovarjaj », ker jjz se bom držal pogodbe. Torej torej javnosti v pregled in razsodbo giede nesloge, ki jo povzrtK-a Aliha s par njegovimi pristaši. Vse ostalo živi v lepi sslo-gi. Da l»o čitateljeni lažje stvar razumeli, naj .še pripomnim, da .Miha štrigel.j je pozabil na sklep seje z dne 15. oktobra l'»l!l. Frank Novak. I i i ---- i Tržaški Lloyd vzpostavi v kratkem naslednje j L j...... pro«a z brzoparniki Trst-! , Aleksandrija, sitvka proga Tr>t-. Aleksandrija - Smirna. tesalskai i i-ro!*a Trst-Carigrad, proija /. br-; zo]>arniki T*->*t - Solun - ( arigrad -(,'rno morje in dalmat iusko-alV'dn-! ska proga. Mož, kateri hoče dospeti do vr-j . ■ huiiea Čh»veške učenosti in mo-I drosti. bode i>aj brez srca. ako no-če biti neskončno nesrečen Jo&ip Stritar, a * a -j Mušici ugaja svetla luč, leti k j nje.; po večjo srečo nego je v na-■ ivadnem večernem hladu, pa naj-j, de trjdjcnje in smrt. j Josip Jurčič i; ------ | FARMA NA PRODAJ t | WTTT.ARD, WIS. | 160 akrov najboljše zemlje, I | eno miljo od železnice in ve- j | like slovenske naselbine, po- j | šte, prodajaln, sirarne, cer- \ i kve in šole idt. Okrog po- j | lovico izčiščene. 30 akrov iz- I I orane, ostalo gozd. Poceni, i j L. Mf. KUHLMANN, WILLARO, WIS. f '•IMMINIIIIIIIIimniiiimiiiiiMiiiiiiii.i.ii..............-........T Dopisi i - Otošlti ribič. Opazovalec in Miha j ! Štrigelj. Prepričan sem pa, dalj j pravi podpis bi bil Komznik in j : poznali bi ga v<5. Torej glede tega čudnega deteta [ iSlov. Nnr. Doma v Greensburgn. j kakor ga opisuje Miha v svojem j , zadnjem dopisu, je resnica to-!e- ; Na seji meseca aprila 1H18 se je i sklenilo, da si zgradimo dvorano -ali Slov. Nar. Dom. Trebali smo. torej v prvi vrsti zemljo. Res i/ do zadnjega dne v maju moramo c nareil pa naš namen > vstanoviti klub ter prositi Jovo-j« ■ ljonja za prodajanje opojnih pi- ( -'jač. sem in.el torej nalogo izve i ■ deti vse potrebno glede tega. Ho j; ) dil sem torej do Greensburgu od j t • Poneija do Pilata, skušajoč st(>rlti': i jim uslugo ter vestno sp<~ r.vJti ] i članstvu vse zadeve glede čarter- s i'ja kluba, licence istega in delnic, i i Kc»r so mi pa glede kluba le sve- ( > tovali to opustiti, ker se bliža sil- 1 i ša, sem torej tako poročal član ,] Jlstvu. kar pa nekaterim ni bilo po |^ > volji. Bil sem dalje pti btavbin-l, j skem podjetniku, da sem izvedel1 - približno -eno dvorane, kakorsno i ,!smc hoteli A medtem se je vedno ( bližal zadnji dan v maju. Treba je I p1 bilo narediti ;ideed:' in plačati za ] - lot. denarja pa nikjer. Torej izgu-i; i-iti $25, ali pa plačati še ostalih < •J $275 in obdržati let sebi, kar sem 1 seveda moral storiti. 1 j Takrat se pa naš Miha ni zbudil I iz svojih starodavnih sanj ter v i svojem detpisu apeliral na C-lais-; °jsi vda v pošte vajo svoj sklep in a mene rešijo iz zadrege, v katero e so me pahnili. Šlel sem torej 312 '"(dolarjev 50 centov proti moji last-ni volji ter poleg tega izpustil več a dni na delu, kar mi je stroške >e »! večalo. T-u-di takiat ni Miha rekel: II i Povrnimo Novaku denar, ob kate-a rega smo ga pripravili. Xa milost v članst.va sem moral čakati celih deset mesecev. 0 . ' ^ Sele posredovanju nekaterih, dobrih članov (vsa čast jim!) so ^ vendar sklicali izredno sejo dne S marca 1919 ter po kratki de-° bati sklenili, da se mi novrne de-i nar z ob vstmi vred, kar ie znašalo $332.r>0, vštevši stroške i/-a ■C i ! pla'o advokatu in rekordaeijo ' dee^la. Dali mi - pri- t I i>ombo, da se ostalih ^17.5<) porabi; 'jza nadal.jne stmške. Denar se je dovolil iz društvenih blagajn, t. j. ji/, JSKJ. št. 77 $200.Q0, iz SNPJ. I -r7") 00 in iz SDPZ. $75.^0 Sedaj je pa nastalo vprašanje, j kdo bo lastnik lota. oziroma na če-! } gavo ime se naredi deed. Pojasnil 1 sem, da edino, kar lahko naredi- ': mo, dokler nimamo čarterja, je, " Ida si izvolimo može kot trustees, ic , na katerih imena se propise do ci?-| a|5a nadaljnih korakov. Sklenilo se je pa. da deed ost a-' j ne pri meni in na moje ime. Torej» , | imel sem denar za lot in bil še veu-j ^'jno postavni lastnik lota. Ostalo jej ' torej tako. četudi je Mihec imel opravka s tem. ker on je primer- ' ijal svojo srajco meni in mislil, da I bom denar zapravil, lot pa prodal. Na redni mesečni seji dne 14. 1" septembra je članstvo JSKJ št. j '"'77 stvar zopet vzelo v pretres ter apeliralo na članstvo ostalih dveh I društev radi nadaljnih korakov glede lota, liakar so sklicali zopet ' (izredno sejo dne 28. sept. t. 1., in j sicer ne da bi bili postajo štev. 77 e~! JSKJ. sploh o tem obvestili, ker| je imela le $200.00 delnic v lotu, pač pa so hoteli še zadnjo minuto L" izvabiti mene na sejo ter skleniti III pogodbo z iiiencj brez vednosti o-. >talega članstva postaje Štev. 77 II JSKJ., kar se razvidi iz vabila na E kredno sejo za dan 28. sept., ka-p"|terega priložim tukaj: ''Tem po- toni naznanjam vsem članom in 0 elanicam društev, s-padajočih k ° SDPZ., SNPJ. in SSPZ.. da ima-10 mo ukreniti ti-i važne stvari, tič>-če se vseh treh društev, in suer: , prva stvar je, da se domeni moka j je ukreni«i z lotom, kateri je že davno kupljen z namenom za ,z Slovenski Narodni Dom" itd. > . Vate zdravja Ja vaS najboljši prijatelj tm nlata x«ravl. vaa milijoni ne morejo raxvaaantl. Če ata zaprti, nervozni, če 2. Imata aaprabava. Ideal želodec, dlaoep ti jo* potroSIta v zadavi vatega zdravja 2 centa za pottnlno ter poiljlta avoja Im* ir i« Dept. F. T. C. Laxal Medicina Co.. ' ntMurak. Pa.. Bex «t za bmelaiin poaiUftaja aUvn««a Caxcarlaa. vAdr.) Bon Air, Pa, I [ Iz tega ki-aja so dopisi v listu. ^ Glas Naroda jako redki. Sam ne 11 vem, kaj je temu vzrok. Štrajkar-ll ji «e prav dobro držimo. Na pii-l jaznein hribčku se nam dobro go-: -di. Nekateri ao že pričeli i>rašiče ' klati, nekateri grade plotove, ne- j1 kateri kopljejo vodnjake itd Stavka *e je pričela dne 22. sept.'s Rojaki, ne podajmo se' Ako iztru- r bimo to priliko, se nam nikd:1.;* več t ne bo nudila nobena podobna. Če ' bomo vstrajali pri svojih pravic- 1 nih zahtevah, ni vrač. da bi ne!" zmagali Kapitalisti bi nas radi v!< žlici vode topili, ali mi se jim ne 1 damo. Skebov ni veliko. Kar nas £ je Slovencev, bi šli rajše kruha " | prosit kot pa skebat Pozdrav! 1 št ra .i kar. 1 ' 1 Conemaugh. Pa. Kakor je bilo že poročano. je,11 'tukaj izbruhnila stavk.a že 22. >ep- 1 tembra in s*1 še nadaljuje. Stav-': ka^ji se prav dostojno zadrže, ker < ie malokdaj sc sliši, da pride do < kake male nesporazumnosti. kar pa ni nie v primeri s tako velikim . številom stavkarjev Kompanij; 1 sploh ne damo prilike, da bi smela1, dibit i kako vteje število ti.-tih njenih policajev, ali bolje rečeno psov. Večkrat se sliši po drugih naselbinah govorjenje, da je tukaj j: veliko število skebov, ki hočejo delati, kar pa ni resnično. Torej delavci po drugih naselbinah, nikar ne verjemite takih govoric,! ker te prihajajo iz od kompanije podkupljenih lictov, ki se na vse' mogoče načine trudijo, da bt na-! pravili razkol med nami. kar pa; upam, da se jim r.c bo pcsrečiK Lahko rečem, da Te boste povsod tuko složni, kakor smo tukaj. n*nn ne more nikdo preprečit i d »hiti v-e kar it. tleva-'io. Omenim tudi kaj se je zgodOo s poljskim duhovnom i/. Cambria fit v. ki je opustil svoje verske "dolžnosti i:i se je pečal ter pridi-j yral samo o stavki. Ljudi je opozarjal da morajo iti delat a!i pa . se pobrati iz mesta, drugače jih l>o hudič vzel. Cul sem celo. da ni , dal .a . njegove ovčice kar izpremenilo v ko/]e in šli so £a oblegat na njegov dom nakar se je moral hitro ' poslužit t»lefona. da je pozval kompanijske policaje na lice me-M sta, ki so mu obvarovali kožo ter i ga spremili na kolodvor. Tako je > bilo njegovo slovo iz Camhrli Ci-. ty od njegovih prejšnjih ovčie. Kar tiče nas Slovencev, sc ŠCj , precfj dobro razumemo razen par; lakomnežev, ki so tukaj o!» izbruhu stavke izstopili iz naših vrst. j . Želeti bi »>ilo. kemu aii eiiijruet!t it k /vezni ustavi in si. er nU temelju razloga, da T t;i iiuieodiiieot ne upošteva neoporečnih pravie nartxla. To je iz- s ja^il v u -otovihi katero je j>odal Zvezi, ki nasprotuje narodni pro- 5 bil.it iji. 11 ., r - Prol.ibieijski amendment. j»* rekel on, — more postati Uspta.n edin(ile na ta način, da se vrže ustavo na stran. Do tega ^ liaziranja glede tega predmeta pride človek popolnoma neodvisno ^ od \ seli pomislekov, ee so vina in žgane pijače škodljive človeške- ( luu zdravju m bre, ozira na dobre in slabe strani trgovine z opoj- i aimi pija ami. 1 — V.>aka država ima neoporečno in neodpravljivo pravico, da 1 vodi svoje lastne notranje zadeve in nobena druga skupina držav j Zlima praviee diktirati notranjo politiko katerikoli državi ali na- i lo/iti kalerikoli držav4 kako pravilo, tikajoče se notranje trgovine 1 i k i"■|iJ",,• .. . - —: 1 NajK je dve vrsti nepostavnosti ni manjše zlo izmed dveh ^ jt ojio. ki krši statntoričue postave, dočiiu je druga in hujša obli-j^ na Matutorična. .ili postavna nepostavuost, ki krši jiostave in za i bone narave n postave človečanstva, ki so tudi božje postve. Ka- dar spr« jmejo zastopstva postave, ki zahtevajo nepokorščino proti , naravnim ji'h»tavum, č» jih h«n"e človek slediti ali če nalagajo take < postave n -/nosii«' |»ogo.je, [Mjtem »>e l>o taki.ui postiivain jiokorilo le-, malo ljudi .11 liiJ;e postave >o bolj upo&tevaue j>ri kršenju kot j^a , p: i u\;«/- vaiiju. Take jHJstave pospešujejo nepostavnost. Kdina :>«it. kako dvigniti narod ter ga napraviti boljšim, je : j»«»f wgoje Tega pe ni mogtM'' storit: potom zakonodaje. Tozadev-I.i eksperiment je bil vprizorjen zopet in zopet skozi vse pretekle ■ ea in v nolienem slučaju už bil uspešen. Tudi ne more biti nikdar 1 i 1 Uspešen. * i Navado imamo misliti .da so uveljavljene postave te velike , r»-t)ub!lke \ največje dobro največjega števila dobrih državljanov, i Navado iriamo misliti, »la predstavljajo naše postave kolektivno < ali skupno iiMMlrost našega naroda Imamo j>a tlve veliki politični : si anki, republikansko in demokrati«"uo, ki sta približno enako iiiojriteni. Vsi. d 1.