List 23. fr v • l ecaj XL\ ke i / naro ne i t Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskar len za celo leto 3 gold. 40 kr za 90 kr po po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 0 kr r>ol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta trt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 5. junija 1889. Obseg: Pouk o Govor vnani proti strupeni rosi na trti poslanca Klun Govor poslanca Tonklij Splošno vojsko gosencam. Zemljepisni in narodopisni obrazi Naši dop Novičar. Gospodarske stvari. pripravljena. Zmehčajmo tudi 1 % kilograma živega pna 4 Pouk ravnanji proti trtah. strupeni rosi na ali pa drugih 50 litrih vode. Ta belež (ap skozi sito, ki naj mu bodo za spoznanje gostejš kilogr. enako 2■/« litrom ugašenega apna v tekočino) vlijemo 3 luk- njice nego žveplaln v vitrijolovo raztopnino to pa Uže mnogo u razsaja po vipavski dolini trtna bo- kooarvena mešamo s palico tako dolgo, doKler postane zmes ena- lezen »strupena rosa" ki jo provzroča „peronospora vi-ticala". Ta bolezen kaže se pa zadnja leta čedalje sil-nejša tudi po Dolenjskem in Štajarskem. Bolezen obstoji, na kratko povedano, v tem, da listje prične ru- V Ce smo rabili či^t vitrijol in dobro apno j pa če smo tako ravnali, kakor je tu popisano, mora biti zmes svetlo-višujava, in kedar se za nekoliko časa poleže, meneti in prezgodaj odpada; vsled tega ne more zoreti ni grozdje ni les, a trta hira, slednjič pa celo pogine. Ta bolezen, kakor tudi vse druge glivske, širi se pa toliko silneje, kolikor bolj vlažno in sploh spremenljivo bode tekočina nad »jo popolnoma brez barve. e pa ni taka, ampak če je več ali manj višujava, pa je znamenje, da ni bilo zadosti apna, m trebalo ga zmes zelenim delom trte bo dodati, drugače bi utegnila je vreme. Letošnja spomlad strupena rosa precej škode, kaže, zato da bode smatramo naredila za svojo ker dolžnost, da opozorimo vinščake na njo. Uže več let zaporedoma smo prijavljali v tem listu, kako je ravnati proti strupeni rosi, proti kateri pomaga škropilo z raznimi kemijskimi zmesmi. Danes objavljamo pa pouk o reči, kakor ga ravnokar objavlja c. kr. kmetijsko škodovati, in to zaradi tega, nerazkrojenega bakrenega vitrijola. nepriličnosti, storimo najbolje, če vselej stehtamo živo bilo v njej še precej se ognemo te Da ali ugašeno apno, Kedar rabimo, kakor po navadi, uga- šeno apno, pojde nam bolj delo izpod rok, če je zmerimo u tej društvo v Gorici v svojemu »Gospodarskemu listu Kakor dokazujejo poskušnje preteklih treh spnnašalo se je kot izdatno sredstvo razumno škropi j nego stehtamo. V ta namen vzemimo cilindersko posodo od belega kositarja po premeru in znotranji visokosti koje po milimetrov, ali pa kubično leseno škrinjico let ognemo s takimi zmesmi, kojim je gl sestavni del baker, in posebno z bakreno apneno zmesjo, katera se pripravlj tako 147 strani merijo 136 milimetrov. Če ravnamo tako se tudi preobilosti apna v bakreno-apneni zmesi, katera nekoliko časa zavirala učinek bakra. Razume se samo po sebi, da moramo vsakokrat kedar ]e vzamemo nekoliko, da Za vsak hektoliter zmesi jo hočemo napraviti dobro premešati zmes, napolnimo škropilnico. Bakreni vitrijol mora biti kolikor mogoče čist denemo tri kilograme bakrenega vitrijola v redko tkano Znamenja zadostne njegove čistosti so: živomodra barva cunjico ali v kako vrečico > vezati, na to vzamemo bedenj jo je potem z vrvico za- da so posamezni kristali enakšne barve in podobe, da (čeber) ali kako drugo se popolnoma raztopi v čisti vodi, slednjič, da se taka posodo, v kateri naj bo 50 litrov vode in na robu zabit vodna vitrijolova raztopnina ne zmoti ter ne naredi žrebelj, na katerega obesimo z vrvico omenjeno vrečico, vidne gošče, tudi če je tako, da bo samo do srede pod vodo nekoliko dni razpostavljena 12 urah se raz- zraku topi ves vitrijol; zato zadostuje, da spravimo to delo prejšnji večer, da bo vitriolova raztopni Prvo ravnavo je zvršiti, kakor hitro grozdj pravem času krat ocvete, to je okoli polovice junija Ce se nospora prikaže, predno trta cvete, ali kadar cvete, naj se nemudoma zvršl ravnava; popisana zmes ne poškoduje prav nič cvetja. Drugo ravnavo je opraviti v 4 do tednih po prvi: posebno moramo skrbeti za to, da poškropimo vse nove liste, ki so se v tem času razvili. Po opazovanji novega perja bomo spoznali, ali se moramo zato, ker se je bolezen povrnila, morda požuriti z 2 °/ 0) oziroma 1 V2 % ali 1 7 0 bakrenega ž replika. Ni kakor pa ne moremo svetovati, da se zmes toliko stanjša da bi imela še manj nego le/0 viirijola. * drugo ravnavo. Tu moramo posebno poudarjati, da ravnave so tiste, katere izvršimo, predno bolezen. najizdatnejše prikaže se Včasih se prikazuje peronospora samo sporadno to je j le tu pa tam