Leto IV.	V Ljubliani, dne 15. novembra 1928	46. štev.
Maribor edina svetla točka ob desetletnici naše države
Ob desetletnici naše nove države se neprestano oziramo nazaj. Želimo videti nekako skupno sliko, kako smo živeli, kaj smo delali; rekli bi, videti hočemo našo državno bilanco.
Lepi so bili dnevi, ko smo pijani sreče vzklikali: Samo d« je zmagala misel jugoslovanska. Danes, po desetih letih, pa se vpra* samo: Kako je zmagala, kje je zmagala?
Otresli smo se robstva, ki nas je tlačilo skozi sto* letja; ali ne vsi. Velik del našega naroda trpi danes hujše, kakor je trpel pred leti, in to v očigled vsega sveta, ki je v svojih besedah tako pravičen, ki se bori za človečanstvo in ki v svojih socialnih naukll, niti ne do« pusti, da bi se las skrivil ka* kemu bitju. Ves ta navidez* no pravični svet dopušča. <la naš narod mučijo, pobi* jajo in mu jemljejo naj* manjše človeške pravice. Mi, ki smo ostali skupaj m se pridružili našim jugosloven* skim bratom, pa bolehamo še vedno na stari slovanski bolezni: nezaupljivosti in medsebojnem razdoru.
Kamor se ozremo, povsod samo žalostni, črno obrob* Ijeni spomin. Le ena sama točka v vsem našem delo* vanju je svetla, in to je naš Maribor.
Maribor, veliko lepo me* sto, kjer se je v sredi naše* ga naroda ugnezdila nemška gospoda, ga izkoriščala in živela od njega, nekaka nemška trdnjava je bil, sko* raj lahko rečemo, zavojevan za nas, po neumrljivem pr* vem slovenskem generalu Rudolfu Maistru. Ni dosti manjkalo, pa bi tudi ta, po vseh pravicah nam pripada* joči kraj izgubili. Le odloč* nerau in pametnemu nasto« pu omenjenega moža se imamo zahvaliti, da tudi tamkaj nismo izgubili mno* go naših ljudi in lep del na* še slovenske zemlje.
Proti koncu oktobra le* ta 1918., ko so Nemci v Ma* riboru spoznali, da je Habs* burgu odklenkalo in ž njimi slavi Avstrije, so se jeli ne* prestano sestajati in delati
Narodni dom, kjer so se pred prevratom zbirali mariborski Slovenci
Mariborski rotovž. nekdanja nemška trdnjava.
načrte, kako bi mogli obdržati svoje postojanke in Maribor rešiti Avstriji. Pri tem so jim posebno pomagali ostanki preganjane av« strijske vojske, ki so ostali na svojih mestih tudi po popolnem porazu na fronti. Štajerski poveljnik 'polkovnik Holik je sklical
dne 1. novembra 1918 vse r Mariboru se nahajajoče višje oficirje,
da bi se ž njimipoSvetoval kako bodo branili Maribor proti Četam^ vračajočim se iz fronte. Slovenski oficirji, na čelu jim takratni podpolkovnik Rudol Maister, pa so spoznali, da nemški oficirji hočejo vse kaj drugega, in sicer Maribor pridržati Avstriji. Radi tega so se ločili od nemških častnikov in pričeli na lastno roko delati Sklenili so na vsak način pridobiti velik del slovenske
spodnje Štajerske z glavnim mestom Mariborom Jugoslu* viji.
Takratni podpolkovnik Rudolf Maister, ki je bil par dni nato imenovan genera* lom, in to že radi tega. da je lažje obvladal svoje nem« ške nasprotnike, je na last« no pest proglasil Maribor za jugoslovensko mesto, kar je na Nemce, posebno pa na nemške oficirje, porazno vplivalo. Nemške čete. mo štvo in oficirji so jeli odha« jati, nastopili so slovenski fantje, pod poveljstvom slo« venskih častnikov. Ali vsi se niso izkazali baš najbo« lje, mnogi so kljub svoji važni nalogi, pred izvršitvi« jo iste odšli. Ostalo je se« dem slovenskih častnikov in 87 podčastnikov in pe» šcev. Iz teh vojakov je na« stal L 1919. sedanji 45. pe» šadijski puk. Vse to se je godilo dne 1. novembra pred desetimi leti. Bil pa je to skrajni čas, kajti že prihod« nji dan so bili pripravljeni Nemci iz Gradca, da pošlje« jo svoje čete, da zasedejo Maribor. General Maister je ostal trdno na svojem stali« šču, podpirali pa so ga razni slovenski političarji. Tako je uispelo obdržati Maribor kljub najogabnejšim napo« rom naših nasprotnikov. Ka« kor povsod šo tudi tukaj vtikali v zadevo svoj nos Italijani in podpirali Nem« ca, katerim so pa zopet na drugih krajih škodovali in jih danes v krivično zasede« nem ozemlju zatirajo prav tako, kakor naše brate. Ve« lika Škoda je, da nismo imeli več mož, ki bi bili tako odločno nastopili kakor jo Maister. Prihranjenega bi nam bilo mnogo gorja in mi
bi danes ob naši obletnici lahko gledali vse drugače našo preteklost« kakor pa tako, ko smo izgubili najvažnejše organe našega telesa. Svet, ki je krivo ravnal in nam vzel kar je naše, naj si zapomni, da ne bomo nikoli pozabili naše lastnine. Naš je slovenski Korotan, naši so Trst, Gorica in Reka.