-.M lal.ko malenkost na manjšina fanatikov ali fa-dist..\ ob \ -«ikem .asu jw»iazi ljudsko \«»ljo ter \sili svojo voljo narodu potom ustrahovanja obeh strank s pretnjo, da ho vrgla svojo i težo pri volitvah na to ali ono stran. Pret hw. večina naroda v Združenih državah je zmerna in mo-yiiee v. likat ve.-iiia protiibistična v smislu, da je za odpravljenje halonov, - vsaj salonov v nekdanji obliki. Gotova stvar j>a jt*. da vn uje le t. aienkoslna manjšina v j>rotiibicijo. koje eilj je absolutno odpravljenje izdelovanja, prodaje in uporabe opojnih pijač katerekoli \ i ste in v katerikoli namen, razven kadar predpiše alkohol zdravnik. To j»a je oči vidno- eilj onih. ki so dovedli do narod-H« jirohibieije. Tipični reformator je vedno fanatik in najbolj pogubonosna os.'ba na s\et»i in n kdo ne potrebuje reformacije v večji meri kot /m sam Star. inkvizitor Torqut*mada, ki je izpostavljal "nevemi-i;e" najbolj strašnim mučenjem tekom španske inkvizicije, je bil tipičen reformator. Zloglasni vojvoda Alva je bil tudi tipičen reformator. Kob.-rspierre in Marat sta bila oba tipična reformatorja, t Kaj pa Lenin in Troekif) \e*rečj: pri teh fanatičnih reformatorjih je ta, da je vsak ta--o sveto prepričan o |>ravilnosti svojega lastnega mnenja, da je pripravljen in voljan j>oslu/ili se vsakega sredstva — in naj je še lako kriv *• o da vsili svoje mnenje drugim in da jih prisili k pokoršeini. lierberi ^pem-er nam je pojasnil, da je opaziti perijodičnost v valil' refor naeije. ki gredo preko kak«* dežele in da fanatični re-foruterji vedno ponese jo svoje odredbe predaleč in to celo tam. kjer je v resnici treba reformacije. Posledica ttyra je, da pride do reak-eije, ki uniči jw>go«.to vse dobro, kar so storili reformatorji ter do-\edc do povratka razmer, ki so slabše kot so bile kedaj poprej. Anti salonska I.iga se ni ustavila pri odpravi salonov, temveč šla naravnost napnj ter vsilila deželi ustavni prohibieijski anied-ni'-nt. pri < « :nur je krš la praviee «lo samovlade. Anti-salonska liga pa je nadalje naj»ela vse sile. bitno pravieo lastninstva ter uživanja Lastnine unieiti in razveljaviti z ozirom na eno vrsto lastnine, potem jc je mogoče razveljaviti tudi z ozirom na vsaKo drugo vrsto lastnin*. - — Vlada je dobivala na davkih od alkoholičuih pijač vseh vrsi i na leto tiso«' miljoro dolarjev, — torej deset dolarjev na leto za vsakega možkecra, žensko in otroka v deželi. To pomeni, da bo tre i ha po uveljavijenju prohibieijskega amendmenta naložiti narodu I nov direkten davek v znesku tiso«" mil jemo v dolarjev. Ker zni'ša povprečno število ljudi v družini pet oseb, pomeni' to, da bo morala vsaka družina plačati na leto $50 več direktnega davka. Ubogemu delavcu, ki ima ženo in tri otroke ne bo treba plačati davčnemu kolektorju direktno petdeset nadaljnih dolarjev, a oni, od kojib kupuje življenske potrebščine, bodo morali to storiti in tako bodo tudi sorazmerno zvišali življenski stroški. Oe prav bo plačal delavec teh petdeset dolarjev indirektno, jih bo kljub i temu moral plačati. - DENARNE PO&ILJATVE V - ISTRO, NA GORlftKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačili, popolnoma zanesljivo in tedanjim razmeram primerno tudi bitro p< celi Istri, na Goriškem in tudi ns Notranjskem po ozemlja ki je m medeno po italjanski armadi, Jamčimo ali gaxantim&mo m vaako pošiljate?, toda za kake ao go če zamude v izplačilu ne more mo prevzeti nikake obveznosti 50 lir .......'I 5.75 100 lir ....... $ 10.90 500 lir ....... $ 54.00 1000 lir ....... $108.00 Denar nam poslati je najbolj* po Domestic Postal Money Ordts sli pa po New York Bank Draft TVBDKA FEANK BAKBKB. « Oortkstt IL Wmm Verk. H V KILO je ozdravil Ko sem pred par leti vzdihoval telak zaboj, sem jako po*iL Zdravniki so ml rekli. da. Je moje edino upanje operaciji. Pasovi se niso dobro obnesli. Konečno sem pa dobil nekaj. ' nr me je hitro In pt. polnoma ozdravelo. Minila so leta in ktla se ni nikdar povrnila, čeravno opravljam težko delo kot mizar. Nisem bil operiran nisem izgubil £asa. nisem imel sitnosti. Jaz nimam ničesar naprodaj toda vam natančno povem, kako se lahko sezdravi-te brez operacije, £e p(3ete meni. Evfeii'j M. PuUenu. mizarju. 29» F. Marceilus Avenue. Mannaaqua. N. J. Najboljše je. da israSate to vest ter Jo pokaže te drugim. ki ao počeni. Ohranili boste Mvlje-nja. aH pA te vsaj SavstaviU nearečno ki-1» ur akzb ta taah »rad operacija POEZIJE IVANA ZOR/VIAISA PEVA ZBIRKA SLOVENSKIH PESMI V AMERIKI ^ x Cena $1.25 ~ " Pišite po to lepo knjigo na sledeči naslov: IVAN ZOEMAN 6820 Edna Avenue Cleveland, O. Naročilu Je prilollti znesek . Greensburg, Pa Tukaj s* nahaja mali premogo-rov, pripadajoč Northern Conn (■<.!;«■ t Vi. Prava lastnika sta lir. Shick in Mr. Mark ell iz Contiells-vilic. Pa., ki obenem lastujeta še en mali premogorm- v bližini Republic. Pa. Ta gospoda nista bila zadovoljna s čistim profitom 75 ti«, č dolarjev vsaki, in sicer v devetih mesecih dobe v letu 1918. Tako je poročal list "Green*burg Daily Tiibr.ne'" ampak takoj s koncem vojne sta vstavila ohiato-vanje ter začela obratovati zoptt iuese-a julija t. 1. Pne 21. oktobra pa pride Mr. Shick v rov ter obvesti premo«ar-je. da jim zniža plačo ca 15^ od j voza, kar pa je povzročilo stavko. Vsi so zh pustil i rov tekom 15 minut te rse ni povrnil še nobeden. t."ene živilom gori, a zaslužek spravijo požrešni kapitalisti, delavec naj pa gladu pogine. Ako pa ubogi delavec vpraša za svoje pravice ga kapitalisti takoj v>te-jejo k boljševikom. zarotnikom in tako dalje. Ne svetujem n'komur hoditi sem za dtlom. četudi delavce iščejo Rojakom v (»reensbungu pa želim sloge, ker v nasprotnem slu-, čaju bo Mr Shick in drugi lahko prodal svoje mule ker jih že tako malo rabijo, in ubogi delavec bo opravljal njih delo popolnoma, j Pozdrav! Poročevalec. Greensburg, Pa. Šele na tretji ali četrti dopis iz '> naše naselbine sem uvidel potrebno, da javnosti opišem glede sa-njanskih dopisov našega Mihca. Zadnjega teh je priobčil v 42. številki 4'Slovenije". Ker pa ta sanjač ne upa s svoj? barvo na dan, se toi«j podpisuje ---J Moderno suženjstvo Dvajseto stoletje je obetalo in se tudi ie začelo ponaSati, da je stoletje kulture Ko pa se je bližalo h konca poletje 1914. in se je \ idelo, kako izumljivi so postali ljudje v m or jen ju, se je vsakdo ne bote vprašal, ali ni bilo vse skupaj samo n a j ra fin i ran ej še barbarstvo, ki v je skrbno skrivalo pod ploho lepih besed 111 čakalo, da da 'iu*ka svojim nagonom! In — zaželjeni trenutek je prišel! Se predno je izgovorila mirovna konferenca odločilno besedo o našem Prinaorju, se je v»ul nanj roj uniformiranih in neuniformira-nih kobilic od onstran Soče* da ga razžre fizično in moralno. lu italijaska \ lada gleda z veseljem na odtok proti severu, Kitno da popusti nekoliko napetost v notranjosti dežele. Italijanska javnost, ki je hitela postavit spomenik vsakemu, kdor je izgubik življenje kot Italijan pod avstrijsko železno roko, gleda z občudovanjem to početje svojih junakov, ki sedaj lahko pokažejo svoj ta ko dolgo pritajeni pogum! Dosti nadlog j*- divjalo po tej deželi. Ko so se razmahali naro di ob koneu Kima v svojih zakarpatskih stepnih bivališčih in šli proti jugu solncu nasproti, vsak je vzel in uničil, kar je rabil i:i ni rabil, ali delal je iz nagona in brez rezljanja lepih besedi. Danes pa se »di, da se vrača zopet vsa usedlina in ostanki nek-danjih pnntinjskili plemen, samo danes ne koljejo in požigajo naravnost, ampak dajo ui-srv nežem na zadnje tolažilno lepih besed, rabelj je v glaee rokavieah in ima židano — vrv!... Delo gre Ilitro od rok, zakaj če bi bila zadnja beseda mirovne lkt) armado. Ali Francija je takrat trepetala pred svojo zmagoval-I o ni s.- jih ni upala sprejeti — zato so vstopili v tujsko legijo in umirat v mrzlično podnebje okoli Tonkinga! • A narod, francoski narod, je gledal z drugimi čavstvi na svoje brate! To vse skupaj je — kultura! Pismo iz domovine V newyors'tem pristanišču je vkrcan najmanjši ameriški submarin E—2. Zgoraj so 3 možje posadke. E—2 je že plul 1800 milj pod vodo, ne da bi se enkrat dvignil OT.