na kake posameznem listu in ostaja tako nekoliko časa j ne da bi se zganila toda hipoma se prav močno razvije in splošno razširi, kakor jo bil blisk nesel takem slučaji ni mogoče da se škropi ali potrosi še prej, ko je bolezen uže močno poškodovala trte Da se to lahko zgodi, uče uas žalostne izkušnje lanskega leta. Zato pa zahteva previdnost, da poškropimo ali potrosimo trte prvikrat uže da se zelo bliža. Za škropljenje Splošno vojsko gosencam. Lansko leto pustili bili so metulji na sadnem drevji mnogo svoje zalege. To kazalo je med zimo na drevji pripredeno bingljajoče suho listje, v Katerem prezimil bil je glogovi belin. Nekateri bolj zavedni kmetovalci sadjerejci obrali so med pretečeno zimo in pričetsom pomladi svoje sadno drev;e te zalege do čistega, ali kaj dosežejo posamezniki? Sosedje se za sovražuika menili niso; ta oglodal je najpreje njihovo drevje, ko na tem več živeža za svojo požrešnost imel ni, poiskal si je ži- veža na ko slutimo onem sosednem sadnem drevji, katero se je mrčesa obrano, lepo razvijalo, zelenelo in cvetelo. Temu dokaz najboljši so oni kraji po domovini, v katerih sadno drevje še sedaj ob začetku junija golo, liki v sredi trde dobro rabiti škropiln katera zime po sadovnjakih stoji. Grdi sovražnik je svojo mora zadostovati ne samo vsem drugim pogojem, ampak enakoličnih tudi škropiti tekočino razprašeno v mnogo požrešnost sicer za letos večinoma dokončal in belin uže v prav mnogem številu okoli frli; a ni še ves svoje kapljic na daljavo 1 do 2 metrov. metafoze dognal bode še mnogobrojneji, kar more se Del bo stopal enakomerno napre) in držal škropilnico tako, da bo tekoči trtuo perje. Zadosti ška deževala na slednji dan opazovati. Poglavitne gosenice bile so letos v tem okraji (in mislim, da tudi po drugih sploh) one glogovega belina, obročarice, zlatoriUe in sedaj debeloglavue. Prve morejo je to pa ? če se poškropi le površni del listov, se z malim trudom prav lahko med zimo in ob začetku predno se poveže omladje na kolce, ali pa ne- pomladi s tem pokončati, da se suho, na drevji ostalo koliko po tem da se perje uravna, in da pride listje v košarice do čistega obere in potem uže kaisor površna stran listov v naravno lego. Škropi naj se raje obilo, in sicer tako, da se po rabi okoli 100 litrov zmesi za 100 dobro obraslih trt. si bodi, sožge, (kaKor in kar je bilo lansko leto o svojem povedano v „Novicah") ali pa, da se koucem me- času Posamezne ravnave ali škropljenja je treba zvrše- vati ob suhem vremenu in da ni prevetrno, tudi ne ob takem času, ko solnce prehudo pripeka (od 11. ure do- poludne do popoludne); priporočamo pa » naj se ne seca marca in ob začetku aprila, ko so gosenčice uže izlezle, a so zvečer in zjutraj še na suhem listji skupaj zbrane, z gosenčjo bakljo na tem posmode in vničijo. Ta zadnji čin se je letos tukaj na gospod župnikovem vrtu kaj dobro obnesel; samo o pravem času mora biti opušča navadno žvepl proti trtni bolezni (oidium) izvršen. Bakreni žveplik se v drugih oblikah na pr. kot sam delavec je v teku dobrih ur z go prašna zme ni v preteklih letih z enakim uspehom baklj nad 150 sadnih dreves rešil hudega sov- bil kakor apneno-bakrena zmes, ali pa je imel v takih oblikah rablj kodlj nasledke za škroplj trte Zato ne moremo nikakor priporočati, da se take raz topine in zmesi še dalje rabijo bolj na obilo. ražnka. Tudi je za druge tri omenjene gosenčje vrste najpripravnejši pripomoček gosenčja baklja. s katero morejo se prava čuda delati, česar sem iz lastne skušnje sam do dobrega prepričan. Uže letos je ta grdi sovražnik sadni pridelek po bakreno-apneni zmesi moramo omeniti i da je krajih, kjer je v ogromnem številu nastal, najmanj za delala prav povoljno tudi tedaj, ko je imela v sebi manj dve leti popolno vničil; požrl je letošnji zarod še preje bakra, nego je popisano v tem pouku. Zato lahko pri- nego moglo se je cvetje razviti; a ker bode hudo ob-poročamo, da se narede veče poskušnje s tako stanjšano jedeno sadno drevje komaj v drugi rastni dobi brez po- s to zmesjo tako, kakor je raz- sebne nesreče zopet zmesjo. Ravnati pa loženo v tem pouku; pripravljati jo je tudi tako, kakor cvetja ne bode na takem je popisano za zmes s 3°/0 bakrenega vitri pošteno ozelenelo, tudi drugo leto ker leto j brstov raz« drevji, in ni viti ne bode moglo. treba druzega, nego stanjšati jo, kadar je napravlj > Ker s polovico (50 litrov) ali z enoliko hekto) ali pa 8 bode še sovražnik letos uže tako mnogobrojen, kaj prihodnje leto, ako kaka posebna kazen podv množino hekta) vode, da se dobi zmes z božja čezenj ne pride? Toraj mili posestniki domači sadjerejei, treba se je proti temu hudemu sovražniku kmetijskega napredka za vsak slučaj popolno zavarovati in pripravljenim