■-•!•.- .v
.••■• v.-'
■ •
,,, t -«. 4

llllpi

Grisogono je te dni posetil s svojo hčer« ko Ljubljano, in su cer radi ublažen j a političnih razmer. Levo: Trst, kjer se Je v zadnjih letih pred vojno najbolj razvi« jal slovenski živelj, so nam ugrabili Ita* lijani.
Spodaj pevski zbor •Ljubljanskega Zvo» na», ki je priredil te dni v veliki dvorani «Unk>na» dva lepo uspela koncerta — enega za mladino, drugega za odrasle.
Ha desni not kralj ta kraljica T Pariza. N« levi vila ▼ Rapahu, kjer je bila 12. novem« bra 1920 podpisana ne" »rečna, za Jugoslovene skrajno slaba pogod* be, med Italijo in Jugoslavijo.
Hotel «Imperial» v Rapallu. — Na levi osvoboditelj M ar i« bora, general Rudolf
Maister.
Ue^rio: Poslanec dr. Prvislav
General Rudolf V o* janov»Maister, ki je ob prevratu zasedel ln osvobodil Mari» bor.
mmmm&sr
.....• a-
w X*
"s™.™
Hirohito, 124. japonski cesar, je bil te dni kronan v Kiotu. To je bilo 76. kronanje ▼ omenjenem kraju. — Slavnosti so trajale ce» Eh enajst dni Njego* Ta rodbina sega m no« ffo let pred Kristovo rojstvo.
Rojstna hiša novega prezidenta ameriških , dTŽav, Hoovera, v Vest Branchu (Jova).
bremenska in potresna opazovalnica na gori Etni,
Gora Etna na otoku Sicilija, kjer je začel pred nekaj dnevi strašno bruhati že zelo stari ognjenik. Iz več Herbert Hoover, novi ame» žrel se izlivajoča lava je uničila najbogatejše pokra* riški prezident, se zahvalju* jine in povzročila ogromno škodo vinogradništvu, je tisočglavim množicam, ki
Novi grad odstavljenega nemškega cesarja Viljema Holandskem. Kakor se vidi, se možu ne godi pos«At o slabo, ko si lahko kupuje take gradove.
mu prirejajo veliko slavje, v počaščenje zmage.
Desno;
Kaj vse se ne spomnijo žen> ske? Da postanejo zanimi« vejše, si obešajo razne uha* ne, ▼ najrazličnejših obli« kah, na uhlje. Tako se j a spomnila neka ameriška le* potica in dala za uhan nare* diti majhen aeroplanček.
Poleg potresov, vulkanskih izbruhov, pa je hudo škodo povzročila Italiji veli* kanska poplava ▼ gornji Italiji. Na sliki vidimo poplavljeno mesto Tessino.
Politična kriza r Rumunijfe Zgoraj rumunski poslanik tt Londonu, Titulescu, ki po* stane najbrže zunanji mini* ster. Zgoraj na levi odsto* pivši ministrski predsednik Vintila Bratianu; na 'evt Maniu, vodje narodne kme* eke stranke, ki ima baje precej izgleda za ministrske* ga predsednika.
Radio v sodni dvorani. Da čuje tudi svet, kaj govore obtoženci in priče pred sodnijo, so tudi tamkaj vpeljali radio*aparate. Na sliki vidi 10 celo, kako priča odgo« varja na vprašanja nevidnega sodnika.
Martinova goska, ki jo pelje mala Žefka na sprehod, da se odebeli. — Za Martinovo je prišla goska pred krvavo «rihto», nato pa ▼ ponev. Žefka jo sicer plakala, potolažila se pa je, ko je obirala slastno gosko pečenko^
Levo:
Da so imeli časopisi vei pisati, so naročili neki ame* riški siroti, pomivalcu krož* nikov Clarence Terhune, da je skrivoma zlezel na veliki zrakoplov «Grofa Zeppeli* na», ki ga je prenesel brez« r plačno čez morje.