\S NAKOPA. PRT. 191H Kaj potrebujemo Zadnji čas se od raznih krajev živahno oglaša klic po delazmož-nem parlamentu. Ob času.' ko so naši pariški mirovni delegati zborovali v Bei-srradn v palači zunanjega ministrstva, se je pred tem poslopjem zbrala mladina in je klicala po delavnem narodnem predstavništvu. X enako zahtevo so se oglasili trpini iz zasedenega ozemlja v Istri i.i Dalmaciji; isto željo smo slišali iz vrst našega vojaštva in še o znavalee ljudstva še zdavnaj prej vedel. Kdor je hodil po ljudski!: shodih, kdor je poslušal zaupne razgovore na cesti in v krčmah, temu ni bilo treba še-le demonstracij in protestnih shodov, da se zave ene velike resnice: • — Naše parlamentarno življenje je treba ozdraviti! O tem si je naše ljudstvo že zdavnaj na jasnem. Sedanjega zastoja parlamentarnega življenja je kriva demokratska zajedniea. Popolna desorganizacija vladanja je nastopila j v tistem hipu, ko je vlado prevzela skupina tako raznolikih elementov. kakršne druži v sebi demokratska zajedniea s svojim socialističnim priveskom. Ta zbor judi je od prvega zborovanja narodnega predstavništva čakal trenutka, kdaj bi mogel prevzeti vlado sam v svoje roke. Ko se mu je zazdel trenutek ugoden, je vlado sestavil in razglasil, da ima večino in je hotel začeti svojo ero. A to je bil le trenutek; pokazalo se jo takoj, da ta večna ni večina. da ta vlada ne more vladati in da je njena ero zgolj kratek incident v našem državnem življenju. Iz tega izvira vse naše sedanje zlo. A danes nočemo več razpravljati e tem: minilo je in za nas nastaja vprašanje, kaj naj storimo sedaj. Xi bilo treba, da pridejo liaši mirovni delegati 'lomov in da nas šele oni pouče o resničnem stanju stvari. Tudi brez njih smo vedeli, da tretjina Slovencev čaka rešitve iz razmer, ki jih gospodarsko in politično ubijajo; brez Pašiča, Trumbiča in Smodlake smo vedeli, da nas v najkrajšem času čaka na pristno slovenskih tleh na Koroškem poniževalno in težko delo ljudskega glasovanja. Preden so prišli naši delegati domov, smo gledali na lastne oči bajazzado, ki jo je priredil P'Annunzio na Reki in je vendar toliko resna, da nam močno otežuje vprašanje edinega jugoslovanska-* «',a pristanišča. Če bi naši delegati bili prišli domov, ali če bi jih ne bilo, bi vi-deli, da Italjani iz zgolj muhavosti prekoračujejo črto premirji, x.asedajo Trogir in še vedno segajo po naši Dalmaciji. Vse ječi pri nas pod nepotrebno draginjo in resnično ni bilo treba naših delegatov v Belgrad, da jo sami občutijo in nas prepričajo j o nje teži. Karkoli doživljamo v državi in okrog nje, nas potrjuje v naziranju, da smo kot gospodarska in politična celota izključno , predmet gospodarske in politične eksploatacije svetovno oorgani-z:ranega kapitala. V tem položaju se človeku, ki politično resno misli in ki mu du-švna misel ni zgolj fraza, marveč važen faktor socjalnega življenja, vriva spoznanje, da je treba združiti vse sile v obrambo pred poH-ričnim in gospodarskim zasužnjenjem po tujcih, samo po sebi. Se nikdar nas niso zunanje okoliščine s toliko mo?jo silile k priznanju načela, da je politika delo za skupni javni blagor, kako? danes. Jugoslovanski klub je potemtakem pokazal odlično političrfo zrelost, ko je od vsega početka naše države in v vseh krizah zahteval, naj se združijo vse moči našega troimenega naroda k skupnemu in uspešnemu parlamentarnemu delu. Odbijal je ponujane ministrske portfelje, ker je zahteval sodelovanja vsega našega naroda, "n stoji še danes na tem stališču. Ali to načelo obvelja ali ne, je — stvar parlamentarnih strank. A eno stoji nad vse vzvišeno: — Treba nam je močne vlade, ki bo kos svojim nalogam. Pri tem je za nas vse eno, ali smo v vladi ali zunaj nje. — Ni nam pa vse eno, ali se država z brezumnim ravnanjem še dalje razdira i'i ljudstvo z lahkomiselnostjo peha v nepotrebno L*/do. Ijage ter .'{0 ton petroleja, vode oija in živil. Napočila je doba trgovskega zrakoplova. Aeroplan in vodljivi zrakoplov najbrž ne bosta nikdar i adome.stila železnic in parnikov, a njih važnost z oziroma na tra-.t sportacijo bo rasla od leta do leta. Umetnost aeronavtike, kljub silnemu napredku, katerega je o-I pazit i v tem oziru izza leta 190:?, ko sta brata \Vright vprizorila prve poizkuse, je šele v svojih povojih. Svetovna vojna je dovedla uo nepričakovanega izboljšanja, a vsi dosedanji uspehi niso nič v primeri z brezmejnimi možnostmi, ki jih je pričakovati za bodočnost.' OBRAVNAVA PROTI CAILLA-UXU ZOPET PRELOŽENA. Pariz, Francija, 23. oktobra. — Obravnava proti Josephu Caillau-xu, bivšemu francoskemu ministrskemu predsedniku je zopet prel žena. Dne 14. januarja bo moral pojasniti pred sodiščem, koliko je resnice na obdolžbi, da je potom svojih intrig skušal skleniti nečasten mir z Nemčijo. Caillaux jo naprosil najvišje sodišče, naj g» pusti na prosto tekom volitev za poslansko zbornico, češ. da namerava kandidirati. Najvišje sodišče ter nieirovi nroanii ni nirndiln polet dokazuje konečno glavno prednost vodljivega zrakoplova nad parnikom hi to v prvi vrsti radi hitrosti, katero je mogoče doseči tem potom. Vzvišeno nad vsak dvom je dejstvo, da bodo v najkrajšem času vozile zračne ladje med New Yorkoni in Evro po ter premerile pot v dveh dneh. V primeri z aeroplanom jc vodljivi zrakdplov veliko bolj trpežen ter nosi lahko večja bremena. Na krovu se lahko nahaja posadka 30 mož, nadalje 12 ton ga zolina in šest ton balasta in 18 ton je porabnih za tovor. Oeividno je, da je na ta način mogoče prevesti veliko število potnikov ter dosti dragocenega materi jala. Angleški "Zračni transportaeijski komite j" izjavlja, da bodo zračne ladje kmali. vozile z naglico 100 milj na uro iir da bodo opremljene z obširnimi zabavnimi prostori in da bodo v stanu ostati v zraku več kot en teden. E. M. Thierry je v svojem poročilu iz decembra 1918 poro čal o velikanskih napravah v bližini Berlina, v katerih se gradi nov super-Zeppelin. — Ta trans-atlantiški Zeppelin, — izjavlja op, — je dolg petsto čevljev. — Stal bo en miljon dolarjev ter bo la'.ko prevažal, sto potnikov. 45 ton Doste in d rt-1 - Andali prinašajo sedaj baker i/, i'gorskih rovov Ijanie. Te živali so - tako počasne ter morajo hoditi po t.»kili transportih, tla se izicu -bi pri i < -111 dosti dragocenega ča-f., s.4. ("e se l»o naložilo to rudo v -;aeroplane, j«> bodo slednji lahko odnesli preko prepadov in goz-»dov ter jo spravili na lice mesta v \ nevrjetno kratkem času. Bazme-i re v A laski so slične, čeprav je j podnebje različno. Tam bi stopil i . crophm opremljen s sankami, da . bi lahko pristal na snegu ali ledu, -! na mesto sank in psov, ki potuje-. :,u >edaj po ovinkih in nevarnih -: potih. Izdelovalci aeroplanov pri-. ca kujejo, da bo vsaka rešilna po-• staja ol> ctli obali Združenih držav opremljena s hidroplani, ki • e bodo izkazali kot ncprecenlji-| ve vrednosti, da ponesejo brodo-loniecm vrvi ali tla celo vzamejo » ljudi /. ladij, k' bi se potapljale. | Kot komuiiicijsko sredstvo s kraji in mesti, ki so nedostopna, je aeroplan neprecenljive vrednosti. Najti je gotove osamljene oto-1 ke, ki leže vstran od velikih tr-' govskih poti sveta in kamor pri jbajajo ladje le enkrat ali dvakrat j na leto. Vse take kraje bi bilo j lahko spraviti v tesen stik z ostalim svetom to, tla ostanejo v stal- - nem stiku s svojimi prostranimi -'a i rišk i ni i posestvi in do onega -jdne, ko bodo vse oaze velike Sa ■ hare zvezane med seboj z onirež-! ni železnic, se bodo morali posluževati aeroplanov v vedno ve- ■ jej i meri. Na isti način bosta oba [tlela .Južne Amerike, ki sta sedaj "Gstro ločena od visokih And, tesneje spojena med seboj potom tega novega prometnega sredstv® človeka, ki ne kljubuje le oceanom, temveč tudi puščavam in gorskim velikanom. Trgovske možnosti vodljivega zrakoplova, čeprav različnega značaja kot one aeroplana, niso nič manj obetajoče. Kaj so v stanu doseči te velikanske zračne ladje, je dokazalo potovanje angleškega vodljivega zrakoplova R-34 iz Škotske v Ameriko ter povra-j tek iste zračno ladje v Anglijo. .'i300 milj preko Atlantika v New • I York je prevozila ta zračna ladja | v 108 urah in desetih minutah in povratno potovanje je trajalo 75 I ur in tri minute. Ta zgodovinski f Najbolj navadna uporaba aeroplana bo seveda ona prevažanja potnikov."»Kjerkoli je trt ha veli-! ke nagliee in kjerkoli ovirajo na 1 r. vne ovire druga sredstva potovanja, bo prišla zračna črta brez i j< voma v rabo. Aeroplan bo omogočil nagel prihod zdravnikov v slučaju velike sile ter bo tudi lah i;o prinesel osamljenega bolnika k mestnemu zdravniku ali znanemu I speci jalisl u. 15rez dvoma bodo ae roplan rabili tudi trgovci, pri JPaterih je <-«is bistveni faktor, ka Oar potujejo iz enega kraja v < I ru Lri kraj. Ni mogoče več daleč dan. ko bo človek zjutraj pričel s ka-jkj kupčijo ter poletel v.Chicago, |(i;j jo zaključi popoldne. Tudi je iM'jetno, da se bodo aeroplana po-siužili ljudje, ki stanujejo v oko-h«-i velikih mest in ki bodo raj Š<- imeli krat k.> potovanje po /.r;» l'u kot pa dolgočasno in umazano potovanje z lokalnimi želczniea-Taka uporaba aeroplaira je se < iij nemogoča, ker ni na razpolago it i kakih izkrealnih polja v bližini trgovskih distriktov velemest i*i tudi v bodočnosti bo število takih ljndi omejeno. Kot prenašal«^ pošte je acre [dan že dokazal svojo korist nosi V Združenih državah je bil vpri-zorjen prvi poskus, da se prenese pošto po zraku, leta 1911, namreč iz Mineole v Brooklyn. Prva stalna tozadevna služba pa je bila ustanovljena dne 13. maji. 1918 na črti New York. Washing-ton, D. C. Iz Belmont parka je od plul prvi zrakoplovec ob pol- Idvanajstih s 334 funti pisem ter priletel v Philadelphijo v eni uri. Od tam je šel naprej proti Wash-'ngtonu, kamor je dospel ob dveh in petdeset minut popoldne. Rabil je torej dve uri in dvajset minut. V času. ko je zračna posta v rabi. -e je izkazalo, da je zelo uspešna.! Rekord prvega leta nam kaže 92 eflstotkov uspešnosti. Poštni avi-jatiki so preleteli 127,037 milj ter prenesli 7,720,840 pisem. Dohodki zračne pošte so znašali $139,700 dočim so znašali obratni stroški $137,900. Nadaljna uporaba aeroplana, ki bo postala najbrž zelo važna, t bo ona prenašanja dragocenih ko-J Mn iz nedostopnih rovov Južne Amerike, A laske in drugod. vi V vojni so neroplani in vodij i vi ^zrakoplovi na obširen naein po kazali svojo koristnost. V svrln « pazovanja. najdenja skril ih so vražnih baterij, ugotovljenja raz »blitve čet ter pripravljanja pot za napad so se izkazala zraeiia i<» tala kot neobhodno potrebna i ofenzivne svrhe. Svojo korist nos' so izkazala pri obstreljevanju za kopov, skladišč, železnic, munieij skill tvornic ter celo pri napadi! im sovražilo infanterijo. Vojna ^ /.laku se je vršila do obsega, o ka t* rem ni pred letom 1914 nihč« sanjal. Sedaj, ko so prenehale sovraž nosti t*-r s»» svet počasi iu napor no privaja svojemu prejšiijenu življenju, zavzemajo problemi u porabe zračnih letal v mirnih ča sili odlično mesto med zadevam javnega zanimanja. Približno de set tisoč iiiiljouov dolarjev je bih naloženih v aeronavtiki. Ivi t* velikanske svote predstavljaj« tvoru ice, v katerih izdelujej« zračna letala, nadalje aeroplan i ii vodljivi zrakoplovi, stroji in lian garji (šupe, v katerih so sprav I jena lelala». Nadaljni del te svo ste je bil izdan za izvežbanje avi jatikt»v in mehanikov. Stevilm tvornice, ki izdelujejo pohištvo in klavirje, so pričele producirati prop«*Ierje in druge lesene dele uočini st> s«» številne avtomobilska tvornice popolnoma posvetile tej ' uulust riji. Kaj i)a se bo zcrodilo s tem dra ... ... 