biti! Tu ne pomaga se proti hudemu požeruhu le posameznikom boriti, treba bode splošne, dobro vredjene vojske, katera ga bode, o pravem času pričeta, z neodjenljivo vstrajnostjo tudi zatrla. Da pa ta koristna borba brez uspeha ne ostane treba je uže sedaj na to misliti ter boj proti sovražniku osnovati. V prvi vrsti za-to poklicani so pa gotovo sledeči faktorji: slavna c. k. kmetijska družba kranjska slavna c. k. okrajna glavarstva po deželi, p. n. županstva, v. č. duhovščina in ljudsko učiteljstvo ter slednjič tudi c. k. žendarmerija. C. k. okrajna glavarstva se županstvi in žendarmerijo vred naj bi na to strogo gledala in delovala, da se znana postava iz dne 17. junija 1870 1. o zatiranji škodljivega mrčesa sploh o pravem času tudi pod občutno kaznijo od strani vsakega posameznega lastnika sadnega drevja strogo in točno izvrši, ter tako koristnega sadu obrodi, ne pa le na papirji spi. Ko bi se bilo to letos o pravem času zgodilo, ne bilo bi opazovati takega razdejanja po sadovnjakih v naši domovini. Visokočestita duhovščina in učiteljstvo poučuje naj pa odraščene in šolsko mladino z besedo in lastnim dejanskim zgledom, ko za-to pravi čas pride, kako je sovražnika zatreti. Ker se pa vojske brez orožja in poveljnikov misliti ne more, ne more se brez tega tudi gosenčja vojska koristno dognati. Glavno poveljništvo prevzela naj bi c. k. kmetijska družba kranjska sama se svojimi podružnicami vred. Ta naj bi o pravem času naročila zadostno število pripravnih gosenčjih bakelj, katere naj bi potem ravno tako med posamezne podružnice svoje po deželi v zadostnem številu proti odškodnini razdelila; te baklje naj bi potem podružnicam kot inventarna lastnina ostale. Podružnicam kmetijske družbe kranjske nalog bil bi, da se v njih področji potem te baklje o pravem času brez odloga koristno rabijo po vseh vaseh in od vsakega posameznega posestnika sadnega vrta. S tem dosegel bi se zaželjeni in koristni namen, drugače pa nikoli ne. — Ako se bode vojska (mrčesja namreč) vršila brez vodstva, kakor je to do sedaj bilo, bode hudi sovražnik sadno drevje prihodnjo pomlad še vse huje oglodal, nego ga je letos, ker bode še veliko in mnogoštevilneji, nego je letos, do česar pa nikakor priti ne sme! Toraj vsi sploh na noge, na delo, na skupno splošno vojsko proti grdemu sovražniku sadnega drevja! Bog daj v ta namen dosta trdne volje in svojo pomoč! Dobrova dne 2. junija 1889. M. Rant. Razne reči. * Majnikovi hrošči so dobra krma kokošim. Po nekaterih krajih dajejo darila za pobiranje in pokonča-vanje hroščev, s katerimi pa ne vedo druzega storiti, nego jih na gnoj vreči. Ta poraba sicer ni napačna, ker so majnikovi hrošči prav dobro gnojivo, a dado se porabiti še koristneje. Nesočim kokošim treba precej beljakovine, katere pa ne dobe v navadni piči svoji. Najceneje jim je preskrbiš, ako jih krmiš s hrošči, ki imajo v sebi zelo veliko beljakovine. V ta namen hrošče opari in jih posuši na solnci ali v peči. Posušene hrošče lahko hraniš vse leto ter tako imaš izvrstno krmo za noseče kokoši. * Kako meso po leti dlje časa ohraniti sveže. V ta namen rabijo po nekaterih krajih na Francoskem ve- - like lončene posode, napolnjene s posnetim mlekom, ki se je uže skisalo ali se vsaj kmalu skisa. V to mle'*o potope meso ter ga s kamenjem obteže. Meso se ohrani v kislem mleku več nego osem dni; hočejo li rabiti meso, zadostuje, ako ga operejo. Meso prav nič ne pogubi dobrega okusa, in mleao je še vedno dobro za prašiče. Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. H Nabral Fr. Jaroslav. « (Dalje.) 108. Duševne potrebe in ljudoljubne naprave Japoncev. Sedaj si oglejmo bliže tega zloglasnega Američana. Koloradovec je mal hrošč, 1 centimeter dolg iu 7 milimetrov širok, zamazano rumenkaste barve in se spreminja na rudečkasto. Pokrovke so rumene, kakor surovo usenje in vsaka ima vzdolž pet črnih prog. Ovratnik je globoko pikčast in črno lisast, na sredi pa ima črno marogo, ki je črki H podobna. Hrošč prezimuje precej globoko v zemlji, spomladi pa, ko začne korun poganjati, pokaže se kmalu na mladej nati, katero objeda. Kmalu potem začne samica na njo pokladati kupčke jajc, katerih ima od sile veliko. V osmih dneh se izvali ličinka, ki žre po dnevu, po noči pa gre ob steblu v zemljo. Sprva je rudeča, pozneje svitlorumena, samo glava, ovratnica in dve vrsti pik vzdolž trupla so svitločrni. Iz sebe spušča neki jedek sok, vsled katerega človeku oteče koža, ako bi jo z golo roko mestil. V sedemnajstih do dvajsetih dneh je ličinka dorasla in se zarije osem centimetrov globoko v zemljo, kjer se preobrazi v bubo. Sredi junija je uže drugi zarod tu, * in ker vse preobražanje traja samo kacih 50 do 60 dni, volio in moč in je popolnoma oslabela. Vele, da