1 gocenim aeronavtičnim materija lom? Kakšna je bodočnost te ve l*ke industrije, ki se je takt) hitro in obširno razvila vsled vojnih potreb? Ali moreta aeroplan in \odljivi zrakoplov dokazati sedaj svojo koristnost v teh mirnih časih, ko je vodljivi krik Marsa po nehal za nekaj časa ? V odgovor na to vprašanje je treba potegniti ostro črto med aeroplanom ter vodljivim zrakoplovom, kajti uporaba teh dveh velikih razredov zračnih letal j>* bistveno različna. Aeroplan je hiter, laliak ter ga je lahko voditi. Vodljivi zrakoplov pa je velik, počasnejši, a v stanu dvigati velike teže ter vprizarjati dolge polete. Oba razreda pa nudita številne možnosti za trgovsko uporabo. _ __ ■■^NEW YORK^I JE SREDIŠČE SVETOVNEGA PROMETA V VSEH OZIRIH J Denarne pošiljat ve - Potovanje v stari kraj - Svojce I in prijatelje dobiti iz domovine sem - vse to se izvrši f najhitreje in najzanesljivejše v velikem New Yorku s posredovanjem v oboe znane, ned DVAJSET let I obstojoče ter zlasti našim rojakom priljubljene I POTNIŠKE PISARNE in B A*N K E EMIL KISS Ta tvrdka pošilja denar zanesljivo, hitro in po najnižji dnevni ceni, zastopa vse parobrodne družbe, izstavlja menjice DRAFTS na vse zanesljive denarne savode sveta, sprejema denarne vloge, jih obrestuje od dneve vložitve in -izplačuje vloge brez odpovedi. Jj ^ Ta tvrdka Vam daje GARANCIJO za vse po. ^k ^^ slovanje ^^r ^^ Ce kaj potrebujete, ne poskusajte dru-^^ gje, temveč vselej vpr««ajte to tvrdko J S ^^za pajasnilo, katera dobite brezplačno.^^ / %fT f £ M I L K I S S M 133 ImcmU An, Cm. S St. New T«rk, H.J.^W , ^^ t%mm OrUH <2M. Va t UM ^^ Pod nadzorstvom držav- \ Mfli bininega oddelka. ^^^ cesta vi toka, k an on i, vsake vrste vo/T\i motorji, konji. Tukaj p" |N*ijtl s. s.- vstavljali tako da jc bilo vse polno t«- ropotije. N'a sodni dan ne bo takega vrišča kot je bil takrat. r.»rkvi«*a sv. Jožifa je Čisto zi-I>iiše. i)af vs* zvtnjove so pobrali, še uro sr vzeli. Prt sv. Miklavžu s" pustili samo en mali zvon. S ti-»t:iii se vse odpravi maše in mrliče. To, kar s^ni ti sedaj napisala, j<* le mali odlomek. Od v«jjske vemo ie dosti 7. Ikigom! Tvoja mati. POZORI POZOR 1 IsAel im dot oMlrnl ecnlk DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po tupolka Knelppu > Pole« Tukrrt Zdravila, J« na krutk raxlu4t.no. a« kaj In prt katarl Sdain M rabi * Ta renlk bo vodnik k vaSemu adravja l*l*tt« ponj *a dana«. Po41>m gm braa platna MATH. PEZDIR, Boi 77Z. C'ty Hall Sta. NtW YORK. N. V ---I Soproga Frank M uset ha je do l bila iz Logatca nasledil j* i>isimo:J l juba hčer: — Dobila >eru Tvoje pismo, ki si ua pnala 2% av*u«ta. Ztlaj hod!-' ;o pisma ImiIj redno k.»t v^aai!«. Al> vprašaš, č» smo do-t-iii nazaj voz in konje. Tega nismo dobili \ee Ko so .Ui naši L udje v "Srbijo bda 1014. jim je en .'as il„ dob-o. Nekega Vi-čera je ;>a ]ir uJo »h>vc-Ije za nazaj in šli so hitro nazaj. Tri dni ni*o dol ih je,ti ne ljudje, ne konji Nastala je taka Kitječa, da se ni m au^gli ceste držati, šli so. k«Mb'i- je b»lo bližje, kdor je niottcl o Prebivalstvo sicer note agnati D" Annunzia, vidi pa vnaprej, kaj j bo, če bo ostal. Reka, 19. oktobra. — Dne 12." oktobra je minilo ravno mesec dni izza onega časa, ko je prišel . i a Reko D'Annuuzio. Kakšna razlika med današnjim in onim dnem. Navdušenje je poleglo in prebivalstvo je začelo prihajati k pameti. Prismojeni le snik je skušal ta dogodek proslaviti pa mu ni uspelo. Nadzoroval je čete ter ponovil frazo: Reku ali smrt. Ljudje so se naveličali pesnikovih komedij. Izgnati ga zaenkrat »ieer še nočejo, začeli so pa premišljevati. kaj bo če bo ostal. R i card o Zanelli, član italjanske j-oslanske zborniee, rodom Rečan, se je ostro spri z D'Annunzijem. .Šel je v Rim ter se posvetoval z ministrskim predsednikom Nitti-jem, ki mu je baje rekel, da D'Annuuzio največ škoduje Italiji. Reka potrebuje kredita in denarja. Niti prvega niti drugega ji ne more dati pesnik. Za prostovoljsko armado sieer prihaja nekaj denarja, ne prihaja ga pa dovolj in dovolj hitro. V Milanu so nabrali štiristo tisoč t.olarjev, v Benetkah pa samo deset tisoč. V Rimu neprestano razpravljajo, kako bi bilo mogoče napraviti konec "reški krizi"'. Časopis I/ Era Nuova"' prinaša o reškem puču obširno dra-malično poročilo svojega dopisnika, ki je kot edini italjanski časnikar prisostvoval vsej D'Annun zijevi ekspedieiji. Izhodišče je bilo v Ronkih, severno od Tržiča na Goriškem. Prejšnji večer je bik dospel D'Annuuzio v avtomobilu} tjakaj, kjer so se nahajali tudi j oddelki 2. italjanskega grenadir-j skega polka. Tudi iz drugih kra-| jev so se ontji zbirali vojaki in militi. Ob 4. uri zjutraj se je pričela pomikati kolona iz tovornih vojaških avtomobilov proti Reki. v' Nabrežini so rekvirirali dva o-klopna avtomobila. V Podgradu j red "Narodnim domom" so čakali štirje oklopui avtomobili. D'Annuuzio, ki je imel pripeta ia prsih tri vojna odlikovanja, Irak zlate kolajne in spominski znak vojnega pohabljenca, je tukaj stopil z avtomobila in nagovoril častnike, zbrane pri, oklop-rih avtomobilih: "To, kar bomo mi izvršili danes, je najslavnejše podjetje Italije, je najslavnejši podjetje Italije; mi pojdemo tolažiti Rečane. Novo Italijo pred-; sta vi jam jaz. ne ministrski predsednik Fran Ksaver Nitti!" Pohoda na Reko so se vdeležiL !v prvi vrsti en batljon 2. polka grenadirjev, 1., 8. in 22. oddeles. jiirditov in en škadron konjenice. Medzavezniško poveljniŠtvo na Reki je odposlalo oddelek brigade S^sia in oklopne avtomobile, ki bi i bili morali za vsako eeno ustaviti pohod, ki so se pa enostavno pridružili demonstrantom. Poveljnik pohoda je bil polkovnik Re-petto. ki je po reškem županu dr. Vio povzel besedo in raz balkon [ gnbernerske palače proglasil pri-. klopitev Reke v imenu ital. kralja. mi as nahoda. 25 oirn. 1919 Glasi Naroda riajštkh slov. dnevnik v Ameriki Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov. Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta. Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti. Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja. Rasirjen je po vseh slovenskih naselbinah od Atlantika do Pacifika. Glasilo Jugoslovanske Katoliške JednoteJ in Zapadne Slovanske Zveze Najboljše sredstvo za oglaševanje. Stane za vse leto $4.00 Za celo leto za mesto New York $5.50 Zapojeta. $2.50 ^ pol leta $300 Za četrt leta $1.25 Za četrt-leta $2.00 Naročite ga zasvojce v starem kraju Za Evropa za celo leto $6.00 Za Evropo za pol leta $3.50 Tehnično osobje je organizirano. Slovenje Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City j-i , • r t* m * * $m -. •* > • rf k ■ - . j. i» Allighieri*'. Toda najhujše je. da je angleško moštvo prevzelo varnostno službo. Že je prišlo nekaj častnikov na polieijo in so se informirali glede števila teh novih redarjev. Rečani vedo dobro, daj Angleži niso preveč naklonjeni! mestu, vedo dobro, da se že nekaj mesecev poslužujejo hrvatskih konfidentov, ki vodijo politiko v prilog svobodnemu mestu in vzdržujejo stike 7. dvomljivimi o. j stanki Avstri je, kakor z bivšim j kapitanom Cottardijem. ki je jav j no obdolžen goljufije in tatvine-[ pa se ne upa odgovarjati ttmu. j Vse to vedo Rečani; vedo pa tudi, da je mestni-statut tudi napram Ogrom zagotovil mestu last' no redastvo in »Pito vmešavanje Angležev, ki so ga sklenili v Pa- 1 rizu, krši avtonomijo Reke, o ka teri so pred kratkim italijanski delegati izjavili, da se bo spošto-j vala. Kaj bo z mestom T Ali si štirje generali, ki si do-mišljujejo. da bodo na ta način zagotovili mestu mir, niso mogli misliti, da bodo tujci, ki niso naklonjeni meščanom, ki ne poznajo jezika in kraja in ki so navajeni strogosti, ki se ne da uporabljati na Reki- stalen povod izgredov, element nereda? (lovori se. da bodo naj prvo dovolili Jugoslovanom in socialistom politične manifestacije, ki bodor gotovo izzvale reakcijo. Pravijo tudi. da bodo Italijanom prepovedali uošnjo trol>ojiiic in njih irvešanje na oknih, in končno, da I m »do razpustili prostovoljski bataljon. če bo treba s silo. Anglija se pripravlja, da začne v malem, zalujo'eiu mestu službo orožnika njegovih sovražnikov... Kdo bi si mislil, da pridemo tako daleč! Zdi se. da bo Reka pretrpela največje kršenje svojih pravic, svoje najhujše ponižanje s tem. da bo na svojih ulicah in trgih morala dovoliti hrvatske zast?-ve in hrvatske izprevode ki jih ni trpela nikoli, niti v času najreal:-j eionarnejšega madžarskega gospo stva. Ali hi je mogoče predstavljati pekef. ki bo odslej življenje v tem nesrečnem mestu? Ali je mogoče popisati žalost, katero so povzročile te vesti? Ali je mogoče, da Italija — ne ofiet-,jelna — prisostvuje prizooru. kako se s privoljenjem min. predsednika Nittija teptajo svoboščine ♦reškega mesta? Toda Reka je še vedno na nogah. in to se je videlo ob odhodu grenadirjev. in .je trdno odločena braniti svoje italijanstvo pred 1 vsakim nasiljem ? nohti in z zobmi in če treba tdi z vrelo votlo, / 1 o»H»ko svojih streh, ako bi ji mani kalo orožja. Rojaki, naročajte se na GLAS , NARODA, ki je največji sloven-, »ki dnevnik v Združenih državah Severne Amerike! — Število ltalijanskui čet se J mora znižati na eno brigado pe- j hote in en škadron konjeništvs. ti Od teb čet pa bo smel samo en č bataljon biti stalno nastanjen v f pasu Reka-Kusak. r 4 — Osobje, ki tvori sedaj . francosko pomorsko oporišče, se n mora to oporišče čimprej končno- i veljavno opestiti z ozirom na ne- k prijazna čustva, ki jih goji do rt-. J škega prebivalstva. «1 .*>. — Ustanovi ii se mora medna- s rodna komisija, sestavljena iz ene- Ik ga aim-rikanskega, enega i talija n- ti skega, enega frai.eo>ketra in ene- |J ga angleškega zastopnika, kateri bo poverjeno najširši' nadzorstvo t v upravi mesta i:i vpliv na polit' r čna vprašanja« Mestu se mora •> r hraniti značaj avtonomije. 6. — Varstvo javnega reda bo r povefjelio angleškemu ali ameri- t kanskeiiiu redarstvu. < . . * . V Razen teh določb sc govori o vojaško sodnih preiskavah prot; poveljniku kraljevih ita. karabi-njerjev, proti poveljniku morn:.- 7 rice, ki je dal nalog k navalu na „ skladišča francoskega oporišča in ^ proti drugim častnikom, ki so J j movoljno ukazali izvršiti razne a-*s retaeije. Zaukazana je tudi strogi , preiskava, da se dožetie povzroči- ( telj in okaltsčine na umoru fran-j eoskega v ojaka. , j v Poročilo zaključuje s priporo- j čilom. da vsi ti ukrepi in vse po- . stopanje, ki 1m» s. njh izvedbo v j zvezi. ne smejo motiti prisrčnih j , odnošajev, ki trajno vtadalif: med itidi jansko vojak o, in naro j dom ter Francozi , r Priporoča se po možnosti oskr-1 bo vat i Italijo z živežem in Ida , gom. ker je ta država svojim za- ( vernikom v vojni toliko pfipomo gla in ker mora čimprej zopt v/-|j postaviti obratovanje svoje industrije in trgovine, ki je neobhodno potrebno, da sc čimprej zopet' povrne v redne razmere. \t "l/Kra Nuovn" poroča z Rr-ke t, dne 2. sept« mbra pol našlo-1 vom : "Grazioli je zapustil Reko;!, t nohti in z zobmi, z vrelo vodo iui( 7. opeko »e bo Reka proti vila*': — Že ver dni se šrri vest, da bodo razen grenadirjev zapustile luko tudi vse vojne ladje, ki tu* nahajajo tukaj, izvzemat oklopni-eo "K Kili be rt o", nadalje topništvo, brigada Kesia in del konje-1 ništva ter da bodo generala Gra ziotija nadomestili v poveljstvi, mesta štirje generali entente, Vi, ae bodo v poveljstvu vsak teden j menjali in končno, da l»odo prev-zeli Angleži varstveno službo v me »tu. Dasiravno je bi veliki r\el t*h vesti resničen, vendar ni bilo mogoče ital. poveljništvu izvedeti niti besede o stanju stvari, kve'--; jemu da so te vesti na splošno zanikali z besedami: —To so le govorice! Niti mi ne verjamemo tega! Sedaj pa »e je izvedela resnica: General Gra/ioli je moral zapu-1 atiti svoje mesto. In res je prevzel general Pittaluga iz rok generala Graziolija poveljstvo mesta, nakar je poslednji odiel Is Pariza medtem prihajajo ve-' sti, ki naj bodo rarveseljive. Prc-! sluli Tardieujev' načrt je baje končnoveljavno propadel. Poroča ne, da bo reško vprašanje rešeno na ta naein, da oatane mesto a'i pod ital. suveieniteto, luka pa mednarodna, ali pa bosta mesto in luka mednarodni. Na vsak način bi potekala meja Italije v Kantruli in bi bila r* eza ozemlja zagotovljena Odpotovali m grmadi rji, top nižarji, brigada Kesia ter Tojni L.j;; »'H.h U.r bodo videli delavci zapadnili dežel v* kitajskih delav-cili ne sovražene konkurente, temveč tovariše, bo tem Ixiljse za vse. Kitajei nimajo manjše, temveč le drugačno civilizacijo kot jo imamo mi. I 'e poznamo bistvene poteze te civilizaenjc, bomo tudi boljše razumeli prebivalce Kitajske same. Kolo/ Azije prihaja! Počasi sicer. a z velikansko silo. S seboj vodi skoro polovico vseh ljudi, ki žive na svetu. V.lastnem interesu Zapaduih delavcev je torej, da skrbno zasledujejo preobrat na iztoku. V naslednjem hočemo na kratko orisali razvoj Kitajske ter nuditi čiuuei^u tu. kar je neobhodno za razumevanje kitajskega naroda. • • * Zemljepisni položaj ter podnebje sta pred Več tisoč leti položila temelje z* pričetek in razvoj kitajske civilizacije. Slednja je počasi vstajala ter si priborila naprej svojo pot. obdana >, Mandžurija. Mongolska. Lz- _ i I točni Turkestan in Tibet, -j Zemljepisni položaj je razdelil i Kitajsko na dva dela. v severni i i iri južni del. Že dolgo pred poja-ijvom človeka, mu je v severni Ki-i tajski veter ustvaril možnosti za i j obstanek in življenje. Preko step s » skozi stotisoče let pihali veli-jkanski * * peščeni viharji". Prah, ! pomešan z razpadlimi rastlinskimi snovmi, je legal na tla in plast • j* postajala vedno višja. Tako je bila ustvarjena mogična skorja. i Prišla je voda ter odnesla zemljo , na p rej. Vedno višje so postajale • stene, na tisoče čevljev visoke, razklane od dolin in prepadov. Ta prah je zelo rodoviten, ki vsebuje svoj lastni gnoj ter obstaja iz peska, vapnenca in ilovnice. Ce je dosti dežja, producira skoro ii-i^i"rpljivo. Človeku je treba le malo delati, da ima največji do- jbičtk od poljedelstva. Polja so i rodovitna ie v višini osmih tiso-cev čevljev nad morjem. Predvsem uspevajo pšenica, oves, ječmen in sočivja. V stene gričev in gora je napravila narava dupline, v katerili so stanovali prvotni prebivalci in . kjer so se lahko branili pred sovražniki. Stvorjenje visokih ravnin je pospešilo razvoj voznih cest. ki predstavljajo glavno prometno sredstvo severne Kitajske. Splošno se rabi mule, kajti konj in os»-l nista do>ti v navadi. Kamelo uporabljajo kot tovorno žival le v stepali. Poleti je zelo vroče, a i/ima, ki hitro napoči, je izvan-redno ostra. Tako vročino kot mraz pa je lahko prenašati i*adi suhega zraka. Pogosto se pojavijo peščeni viharji. Povsem drugačno sliko pa nam nudi južna Kitajska. Tam pred-! stavlja gla*no snov tal rdeči pe-j ščenee, katerega je težje obdelovati kot pa zemljo, ki jo je najti v severni Kitajski. Pa tudi drugače so razlike precej velike. Gorske verige juga ne tvorijo nikakih visokih planot. Obširna ozemlja imajo v splošnem, subtropičeu značaj. Najti je lepe, gozdove, razsežne ravnine iu plovne rek«*. 1'spevajo palme, oljke, oranže in fige. V prvi vrsti pa prideta vpoštev riž ter tudi sladkorni trd. Velik vir dohodkov predstavlja reja sviloprejk. Kar je za prebivalca severa voz, je za prebivalca juga ladja al« čoln. Ladjo rabi ne b' za po-' tovanje in transport, temveč tudi kot stalno stanovanje. V južni Kitajski je doma "hišni čoln". Vozove je najti le redkokedaj. V ravninah je v rabi severni voz na dva kolesa in v še večji meri no-silnica. Strme gorske poti silijo človeka, da nosi sam breme. Kitajec severno od velike »fanktse reke ima približno postavo Evropejca. Južni Kitajec pa je veliko manjši. Severni je resen, južni pa živahen. Kljub tem razlikam pa imajo prebivalci Kitajske civilizacijo, ki nosi čisto izražene posebne .ke. * » T> * Kazvoj Kitajske je mogoče za-sledovati skoro do prvotnega sta- ; nja na podlagi številnih stopenj razvoja. Vidimo, kako so se Ki-tapjci brez pomoči tujih narodov dvignili iz barbarskih globin nav- j zgor proti civilizaciji. Med prvotnimi Kitajci je bilo opaziti zakon v skupinah ter materinsko pravo. Sorodstvo in ded-j 110 pravici jc določala mati. Kot vsi narodi, ki so imeli materinsko pravo, so imeli tudi Kitajci ta-kozvani totemizem. Totemizem spada meti najstarejše stopnje verskih oblik. Spojen je z obože- Nered ledic ss n« sme nikdar prezreti, kajti taka zanemarjenost lahko koo£a slučajno z dolgotrajnimi ^-r^mi in sitnostjo, ki se zelo teŠko zdrave. Vsled t«ca ne odlašajte. Bodite sigurni, da jih popravite takoj v začetku rare in. Vzemite Severa*« Kitov M! UmlMir (Severovc Zdravilo za. cbisti in jetra) za zdravljenje takih bolezni kot vnetje ledic ali mehurja, t« »taja nje vode ali goste urine, trpljenje pri orinaciji zli v slučaju kislega želcd-cz-, oteklih nog in bolečin v križu, ki izhajajo iz bolnih ledic. fia prodaj v vseh lekarnah. Cena ?6c in Sc davka, ali f 1.2f in 6c davka. flT.AS NARODA. 