v Ki pride za njim lahko še tretji. Kedar tem požrešnikom taj gosen rejkine še morejo živeti po murvah koj gredo drugih zmanjka hrane na njivi, nalete koruna, lotijo se v sili tudi kapusa in bilin, ki niso v nobenem rodu s korunom. Opažali so tudi to, da so se požrešniki po zemlji poskrili ter gladni na drugo, in če ne pri drugih krajih pa ne. Samica je tak kretna, kakor da je pozabila, da ima krila lena in neo Tudi ne leta tako kako v divjem stanju gotov mo in dar je krilat i iob letati znal. Ko samec ki je e Ch. čakali toliko pognal. časa i da je objeden krompir na novo M Kjer se koloradovec vgnjezdi, ondi naj gospodar irtins vzgajal sviloprejke ua prostem, du8egel je toli a so samci v tretjem kolenu dobro letali. Kakor v vseh kulturnih bilinah in živalih, tako > je ne pričakuje pridelka. Gomoljev se hrošč ne dotakne, v sviloprejki najstarejša prešlost zagrnjena v temnej ali škodljiv je zato, ker požre korunu vso mlado nat in davnini. Najverojetnejše je, da so sviloprejko začeli naj- tako golo steblo ne more zaroditi gomolj Zato pada preje vzgajati v Kitaju, aH kedaj, tega pač ne bodemo koloradovec med najnevarnejše iu najškodljivejše žuželke, uikdar dognali. Uže za časa Konfucijevega (500 Koliko je v Ameriki škode napravil, ne dade se popi- Pr- je bilo svilarstvo v Kitaju staro. Kitajske let pri- sati. V pojedinih krajih so morali opustiti korunišča. m Koloradovec ima v Ameriki dosta naravnih uepri-jateljev, ki ga ugonabljajo, ali vidi se, da so vsi vkup preslabi, da bi ga ugnali. Neka muha zabada svoja jajca v njegove ličinke in ta ga največ pokonča. Ličinke poloničiue jedo ličinke koloradovčeve. Tudi neke stenice in druge grabežljive žuželke preganjajo ga, ali vkljub tem pomočnikom mora tudi človek sam iti v boj na tega hudodelnika. Ciovek je posegel po raznih sred- stvih j sem in tj o se je dosta trdo upiral, ali vse do danes si ni mo^el izumiti načina, kako se do dobrega mogel ubraniti koloradovcu Ameriki ga niso mogli ugnati do sedaj. Glavno sredstvo proti kolaradovcu je bilo, da so skrbno nabirali vso zalego, ali na ta način se ne dade žuželka do dobrega uničiti. Ker mrčes izpušča jedek 5 kakor bilo uže omenjeno, toraj se roka tako uoame 7 da vsa oteče. Zato treba obleči rokovico, kdor bi imel opraviti s tem mrčesom. Potem so segli po strupu, vzeli so schweinfurtskega zelenila v vodi in 8 tem so kropili korun. Sredsvo je bilo dobro, samo ko bi mog njim do vsake živalice priti. Ameriki so priporočali premnogo drugih sredstev, ali nobeno se ni potrdilo. Pri Schildavu so korunišče pokosili, s petro- lejem polili iu potem požgali. Ali ko so čez nekoliko dni nove nati pognale, koj je bilo na njih dosta ličink, katere so se bile pred kot ne v zemljo zarile iu čakale. Skoro gotovo človek ne bode mogel do celega zatreti tega sitnega mrčesa, kakor je zatrl uže mnogo drugih večih živalij, vendar je upati, da pride čas, ko se ga vsaj več ne bode bal tako, kakor do sedaj. 110. Svilarstvo. Kdor se ozira samo na nadlogo, ki jo žuželke na- pravljajo » sodi j da ni škodljivejših stvari na svetu, ali vendar bi se cel red na svetu premenil > ako žuželke prešle. Vsak ve, da imamo žuželk, katere so človeku tudi neposredno koristne. Taka koristna žuželka je tudi sviloprejka, najbolje udomačena žuželka, ker je od člo- veka najodvisnejša. Po človekovej skrbi je zgubila svi- povedke pripovedajo, da malone vsi važnejši izumi v ali gospodarstvu in obrtu izvirajo od modrih cesarjev, sorodnikov njegovih. Gotovo je pa to, da je v Kitaju uprav cesarska obitelj z mogla pri vsakem kulturnem lepim zgledom največ pri po delu. Vse narodne sve čanosti se vrste koli cesarska obitelj pokazujc delo častno in Koristno, pripovedki nastalo z nastojaujem in )spodarstva in pri njem vselej i ljudstvu, kako je vsaiso tako Tudi svilarstvo je po kitajskej skrbj obitelj Maill a ) cesarske pripoveda v povesti Kitajske o tem to Cesar Hoang-ti hotel je i da m zdign< svilop svilo. , ki je živel 2600 let pred Kr. njegova zakonita žena Si ling-chi pov * blagostanj roda, zato jej naložil, da opaža gleda ko se mogla okoristiti ž njeno ena je nabrala mnogo sviloprejk in jih sama redila na posebnem kraj ki bil edino v ta namen odločen. Polagoma je dognala ne samo to, kako treba gosenice njegovati, temveč tudi to, kako se svila odvija in roba tke.u 7) Vse do te cesarice**, pripoveda Duhalde ki je svoj popis sestavil na podlagi kitajskih povestničarjev, »narod se je tako namnožil, da niso zadoščale več kože, v katere se je do tedaj oblačil. To je narod prisililo, da je začel premišljevati, kako in kje bi dobival potrebne obleke. In prav ta čas se je posrečilo cesarici Si-ling chi narejati svilenino. Pozneje so se vse cesarice držale sijajnega zgleda izumiteljice ter so se rade ukvarjale z vzgojem sviioprejk. Redile so gosenice, odvijale so svilo in tkale robo. Na cesarskem vrtu je bil vedno poseben oddelek za vzgajanje murv." (Dalje prihodnjič.) Politične stvari. Govor poslanca Kluna v državnozborski seji dne 21. marca t. 1. (Dalje). ozirom na to, Kar je rekel gospod poslanec dr. loprejka v stoletjih vso svojo samostalnost, zgubila je Gregr o svoji domovini, opozoril bi ga tudi še na to > ___18 da se tam kakor pri nas moramo v prvi vrsti zahvaliti duhovščini, da se je ohranilo češko slovstvo. (Dobro! Dobro! na desnici.) Ravno tako kakor pri nas so bili tudi na Češkem časi, ko je imela češčiua le še v cerkvah svoje zavetišče in gojitev. Duhovniki so bili na Češkem isto tako kakor pri nas prvi pisatelji, katerim so se št-le pozneje pridružili od njih probujeni možje iz posvetnega stanu, da nadalje porabijo snov, katero so oni nabrali in ohranili. Za ohranitev starejšega češkega slovstva se moramo, kakor je priznal Palacky, zahvaliti toliko zaničevanim jezuitom (Čujte ! na desnici), in to, kar se je sežgalo, ni bilo nič druzega, nego nepotrebne slovstvene čenčarije. Gotovo tedaj ni prav in lepo, duhovščino tako slikati, kakor da bi ne imela za ljudski pouk razuma, smisla in ljubezni. In ako so šole novejšega časa boljše mimo starih, ne smemo pozabiti, da sedaj nalagajo jako znatna bremena prebivalstvu, in sicer bremena, ki bi bila prinašala še boljše sadove v stari šoli, ako bi se bila ta tako podpirala (Prav dobro! na desnici), kajti storila bi bila stara šola gotovo več nego nova, ko bi bila na razpolaganje imela tista sredstva, kakor dan- danes. Gospod poslanec je tudi o jezuitih govoril ter t zopet pogrel mnoge že davno zopet in zopet ovržene napade na jezuitski red. Na to odgovarjati bilo bi odveč. Omenjal je pa tudi nenravnosti mej duhovsko gosposko. Res je, da so tudi mej duhovniki taki, ki se ne zavedajo vedno svojega vzvišenega poklica5 toda ako je bil že v Adamovi družini Kajn, v Lotovi družini Kam, ako je bilo med Jakobovimi sinovi toliko omade-ževanih mož in je bil celo mej Kristusovimi apostoli izdajalec, potem se pač ne smete čuditi, ako s3 mej velikim številom katoliških duhovnikov tudi taki, ki ne zadostujejo vedno zahtevam svojega poklica. Čuditi pa se moramo, da ne prestopki posameznih očitajo skupnosti. (Dobro! na desnici.) Zdi se mi tako, kakor da bi hotel kdo zaradi tega zaničevati stan zdravnikov, ker so mei njimi nekateri mazači. Vse te razprave, o katerih sem sedaj govoril, me pa niso tako neprijetno dirnole, kakor konečne besede, 8 katerimi se je dr. Gregr obrnil do kneza Liechten-steina, zaradi tega pa si tudi jaz dozvoljujem obrniti se do gospoda Gregra ter reči: Vi, gospod Gregr, poznate zgodovino bolje nego jaz, vedeti morate tedaj tudi, da ^so v oni slavni dobi, o kateri ste govorili, živeli sijajni plemenitaški rodovi, ki so takrat zvesto stali na strani češkega naroda, ki so ž njim delili tugo in radost, katerih zastopniki pa dandanes niso več na strani češkega naroda, marveč mej njegovimi najbolj zagrizenimi sovražniki. (Prav res! na desnici.) če se tedaj, kakor ste Vi storili hudodelstvo pradedov prišteva mej grehe sedaj živečih, morale bi se tudi zasluge pradedov proslavljati za zasluge sedanjega rodu. Komu bo pa prišlo na um, da bo češki narod tem možem samo zaradi tega postavljal častne spomenike, ker so bili njihovi pradedje i _ poštenjaki? Ali je tedaj prav, tako napadati ter očitati čin pradedov za pregreho možu, ki je vsikdar kazal odkritosrčno in zvesto prijateljstvo za češki narod ? (Dobro! dobro! na desnici.) To, gospoda moja, ni lepo, to ni plemenito, to ni krščansko in menim, tudi ne husitsko. (Dobro! na desnici. — Poslanec Dtirrich: Li- .•(F * ^ , r • rt TR beralno!) Stranka takozvanih Mladočehov in nemška liberalna opozicija sta si stali dosedaj sovrašuo nasproti, kar je koncem svojega govora tudi še izrečno naglašal gospod poslanec dr. Gregr. Toda kakor sta bila nekdaj Herodež in Pilat mej-sebojna sovražnika, potem pa sta postala prijatelja, ko je bilo treba obsoditi Gospoda, tako so tudi gospodje iz opozicije in gospodje Mladočehi včeraj postali debeli prijatelji (Veselost na desnici), ko se je šlo za obsodbo verske šole. (Prav dobro na desnici.) Včeraj se je tedaj * n ■ jr m | doseglo sporazumljenje ali združenje obeh strank. Knotz in Gregr, Gregr in Knotz sta se spravila včeraj ter pokazala, da je ravno verska šola, ki bi ju mogla približati enega k drugemu. Ravno zaradi tega pa obžalujem včerajšnji govor in sicer v interesu češkega naroda, ker je gospod poslanec vedno navajal le češki narod. Ali se je češki narod, katerega vztrajnosti in značajnosti se moramo zahvaliti, da smo prišli tje, kier