25 OKT. 1019 » Nemci, Srbi in mi Srbski častnik, ki je spremljal transport nemških vojnih ujetnikov v Monakovo. je pripovedoval nastopno: — Izmed vseli držav, v katerih so se nahajali nemški vojni! ujetniki, jih je odposlala v domovino najprej Srbija. Ko se je pri i peljal vlak z ujetniki v Monakovo, jih je čakala 11a kolodvoru ogrom na množica ljudstva. Ob slavnostnem sprejemu je povzel nemški vojni ujetnik besedo in se v prisrčnih besedah zahvalil Srbom za vi-i teško postopanje proti nemškim vojnim ujetnikom: — Nemci smo poznali doslej Srbe samo iz lažnjivih virov židovskega časopisja. — 1ako nekako se je obrnil 11a navzoče občinstvo' in zastopnike oblasti, ki so bili navzoči- a mi, ki smo bili \ ujetništvu > med Srbi, izjavljamo tu slovesno, da so bili Nemci po židovskem in! teniškem šovinističnem časopisju informirani popolnoma napačno. • Naščuvani po brezvestnem časopisju, smo napravili u.i Srbom nebro.j zla-; oni pa so se obnašali proti nam v ujetništvu tako plemenito, de! smo spoznali. «la so Srbi eden najplemenitejših narodov v Evropi. Xr.sa dolžnost ie — in zavedamo se je v polnem «>bsegu — da popra-vino 7. besedo in v dejanju krivico, ki smo jo delali doslej Srbom z, besedo in dejanjem. — Kakšno mnenje so imeli Nemci o Srbih, sklepamo tudi iz pripovedovanja srbskega tehnika, ki je pred vojno študira' v l>er1inu. K«>! je iskal stanovanja, se mu je pripetilo večkrat, da mu cisto priprostl; ljudje ki jih ni vodila nobena šovinistična misel, niso hoteli dati si.t novanja. ker so se ga — bali! Srb — to je poldivjak! — Vprašali so ga, kdo mu je napravi! obleko, ki je bila seveda napravljena približno po istem kroju, ki g > nosijo v Berlinu, in niso mogli verjeti, da znajo tako šivati tudi v —1 Relgradu... Srbski vojak, ki je bil sedem let v vojni, je slikal Srba tako-le: — Mi se bijemo v boju kakor volki (kao vuci), toda proti pre n aganemu sovražniku je Srh velikodušen. Zanimivo je poslušati mnenje Srbov o treh okupacijskih oblastih Bolgarih. Avstrijcih in Nemcih. — Od vseh treh so bili najgrozovi-1 tejši Bolgari in najdostopnejši Nemci iz Nemčije. Avstrijci so se pa dostikrat prav močno bližali Bolgarom. 1 Pač pa dosedaj nisem slišal nobenega slučaja, da bi sc bil kdo j pritožil na kakega Slovenca, ki je bil v Srbiji nastavljen med okupa ejjo kot uradnik ali častnik. Obratno: o Slovencih gre glas, «la so bi li tudi kot Avstrijci proti Srbom krščanski, pošteni Tudi o slove škili vojakih, ki so bili v boju proti Srbom. 11c čujemo nič slabega. — Ujetniki, ki so bili kdaj 11a delu v Sloveniji, so ohranili prav tak » Slovence v dobrem spominu, kolikor s opač prišli ž njimi v ilotiko. Ako smo sedaj v prijetnem poloaju. da nas imajo Srb v celoti ze-j lo radi, uživamo pri tem tudi sad nastopa onih naših ljudi, ki na za j poved ljubezni do bližnjega 111 večna načela nravnosti tudi med vojno niso pozabili. Ta nastop ni bil vedno posledica politične orijentaci-jc, ampak naše — krščanske vzgoje. Pošteno ravnanje pride vedno do svojega priznanja. so govorniki ostro kritizirali delovanje vlade in parlamenta, ta-! ko glede notranje, kakor zunanje politike. Zahteval1* so, da se 111 To in ono , -_» 11 Italijanski glasovi proti vojski z . Jugoslovani. Milanski "Avanti" prinaša raz- | ne oklice, ki se ostro obračajo proti . morebitni vojni z Jugoslavijo ki bi, 1 bila znak za izbruh ital. revoluci j je. Glasom "Corriere della Sera" se govori, da je šest »nldelkov ita- ( lijanskih čet pod IVAnnunzije vim poveljstvom polastilo se Šibe-, nika in da korakajo proti Splitu. Jugoslovanske čete čakajo nanje' ob premimi črti. Ta list trdi, da gre v resnici samo z anepometnL-1 no akejo prostovoljcev. Hrvatski listi o Borštniku. Vsi hhrvaški listi beležijo smrt Borštnikovo v daljših nekrologili, povdarjajoč njegovo globoko člo- : veško in umetniško osebnost. - Reške "Primorske Novine" bodo začasno izjaliaje v Zagrebu. Ujetniki v Sibiriji. Novosadska "Sloboda" prinaša ; pismo nekega Slavonca iz Vledivo-i stoka od meseca maja t. 1., kjer j pisec pravi, da je v Sibiriji mno-, go vojakov ujetnikov, Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerih je tam še več kot 10,000. Piše, da se vlačijo ob železni-škh progah semtertja ter da veliko trpe. Predani so na milost in | nemilost gotovih ljudi KolčakovcJ i sorte, ki jih enkrat vzamejo v 1 svoje čete. potem zopet izpušče-jo. zapirajo itd. Vsi ti ljudje te:~-ko čakajo na oni čas, ko se bodo ahko povrnili v domovino in vpra . šujejot če je vlada že kaj storila 1 za njih povratek v domovino, d*i jih reši samovoljnosti ljudi, \i! delajo in razpolagajo ž njimi, kakor se jim zazdi. Pristavljamo, da je že skrajui čas, da vlada res kaj ukrene za te revežj in istotako za one naše • j ljudi, ki se nahajajo že deset mesecev ujeti v Italiji, kljub temu, da smo zavezniki entente! Mi in Penija. Perzijska vlada je uradno pri- ! znala dravo SHS. Poslanik Perzi- I je bo, kakor poroča belgrajska ' "Politika", prispel čez nekaj dni j v Belgrad. j Za redno delo v parlamentu. j Na protestnem shodu belgraj l \ akifa meščanov On« 21. feptembraj < JOSEPH TRINER, Manufacturing; Chemist, 1333-1343 SO. ASHLAND AVF. GHI6A68, ILL —- — - — ----- — • ^ » ■ I » » «1 V I ■ I W I ■ I* I^T^T « 1 V 'I* VIP I «1« Vestno zdravilo dela čudeže. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In f to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in i posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — ± Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin i in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zviiati A eene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi Z lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati vež in da se temrt T na noben način ni mogoče izogniti. —■ Toda izvrstna kakovost iu J pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega od» j jemalca. TRINER-JEV j ameriški Eliiir grenkega vina ^ ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen i mL svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodca. ♦ H Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse sa- z H ostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, t ■ ter uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene t kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče * vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni j oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenjs S žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo T vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT I prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmn, X nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč m hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, Z napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanjn milic, po kopeli nog od- t strani vso utrujenost V vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je zelo uspešno in pomirjujoče anli- t septično sredstvo za splošno zunanjo uporabo. Uporablja se za grtf k ■ Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah« jf W Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — Sen Francisco 1915, Grand t Prix — Panama 1916. romamo Kadar rabite vre ali kake druge si itn i ne ali prave trpežne glasne Columbia gramofone in krajske plo-16» obrnite ee na vaftafa rojaka IVAH PAJX, 24 MAIM 8TRSST. OOKEMAUOH, Pa DofaiU boete pošteno blaco In se ne boeU kanU aa vaš denar. PJilU MU M cmx. ^ & I vanjeni naravnih sil, a jemlje določeno žival ali predmet (totem) za varstvenega duha ter prednji ka celega rodu. Nato je prišel tudi na Kitaj-, skem razvoj k družini, ki je predstavljala pracelico države. Dru-žinska naselbina je postala naselbina enega plemena z demokratično upravo. Razvili so se rodovi rai polagoma je nastla država. To je razvoj, ki ga najdemo v številnih drugih deželah. Kitajske j pa so oblike v notranjosti te spfo-' šn^ strukture, ki nam kažejo tri velike principije socijalno-politie- j nega razvoja v njih prvotnem stanju: absolutistični, fevdali-i stični in demokratični princip. Pričel ke uradništva, ki je za Kitajsko tako značilno. naj«lemo! ž.«- \ pradavnih časih. Že najsta-! tejša Kitajska. glc«le katere ima-: mo pismena poročila, je imela1 svojo uradniško državo. Značilno lin važno pa je še dalje nazaj se-■ gajoče oboževanje prednikov. To! oboževanje prednikov je ostalo do današnjega dne temelj kitajske verske službe. Deloma na me-j sto oboževanja naravnih sil je stopilo v nadaljnem razvoju ča-ščenje človeških prednikov. Ta razvoj je brez dvoma v stiku s postankom posamezne družine. K1 čaščenju matere je prišlo še ča-j ščeuje očeta. Oče je postal sedaj i glavar družine, patrijarh. V verske m«*aščenju prednikov j" vsebovano nazirauje, da imajo duše zamrlih upliv na življenje potomcev. Kdor n«' spoštuje svojih starišev ali celo slabo postopa z njimi, ta se bo moral pokoriti za to po njih smrti. To čaščenje prednikov je «lalo ženski, ki še danes kaj malo velja pri Ki-tajcih, v njeni lastnosti kot mati višje stališče. V družini z očetovskim pravom prevladuje pieteta ter spoštljivo {»odrejanje pod družinskega gla- ■ varja. Brez žene pa ni mogoče' doprinesti žrtev prednikom. Zakon je že iz tega razloga potreben ter je postal vsled t«*ga te-' meljna naprava držav-'. Mati je podrejena svojemu možu, mlajši bratje svojim starejšim bratom ter sploh starejšim članom dru-l žine. Kitajec ima v svoji družini; v«'liko večjo oporo kot pa jo ima- ^ jo naro«li zapada v svojih druži-' nah. Razmerje v družini se je pre-' neslo v t«'oriji tudi na državo. Državo so smatrali Kitajci le za razširjenje posamezne družine. Me-: slo očeta zastopa knez. ono starej-' šdi bratov pa uradniki. Narod pa j se smatra, kot mlajše člane dru-i žine. za ne«lozorel. Knez je odgo-j voren za blagobit ilržave kot je oče odgovoren za svojo družino. Te oblike države pa je najti tudi v verskem sistemu. Nebo je čisto kitajsko. Različni bogovi stoje med seboj v istem činov-, nein razmerju kot različni sloji ljudi na svetu. To so naziranja, ki so v tesnem stiku z razvojem države. (Koftec prihodnjič.) _________ • % • Mož vrli neomahno speje k cilju, v izberi poti tsi sodnik je stro>g; ne vda vabljenju se, ne vda nasilju, ne moti hvala ga in ne porog. Simon Gregorčič. • • • Nad vsemi verami je bratovstvo. .nad črkami je mrtvimi ljubezen. A. Aškerc. ! .................................................................................................... Hmmmilll MIHIH Bf lOO KRON $2.25« (Poštnina samo 25 centov za vaako sveto) Posebne cene za večje nakupe. J B0Z,C v ^Mim kraju! 