smo danes, res tako globoko pogreznil, da sedaj opravlja posel za nemško-liberalno opozicijo? (Prav dobro! na desnici.) Češki narod je katoliški narod ter bo gotovo ugovarjal, da ga je včeraj gospod poslanec Gregr navajal za levičarski posel; kajti, da je včeraj v resnici gospod po-slanec dr. Gregr opravljal levičarski posel, dokazovala so burna odobravanja, katera so spremljevala njegov govor, in da je to storil ravno v trenotku, ko je bila ta stranka jako potrta, tega menda češki narod ne bo nikdar odobraval. Češki uarod hoče ravno tako, kakor vsak krščanski narod, imeti svojo šolo, v kateri more svoje otroke brez skrbi vzgojevati dati v onih naukih, ki so vodili njega samega. Češki narod ima tu svoje zastopnike in menim, da ti ravno tako enoglasno pritrjujejo razpravam gosp. poslanca kneza Liechtensteina, kakor ostale desničarske stranke te visoke zbornice, in da enako nam obžalujejo govor gospoda poslanca. fi Gospod poslanec dr. Gregr je včeraj pred svojim govorom meni in nekaterim drugim tovarišem dal dober svet, naj ne poslušamo njegovega govora in naj raje gremo iz dvorane; jaz pa menim, da bi bilo bolje, ko bi bil šel ven on sam lu prepustil nalog, kateri je včeraj prevzel, kakemu govorniku na levi strani te visoke zbornice. (Veselost in Prav dobro ! na desnici.) (Dalje nasled.) Govor drž. poslanca Tonklija v državno-zborski seji dne 8. maja 1889. - • Če je menil gospod protigovornik, da se naš ob-čevalni jezik ne pokriva 8 pismenim jezikom, vabim ga, naj roškem s starim kmetom hotel ž njim govoriti tavljam govori na Zgornje-Avstrijskem, Štajerskem ali Ko- dogodek s popolnim podpisom razložil v 20 n Mira u ni hodil v šolo. Ako bo z dne 25. ost. 1888. v novi čisti nemščini, zago- Ce to ni res, obrniti bi se bili morali gospodje, Ki ga da se ne bodeta razumela. (Prav res! na desnici.) Pri nas ta razlika ni tako velika. Tudi oni so podpisani tovariša Piro na včtraj prečitanem lista, zo^er svojega ca, ne pa zoper poslanca Kluna. Ker niso kmet, ki ni obiskoval šole, razume, če se mu čitajo da- storili tega, pač dokazuje, da je Pirovec poročal resnico našnji časopisi in knjige, in to dokazuje tudi postopanje in se ni lagal porok poslauca KI Sploh mi je pa družbe sv. Mohorja", ki da vsako leto nad 50.000 knjig Blaž Pirovec tiskati in razdeliti valstva. med nižje sloje slovenskega prebi- je bil ri dotičnem dogodku navzoč in najmanj ravno tako zanesljiva kakor načelnik Smrekar, ki ne zna niti čitati niti ga lastnoročno podpisal priča, Kočevci imajo tudi jezik, katerega nisdo ne ra- pisati (Poslanec Klun : Čujte!) in katerega j tudi lahko zame. Tudi oni so vsprejeli mnogo slovenskih besed, preslepil pitatelj včerašnjega pisma. TheirovsKy je tukaj tako „Kotschen" ,,Katschen" od »kača od » koča u „Pobolitzen" od ^povalnica' Kusche" od -kužek", ,,Razen ? u sodnik v lastni pravdi ter ne mu Franc Kusternig in Luka Taschek pa biti merodajen* nista bila pri od „raca Nemci. u itd. In vendar ne trdimo, da Kočevci niso dotični seji navzoča ter tudi zaradi tega ne moreta resnici tedaj ni vredno, da se kdo v tako ničesa pričati. resni razpravi, kakor je pravosodnja, bavi s tako malen- Glede kostjo (Odobravanje na desnici) in očita skemu prebivalstvu, da mu sploh m I I H ^ drugega navedenega slučaja je moral pa gospod poslanec dr. Foregger sam priznati, da je so-prizadejal kak prve stopje odklonilo tožnika in s tem posredno nekaj sloven- udarec. To ni plemenito, če bogataš predbaciva ubožcu potrdilo, da se ne more nikakoršna krivda pripisovati revščino. Mi spoštujemo, čestitamo, zavidamo Nemce tožencu, kateri je dokazal resnico onega, kar je tukaj povedal poslanec Klun. Sodite seuaj sami, ali je očitanje slovenskim poslancem glede pomanjkanja resnicoljubja opravičeno in (Poslanec dr. Menger: desnici. Sovražite jih ! Oporekanje na Poslanec Klun: Kaj pa še!), toda tudi mi zahtevamo, da so nam nasproti prijazni. Gospod govornik je tudi naglašal, da se more iz ali morda ne zadeva drznega napadnika samega njegovih ponesrečenih vzgledov sklepati, kako je nemščina izobraževalno vplivala na slovenski jezik. Jaz sem prišel tu do ravno nasprotnega zaključka. To le dokazuje kako so Nemci ponemčevali slovenski narod. Če je nadalje trdil, da se z nastavljanjem slovenščine zmožnih uradnikov v slovenskih pokrajinah seje nezaupauje mej prebivalstvom, moram ga podučiti bolje. (Dalje 11» si) Naši Iz Ljubljane Jaz trdim, in to mi bo priznal vsak strokovnjak, j r I* da navstane mej prebivalstvom nezaupanje do sodnika skem. tedaj ? če sodnik ne razume stranke. (Tako je! na desnici!), če govori sodnik drug jezik nego stranka in se ne more ž njo sporazumeti. Potem je tudi nezaupanj da bo napačno sodil, opravičeno. Narod mu ne zaupa, dopisi. Volilno gibanje na Kranj tem tednom pričele so se, kolikor nam znano pr vot ne volitve v kmetijskih občiaah in tudi glavni iz-vrševalni odbor kluba narodnih poslancev razposlal je svoja vprašanja in naznanila o tem, ali dosedanji poslanci nameravajo sprejeti vnovič kandidaturo ali ne, do zaupnih mož. Kolikor čujemo je pregovarjanje in pri- toda ne zaradi tega, ker meni, da bo napačno raz-sojeval iz strankarstva, marveč ker ravno ne more iz- govarjanje v onih okrajih zeio živahno, v katerih so se kandidaturi odpovedali dosedanji poslanci, to izrekoma vedeti resnice. (Odobravanje na desnici.) Če se dajo prebivalstvu pa taki sodniki, ki ž njim občujejo v njegovem jeziku in morejo poizvedeti resnico, izginiti mora velja za eno spraznjeno mesto v ljubljanski okolici, v škofjeloških selskih občinah in pa v litijsko-trebanjskem vsako nezaupanje, potem le pridobi zaupanje pravosodje v in razsodba. (Živahno odobravanje na desnici.) Tako je v tem oziru in nič drugače. okraju. Tudi v časnikih nahaja in pa spodbujanja kandidatur. se sled priporočanja obče pa smemo trditi z zadostenjem, da valovi volilnega gibanja pri nas še niso prestopili biegov dostojnosti in pa, da je bilo bo-renje omejeno na same narodne kroge, v katerih so Gospod poslanec dr. Foregger je tudi slovenskim pa borbe bolj veljale osebam, kot načelom. poslancem pomanjkanje resnicoljubja očital ter v dokaz — „Matice Slovenske" XXIV. redni veliki zbor je temu prebral pismo, katero so podpisali nekateri člani danes popoludne ob 4. v mestni dvorani z zadnjič na- kraj nega šolskega sveta v Krejancah in v katerem se vedenem dnevnem redom. da je poslanec Klun menda po lažnjivem poro kn. šk. Alojzijevišči je v čast k matičnemu pravi, čevalcu zapeljau. Poslanec Klun je dotično poročilo, in pa duhovniško-podpornemu društvu došlim unanjim kakor je izrečno omenil v svojem govoru, posnel iz gostom na čast danes večer ob 7. uri veselica s petjem, pisma nekega člana krajno-šolskega sveta, namreč Blaža igro na citrah in pa glediliško igro : „Mlini pod zemlj Pirovca, ki je bil pri dotični razpravi navzoč in je celi katera obeta biti v vsakem oziru zanimiva. u » 183 Podobo » adnjega načelnika usmiljenih bratov v Ljublj dr. Favsta Gradišeka ki 1837 umrl v svoji hišici v Šmartnem pod Šmarnogoro, doposlali so usmilj bratje bol v Šentvidu pri Celovcu dežel Ob devetih zvečer sijajni ples v čitalniški dvorani Dne 10. junija. Ob devetih zajutrek pri nemu odboru kranjskemu. Ta izrekel dopošilja teljem r> orko zahvalo, sliko dr. Favstovo pa je oddal v . Tučku. Ob desetih dopoludne pohod šole na Grmu Ob eni po obedu izlet v Toplice. Kranjski muzej. mi Nevihta z nalivom in nekoliko toče razsajala je nedeljo s trebanjskega okraja in Kamnika gori Novičar iz domačih m preko Ljubljane proti Škofj Loki Na južno stran tujih dežel. bij proti Vrhniki padlo samo malo tihega dežj blisk in grom iz črnih oblakov pa je kazal bližino ne vihte. Z Dunaja. — Naš in ogerski ministerski predsednik dogovorila sta glede na delo, ki še čaka ogerski državni zbor, da se delegacije skličejo v 22. dan m. Med Das Parteivvesen der Slaven iu Bohmeu" je naslov knjižici tiskani v »Narodni tiskarni" ljubljanski. To je, po Bismarkovsko, govoriti nekoliko črnila tiskanega za mladočeške nazore. Mi obžalujemo, da tako kukovično sredini Slovencev in v .Narodni temi deluje strajno odbor za nov kazenski zakon in kolikor se da posneti iz dosedanjih razprav, zna nov načrt rešen biti v odseku v primeroma kratkem času. Levičarji in izrekoma velik prerok v Izraelu 7 jajce dobi prostor v Eduard Suss; znašli so si novo trobento, s katero se tiskarni", kater a namen da pomaga sejati an Slovenci in med Čehi. prav gotovo ni bila ustanovljena v ta razdvojenost med obračajo zoper državnozborsko večino. širiti Akademija znanosti imela te dni svoj redni letni zbor in navzoč je bil tudi nadvojvoda R a i n e r Ali si morebiti v „Nar. tis" kedo želi nazaj za kot kurator akademije. Ta imel je prvi, kakor naravno nasprotnike naše rzlatih časov" narodnega razdvojenja! Ali pa hoče tiin potom utrjevati politična naravna zanj častno zveza med Slovenci in Čehi! Pri c. kr. deželni sodniji ljubljanski pričele so se porotne konečne obravnave ta ponedeljek, sodbe o ubojih in teških telesnih poškodbah so zopet na dnevnem ledu. od druge strani pripravljen nagovor, v katerem člena akademije cesarjeviča omenja umrlega Rudolfa, vrh tega pa je v govoru sledeči stavek: libog se mora izreči da je pričel boj zoper prosveto in Poročil se je danes teden v Ljubljani dr. napredek, to da, nadejati se hočemo, da bode ta prikazen kmalu minula." Naravno je, da tisti, ki so ta stavek uvrstili v nadvojvodov govor, z njega to bero, kar so z njem Sujer, svak