61 Broidway. New York Denar, katerega pošljete v Jugolavijo. bo dosPel l3a ravno ob praven: času za Božio. ICe pošljete denar v Jugoslavijo, ga pošljite v obliki Foreign Money Ordra ali Foreign AMERICAN EXPRESS COMPANY ) ki pošlje več denarja v tuje države kot katerakoli druga bančna naprava. IME. KOMU NAJ SE IZI'LACA DENAR KJ^ PREBIVA ................................... To veliko' In krasno 90- MESTO ........................................... alopje 3* zgradila American .... Express Company In le u A ......................................... njena last Oglasite s? ne kateremkoli spodnjih naslovov ali pri našem najbližjem ekspresnem aoentii oz -o m a korešpondentu za popolne informacije in za zadnjo ceno Foreia < Draftov ali Foreign Money Orderov. Ali pa pišite v svoojem matjrnem Jeziku' za in formacije, cene In zalepke. Ali pa izpolnite gornjo nakaznico ter jo pošljite zaeno 1 ekspresnlm Money Ordrom ali poštnim Money Ordrom na naš n?Klov. fcS Broadway. Denar bmo odposlali hitro, varno, po najnižje mogoči ceni ter vam poslali potrdili. AMERICAN EXPRESS COMPANY Foreign Money Order Department 05 Broadway, 18 Chatham Square 118 W. 39 St. New York City New .York .City New York City Kjerkoli in kamorkoli pošiljate denar, zahtevajte zanj potrdilo American Express _ _ Company. To je vaša zavarovalnina proti iz^urfl | la s komolcem — to jc z;i ii;ls. t).:> boljea je m:veda navidezna pr»-dr/n<»t ; Mlašljivo kl^replast v«> v rdeeeni rcvulucijoiiarncm plašču in z jakoliinsko oepico na «_»lavi; laku človeku niti zgraž:iti ni ! treba. ve, pri rem da .)<• i>;i I kljub temu jc /.•■!«» napreden pred svetom* in brc/ vsake šktnlc. Ivan Cankar. * * * Na d.-lo! lvk> jr življenje, Urczdclj«* - v živem pa tr jhnonje. Simon (iregorčie. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA ', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. vsak način prepreči t;iko anarhija, kakor diktatura- da se Nar. predstavništvo razpusti, kakor hi 1 ro l»o volilni zakon izgotovljen. ter tla s,- razpišejo in čimprej izvedejo volitve. SUod je bil zel > tiniogobrojno obiskan ter se bo po navijal vsako nedeljo, dokler lio do trajale take razmere. * * * Načeloma nismo sovražniki pre drznili lju.li — pa kaj bi počeli ž njimi f Pri nas ni prostora /r-njr. Malo. prav majčkiiio predrznosti, toliko da se čio\ek malo. j»rav mnjčkip.o razjezi t-*r se «.*)-• ■nem prav zadovoljno nasmehne ati>. ker ^a prt dr/nosit ni dic.rni- GOZDNI ROMAR ■ * FRAJIOOS13 SPISAL GABRIEL FEES* | ■a "01m Naroda" prevedsl O p. ti3 (NaiUljfvanj*'.) D>b-o, j* odvrnil Indijanec. — Belokožci delajo tako kot Indijanec, '.i s«» prc?u«|raD roga svojemu zmagalcu. Sokol pa se meje sram« ienju kukavice. Ti nisi oni, katerega nagovarjam. Kdo pa j-? — je vprašd pepe. \ i lil .111. tvoj i rjlt, or«-| aer.iiih gora, ki noče oponašati go v or a drugih ptičev K-»j I«* i » «k1 i>j« f»af je vprašal lioi* Rose. lo.ti ; .n. «• In .-.nI eni, tla prosi vojuik s >« vera za svoje živ ! Je odv ro.i trlavar. >tv j moram tebi nasprotno zahtevo, — j»* odvrnil Ka { uadee < H jem, j" rekel Indijanec, t e i-u t s pri «- i pri časti vojnika, pri kosteh svojih očetov | '!a Imi> piisi.i ii'Rio etM) oditi trije moje tovariše, hoeem priti san. .11 i>»-' !.'>r»»/.> ti 1 e r »i |>riiie>ti »noj škalp. To rra t>u spravilo v sku-j ši»ja\e. j. dostavi! Bois l£«»se žalostno. Ali m znore! • je vzkliknil Pepe, ki je skočil pokonci ko* ran je« tijfcr. Tudi t-'abijun .»- skočil proti Kaliadeu. l*n prvem koraku, ki pa boste storili proti Indijancem, se prelMslem H telil bod lleeHl, — je rekel. Stari lovec je 'otil, kako se je njegovo sree odprlo vsprieo teh ili eh* glasov, katera je lakti Ijulnl. Indijanec ni še odgovoril ter ure/ dvoma premišljal. Nekaj t.vuutkov je vladal molk. katerega pa je kmalu prekind glas Indijanca. < rn• okol je holel, da hi prosil vojnik iz severa za svoje •'.ivljeiije, a zahteva svojo smrt. Midva se ne razumeva. Moja volja jt naslednja: Mo'. i/ severa naj /.a pllst i svoje tovariše ter prise-5raiu pri svoj' časti. on kosteh svojih oeetov. da ho njegovo življenje varno. le njegovo življenje. Ostali trije morajo umreti. Bois Kos - m is'*.'"voril nobene besede na to sramotno ponutl h«i Indijanci i vdavai zaman čakcl. če ho sprejel Kanadee njegov predlog ali zavrnil. Vsled tetra je nadaljeval I to -»oje si m rt n« ure bodo belokožci s»*daj zadnjikrat čuli • la- plavai«.. M »ji vojnjki so obkolili otok na vseh straneh. Tekla je indijanski, kri in to j. treba osvetiti. Teci moia tudi kri belokož--•e\ Indij'r e* pa ih-čc te krvi. ee je razburjen;, od bojnega hrupa. Oli hoče, d i bo oledeliela Vsled strahu ter redka vsled lakote. Ujel !»o heloko.«*' /ive, a ie* \ee kot vojnike. temveč Lot poginjajoče pse, ki t lilij«« krer gole kosti bivola Tedaj bo Indiianee videl, kaj je v • reih mož. k SO vsi««', lakote in strahu postali psi. Iz njih kože pa bo nureilil s4s.Ho za svojega bojnega konja ter pri vezal njih sklape ia svoja stremena \i*S,»: vojniki bodo, ee treba, štirinajst dni oble gali otok. da ujamejo t;, izmeček belega plemena. Po teh strašnih pretnjah je izginil Indijanec za drevesi ter prenehal g »voriti. P ;»♦• pa ni hotel pustiti Indijancu prepričanje. »I.i je ustrahovan te" za vpil. da se je razlegalo daleč naokrog: — Ti «k-s, ki znaš le lajati, vedi sedaj, da zaničujejo belokožci tvoje pra/.iprožni« 1 i šakal, ti smrdljivi dihur jaz te zaničujem! •laz.... Jeza j - zadušila glas pre.šnjega mejnega stražnike, ki je nato legel na tla. 4 Itois Ii« o> pa je videl v pr -tnjah Indijanca le zavrnitev svoje junaške žrtve. Konvencija J. R. Z. (Nadaljevanje.) HENRY J. SCHN1TZER STATE BANK ENA NAJSTAREJŠIH BANE, KI STOJI POD STALNO DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE 8 POLNO GARANCIJO PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIOI- __NALNI CENI rZVRSUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU Ki te«« potovati v staro domovino, SI tel* poalati denar ali kateri trgalo opraviti katerokoli zadevo v atari domovini, naj a* obrnejo na ia-to banfco. ki tlutl svojim rojakom ie preko 25 tet v popolno udivoll atvo. poiteno In algurno. VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNI!.* dobi vsa*dc takoj* materinskem lezmu. Henry J. Schnitzer Stale Bank Ml Wa.hingtoo Street New York, N. Y. GLAS NARODA, 25. OKT. 1919 j Phelps Črta 1 i | Direktno potovanje na Grško ali na Trat. f 1 Cosullch črta oarnik Arocntln« — f | zgodaj v novembru. H i Nek ameriiki oarnik — v or*l i - Polovici novembra. i | Nek ameriiki oarnik — v drugI I : polovici novembra. | | Parniki odplujejo a pomola I | 7 ob vznožju 41. ulice, South i Brooklyn. f i Za cene in druge informacije 1 { vprašajte pri: PHELPS BR08. * CO i 1 17 Battery PL New York. 1 *"""'""' - ......*" ..........................j ' konvenciji v Clevelandu, kot reprezentance ameriških Jugoslo! vanov — »Slovencev, Hrvatov in I iS r bo v — izrekajo iskreno zahvalo ill priznanje za plemenito de-1 • o. ki ga vrši American Yugo ; Slav Relief v Jugoslaviji v teh1 težkih časih, ko stradajo miljonil našega naroda, in obljuhujemo. j h bomo po naših najboljšh močeh pomagali pri plemeniti ak-| (Dalje prihodnjih). -----! tt.nl iu izvedel .'a JCRJA MUUN, doma i.: Urušice, tura Stopiče, Dolenjsko .laz sem bil pri njem na boardu v Export u, Pa. Zdaj mislim, da se nahaja nekje v Peimsvlvauiji. Prosim cenjene rojake, da ga opozore na ta o- glas, če pa sam čita, naj se ni pa sam javi. \'a..lov: Frank De /.-lan, Ilox SJ, Sliekville, Pa. < 2.» JS—lin Želim izvedeti /a naslov svojih ro-.»akov ANTONA MF.DKN i/ Cerkniee. AN DRE. IA PKIDK iz liakeka in JANEZOV KORICN flC i/. Pi-iuine pri Itakeku. Ker jim imam poročati zanimive vesti iz stare domovine, zato jih prosim, da se mi oglasijo na s.e-deči naslov: Anton Drenik, 7*J5 Pcnn Ave. Johitstown, Pa. (25-28—10) OGLASI NAJ SE MINA Oill/AK, ki je bila baje na ltox 45, lierminie, l*a. Pri nas ima pismo od Marjane Tušar iz Hcta-velj pri Poljanah nad Škofjo Lo--Nadalje naj se oglasi MAK TLN STAREŠINIČ, ki ima pri nas pismo od svoje žene v Stankovei. rpravnLštvo (ilas Naroda, Cortlandt St., New York, N. Y. (25-27—10) Iščem svojega brata JOHNA SCHAWEK. J>oma je iz Nem škc Loke pri Kočevju. Zr.dnjič nii je pisal v maju i'. Dulutha Minn Nahaja se nekja v Minne-soti ali Michiganu. Ako sam be re te vrst.ee, naj se oglasi, ali pa naj sporoči kak njegov znanec r;a naslov: Miss Margareta SchaAver, 1472 Madison Avenue, New York, N. Y. (13 21.23,25,28:30—10) ----- Had bi izvedel, 3:je se nahaja ANNIE MEDVED, rojena v G'or Radencih, fara .^tari Trg pri Poljanah pri hiši Medvedora Pred 10. leti se je nahajala v Arizoni, omožena. Imam ji nekaj važnega poročati. Moj naslov: John Bancr, Bor 4o Melntvre, Indiana Co., Pa. (24 27—10) POTREBUJE SE I 40 do 50 drvarjev za delati komična drva. Gezd je dober in plača od kvarta $2.50. Za pojasnila se obrnite ua: John Ber.ehina, li^x 24, Helvetia, W Va. (24 25—10) OGLASI NAJ SE ANTON BUTlNAR ki se je nahajal v Anken« v, Iowa Pri nas ima piv p. o od svoje matere Marije llutinar iz Pod grada v Istri rpravništvo (ilas Naroda. (24-27—10) IŠČE SE UPRAVNIK za unijsko zadružno prodajalno Vešč mora biti popoinoma mesarske stroke ter imeti znanje o gro-eniji V tej zadruižui prtalajalni i-e prodaja samo onijsko blago in oil upravnika se zahteva, da pristopi takoj v organizacijo. Delavne ure so, kakor jih predpisuje lokalna podružnica uslužbencev trgovske organizacije. Le osebe, ki so zmožne voditi trgovino ter imajo že večletno izkušnjo, naj se blagovolijo javiti osebno ali pismeno na >podaj označeni na>!ov. Plača po dogovoru. — Jos Am-brožič, liox 351, <'anonsburg. Pa. r24-10--4-ll) RAZPIS SLUŽBE Vsled odhoda našega organit tisoč dol. Re.sne poiiudbe in spri če vala r.a župni ura J — Rev. An-zelm Murii, O. P. M., 408 E. f»th Street, South liethleheni. Pa (24 27—10) Rad bi izvedel za naslov od brata moje žene JANEZA KLANCA R, doma iz Martinjaka, po d miače Lončkov Svoječasno jo živel v Cirknici kot mizar. Tu . kaj v Ameriki se nahaja približ r.o 11 let. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi naznani, ali pa če sani čita te vrstice, naj sc mi oglasi ker mu imam sporočiti zelo važne stvari iz starega kraja. — Frank Rožanc, Box 'i, Camp r>4. t heat Bridge, W. Va. (24 27- 10) Rad bi izvedel za svoja prijatelja FRANKA ZADEL, podomače Lukatov L/. Juršič pri št. Petru na Notranjskem, ter FRANK \ NOVAK, doma iz Pavelcc na Primorskem. Prosim ju da se mi oglasita. — Alois Ratove, Box C G, Jame* City, Pa. (24-27—10) Iščem svojega brata FRANCA rOSAVETZ, doma iz TrgovišČa pri Veliki Nedelji na S p Štajerskem. Nahaja se v italjanskem ujetništvu. Ja\i se mi, če boš bral te-le vrstice^ ali pa k:iteri od njegovih prijateljev naj mu d:'' i>rebrati, ker srčno želim izvedeti po njem Tvoj brat Anthony Posavelz, .102 K. 8S. St., New York City, IT. S. Ann pica (24 27—10) Kje je .10SIP KAPEL? Doma je i/. Kala pri Šent Petru na Notranjskem. Pred štirimi leti je bival tu \\ Clevelandu. Imam mu več va/.noga f»oročati iz starega kraja. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, prosita, n?j mi ga u.-1'nani. za kar mu bom zelo hvaležen, ako pa sam bere ta oulas, naj se mi sam ogla^si.— Frank Kapel, 675 K. I V). St, Cleveland, Ohio. (23-25 -10/ Rada bi izvedeln, kje se n.'iliaja moj brat FRANK T TRK, doma iz Verda pri Vrhniki r.a Ivranj- j skem Pro«iu. (»njene iv.jake -i- roni Amerike, da mi pošlje kateri njegov naslov, boljše pa, ako sam eita, o v kratkem obiskal nai potnik Mr. JANZ9 PLBSCO. k! je poeblaUen pobirati aaroi nine in iadajatl prav«veljavna potrdila. Rejake prectmo, da mm gredo na rok«. tnrmtltra Alti Hafoda Dr. LORENZO 644 Penn mf i ilotxhixo r!« •OVORZtil ZDRAVm &V6QD6 ftPECUALIST zTjftti^ KUokn^ D ■oftKIH BOLEZNI ^Tf^ rlllSDlirgll, HL •...Hoja stroka Ja sdravljcaje akntalfe ta kraalCnlb KM lu mm b Bdrmrtm aad 28 let ter tmana skoaaim t neb bolMBia M kar mmm ilorcuko, aato vas noma popolaooa ranmeti In aad rate bola—. da tu oadrmrtm la vrnem noš in adrarj% Bkoal M tot m prldotoU potOno akniajo prt »dravljenjo moOftft Kia ras iMflBKMftrarte. Ne •HtMJlU. tosal v frta. lspadanjs las. botoflns v kosten, staie^iaaOMvMI Mesni, oslabelost, bolesti r mebnrjn, ledlcab, jetrak ta isleis^ ombIoo, I ai Ma 11—IP. kater, slato Kilo, wad a ho ltd. SV Uradno ore ssi V »onoSoljklh. ■roSaH In potklfe M t M 4oorai o* k v orwi, wautmn tn w»nn «o s. ak*iro|jS> a srn sostor. Oe esSolJeii pa | ut% MPoiSne. H' DrJLORENZ, 644 Phr an.f m!^ Pa. Dr. Kolei1 1» fitijhrA fi jaas Dr Kater Je osj atenJS SoTMiikl p« tiiii. r ^taT^^ima«»o« boUCla* r totok. prldtta ta Mati nm *am krt. N« SsbsJta. ter ta ke ▼m molk« bolMal atafta »o aM| Sul B«todL KaMur hitro oputU. * TUi pranrko)« oOrmrJa^ mm Sekajta t—prldiu ta ka mmm m ka* ■ot a t porralL r M srak Ia si—r kna qmdji**" jaflMTjrth ta brbn^ta rtaS tno kotosni. ki mmimH «M aoSI-sTpotrebao taflatt. ? OhIdi tn: vmUm ai a BM S £ - w "F* os a ^a NAS E SV AR I iU O Poznavajoč velike dobrote našega Bolgarskega Krvnega čaja In Bolgarskih krvnih čajnih Tablet, ki jih dajajo trpečim vsled rev. matizma, zaprtja, neprebave, kislega, vetrovnega ielodca, bolezni aa jetrch, ledicah in krvi, ao PONAREJAVALCI takoj začeli dajati bolnim in prizadetim PONAREDBE pod rasnimi imeni in garancijami ter jih silili kupovati cenene in nič vredne imitacije. Veliko i'h je bilo osleparjenh in vsi se spominjajo izkušnje ter razočara-lia. V8LEDTEGA svarimo svoje prijatelje ia čitatelje tega lista, naj ne pošiljajo denarja brezsrčnim ponarejavalcem. Samo zdrav ,e boste rukirali Ne eksperimentirajte z ničvrednimi zdravili Lansko »ta Jr bilo najboljoe ^UU^J/iI Bolgarski Krvni Čaj In Bolgar idr a vilo proti Španski Influon- ^RIJl • *k« Krvno dajno Tableto proti Bolgarski Krvni Caj vzet J^flJE*,. val dobri lekarnarji In »ro« * citronimm sokom. On jgMgHgggBfc vsak dober lekarnar vam ga bo prevrstfl ves aiatem ter prei«- mfjm&gjfz vos« I jem dal. Če ga vai le-•m bacile. Poglejto. da ie kar nar nima. vam bomo ml do-varniika znamka na vsakem za slall velik družinski zavoj ca voju. edino Znio JO pristen Bo<- ^Hffll<1-25 ali trije zavoje za S3-13. oarskl Krvni Caj In Bolgarske —Tlli1— ali iest zavojev za ISJS. Pl-Krvne Čajno Tablete. ^Ito na: H II kUAII CPUI IP If fttt*«t mJtYEL(PROfiUGTS, ne. i lli 'Villi ounLIUKi 219 T«ti aye,, ?\mwmt pa. Aii, j • rek'*l »tari lovec, — če bi se vidva ne vmešavala bi se vse ir'udko i/t- rlo. Sed.ij j»a je prejio/no in prenehaj mo go •;oriti o tem. "N- Luna rasla ir, daljni hrup streljanja se ie polegel. Vsepov-ai nam bo molilo zabavo. Dovtip Pepeta pa ni bil v stanu razjasniti čela Kauadca. Poskušajmo Ior>stuo uporabiti par ur, ki nam ostanejo do jutra, — je rekel. - Za kaj? -- je vprašal IVpe. — Za b*»jr vendar. — Kako to? — To ie ravno, kar me spravlja v zadrego, — je rekel Bois Kose. -— Ti znaš veu lar plavati, Fabijan? Kako bi se inocrel drugače rešiti iz Salto de A{»ua? — To j<* res. Misiim. da mi je strah zmešal pamet. Mogoče pi. '.»i se dalo vseeno napraviti luknjo sredi tejra otoka, skozi katero bi odplavali na, rej. \"«>č je dosti temna. Najprvo pa boin napravil poskus. Pri teh besedah je CMltr^ral Kanadee precej debel kolee, kate-repa je previdno položil na površino vode, ki pa je odnesla. Prij« 1»-lji so napeto pričakovali kaketra šuma in ko j«« izpinil kolec v daljavi, je Kanadee zop« t pričel: Vi«b.e. previden plavač bi prišid uiimo neopa/.en kot ta ko lee. Noben Indijanec se ni premaknil. • — To je res. — ,e rekel IVpe, — a kdo nam jamči, da ne zna oko Indijanca razlikovrti človeka o«l kolcaT Nato pa je med nami te eden, ki m* zna plavati. — Kilo pa f spanec je pokaral s prstom na ranjenca, ki je ravnotakrat za-htoka na nvejem ležišču. — Kaj /a to? — Je odvrnil Bois-Rose. — Ali je življenje te«ra moža toliko vredno kot ono zadnjega jrrofa Mediana? — Ne, — je odvrnil Španec. — Skoro sem sklenil pustiti tega moža tukaj, n seda i mislim, da bi bila to strahopetnost. — Ta nož. — j« dostavil Fabijen. — ima inopoče otroke, ki bi prav tako objokovali rjejrovo smrt kot bi storil to jaz. — To bi bilo slabo ter bi nas spravilo v n« srečo, _ je dostavil Spanec. Kanad-" ni več estrajal pri svojem predlojru ter rekel: — Dobre, Fshijan. ti si dober plavae. Sledi poti. ki leži odpr ta pred tela j. Pepe jaz pa bova ostala tukaj, da varujeva tepa noža. Če izgubiva pri tem svoje življenje, bova padla kot žrtvi naše dolžnosti in z veselo zavestjo, da si rešen Vsaj ti. Fabijan pa je r»u.tjal z plavo. — Poaa%ljam vama še enkrut, — je rekel, — da nočem življenja brez vs-i in vsled tepe ostanem tu. — Kaj nam je torej storiti? — je vprašal Kanadee žalostno. — Iskati moramo, — stk rekla Pepe in Fabijan obenem. (Dalje Dribodniič.) ✓' \ slovanskega Republičan. Združenja zbrani zastopniki Jugoslovanov, živečih v Zdruežnih državah ' Severne Amerike apelirajo na konferenco. i\e»;.i iC-piibličanskega Združenja v pr-\. vrsti namenjeno svobodi jugo-' s' »v an skega naroda v domovini, i j - za dosego eiljev, označenih vi programu .1. R. Z. ondotno delo' t- jvečje važnosti. V poete van je, d ; more Jugoslavija le tedaj po-vi di resnično svobodna, demo-; l atičua republika, če nastopi za, i«- ljudstvo v domovini, smatra / or za neizogibno nalogo orga- j n./acije. da dobi čim tesnejše zve-z z enako mislečimi elementi v •i ./osla vi ji in da podpre njih »le-; l.i 7. vsemi poštenimi sredstvi, ki \ ii dopušeajo razmere. E'.:seku-1 i priporoča zbor, da stori vse] i ■ mertie korake za dosego tega . . ... . . c ia m položi vso moe orga niza- ^ c ie na tehtnico, da se razvije v i d .movini delo za popolno poli-1 t no, gospodarsko in kulturno s.obodo vsega jugoslovanskega n roda. Jugoslovane v Združenih d zavali pa ponovno poziva, naj v,»oštevajo velikost in važnost te n loge, naj podpirajo organizacijo gmotno v zavesti, da pomagajo postaviti s tem domovino na trdno podlago, na kateri se bo njen narod mogel razvijati do najvišje stopnje blagostanja, svo-| bode in kulturne zrelosti. Po prečitaui rozoluciji še enkrat povdarja, da naj navzoči po- tlovoljna s tem. da se prečita do-kp »Idanski zapisnik. Večina delegacije se izrazi tako, nakar prečita br. Skubic zapisnik. Ko je bil zapisnik prečitan, vpraša predsednik konvencije-a!;o s«' navzoča delegacija strinja s prečita tlim zapisnikom. K besedi se oglasi br. Bruss ter p »jasni, da naj zapisnik popravi v toliko, da je stavil predlog glede volitve odbora" za pritožbe br. P škur, ne pa br. Aleš, kot je; vknjižem v zapisniku. Slednji je le podpiral prej omenjeni predlog. Br. Judnič stavi predlog, da se v pisnik s popravkom sprejme. Predlog je bi! podpiran in spre-j jet od večine delegatov.. Druga konvenčna seja J. R. Z. III. del. — Čas 4.H0 P. M. j a i Predseduje Mentoni, Rkubie, zapisnikar. Br. Kristan predloži tajništvu besedilo brzojavke, ki se naj pošlje predsedniku Wilsonu in mirovni konferenci v Parizu. Brat I nikar prečita tekst, ki se glasi: Mirovna konferenca, Pariz.