dr. Sajovicev, z gospodično hčerko ljubljan- pred svetom nameravali m zato bero iz tega stavka skega županovega namestnika gosp. trgovca V. Petri-čič-a. Bog daj srečo! Doktorja prava proglašen je bil v ponedeljek obsodbo ske šole, opirajoč se na ono podtikanje s katerim jim je edino mogoče boriti se zoper dejanski namen na Graškem vseučilišči koncipijent. J. Šusteršič, odvetniški škili državlja ske šole, to je glede ogromne večine avstrij- Besede iz zoper kršansKo odgojo Darila 1 jeklenega peresa za sto metuljev od nadvojvodovih ust glase se tako splošno, da se morejo obračati kakor koli, pa ker jih vse glasila levičarjev šol učencem, ter dajali so učitelji ljubljanskih ljudskih «o s tem v kratkem dobili 70,000 pokončanih metuljev. Vabilo k slavnosti o priliki razvitja društvene zastave, katero bode obhajal „Dolenjski Sokol" z sode- v lepem o lasji porabljajo zoper versko šolo ali lovanjem ^dolenjskega pevskega društva Novem Mestu dne 8., in 10. junija 1889. leta. Vspored Dne junija : Ob devetih zvečer podoknica kumici. Potem koncert pri g. Brunerju, prav za prav zoper kršansko odgojo, jim ni treba iskati druzega pomena, vendar pa je umestno tu zabelježiti judovsko-brezversko nesramnost in predrznost ki hoče celo o cesarski rodbini za unajni svet kazati razdvojenost in kazati nasprotje med cesarjem in enem nadvojvodom. Ker na tem nihče ne dvomi, da je cesarjeva resna volja iz šol spraviti širjenje brezverstva, posebno potom neostrupenega poduka in pa verske odgoje. hočej to so pa Dne Vidi se pa tudi v junija. Ob petih zjutraj budnica. Ob devetih shod v telovadnici. Ob polu desetih pozdrav vseh gostov pri slavoloku Ob desetih sv. maša na trgu in razvitje zastave Potem slavnostni sprevod po trgu. Ob polu eni banket v čitalniški dvorani Ob štirih popoludne izlet v Žunhovo Kaj pa Suss in vsi njegovi pristaši dostikrat povedali na vsa usta. prikaznih vsih držav, kako žalosten sad rodi brezverska i nas že kažejo taki sledovi, najjasneje pa od pr ram jih kaže Laška in Francoska Ogerska. — Deputacija podonavskega parniškega se je do ogerskega trgovinskega mi- hosto ondi društva obrnila se je nistra Baros-a zarad podpore, pa ta je deputacij prijazno sprejel, ni obljubil zahtevane podpore, temveč ne narodna veselica s telovadbo j petjem godbo žugal > da bode delal na ustanovitev novega podonav 184 skega parniškega društva, ako bi sedajno društvo ne v širjavi pa blizo 3 pol kilometre. Nesreča zgodila se hotelo biti poslušno ogerskim ukazom. Pri avstrijskem trgovinskem ministerstvu, kjer se je dne prvega junija opoludne. Valovi predrli so v mestu Johnstovvn na poti poderajoči hiše tako da ljudje Število porušenih poslopij niso imeli časa rešiti se. je temu društvu načeloma obljubila državna podpora, napravilo je tako ravnanje Barosovo zelo nepovoljen utis. Pri razpravi državnega proračuna imel je ministerski predsednik Tisza zopet odbijati ojstre napade skrajne je v tej skupini hiš požar, ki gotovo zopet pokonča na večine vladi stotine ljudi. Požar še ni pogašen. Nihče ne more v ceni se na več tisuč. Dohod k večini preplavljenih hiš ovira železniški most speljan čez reko. Vrh tega nastal toda v zavesti gotove in ogromne opozicije prijazne stranke, ni ravnal z opozicijo ravno laskavo ter mesto, ker je popolnoma obdano z vodo. Vse reke v tudi zagotavljal, da za slučaj njegove ostavke, gotovo ne Pensilvaniji, v Maryland, Virginiji in Zahodni Virgi- pride do vladanja sedanja opozicija, ampak reakcij n U ? brez namena, deluje na katero bodisi z namenom ali opozicija. Srbska. Vznemirjenost povodom izgredov prejšnje ■ nedelje se je polegla nekoliko, vendar pa se razvijajo sedanje razmere vedno in vedno v večjo negotovost, vrhuncu prihajajo vse ruski vdane osebe, vse pa kar služilo prejšnjim vladam, odr se kot. Bivši minister Garašanin zatožen zarad hujskanj ne- mirom in izgredom in je dejan v preiskovalni zapor. Ni dvomiti da bode gotovo tudi obsojen. odpovedala železniškemu oskrbovalnemu Vlada društvu ta posel, ter prevzame vse srbske železnice v državno upravo. Srbski vladni krogi trdijo da ima to biti prvi korak za vredjenje tamošnjega državnega gospodarstva ter da je za to ta korak v pr vrsti pomenljiv za srbsko denarno gospodarstvo Francoska. Predsednik republike Carnot na stopil je potovanje v severne okraje Fraucoske, posebno > popravljal ono zato blike pokvaril Boulang bili j kar tam za stvar repu ke ravno severni okra so glavna zaslomba Boulanger-jevega sedaj rovanja zoper iz Pari republikansko upravo. včerašnjega dne brzojavlja se o tem potovanji lais-u pri njemu na čast priredenemu obedu govor, v katerem je najpred potrjeval, da so zgradbe novega pri- ti šj izvršene v resnici krasno in potem je rekel da ima republika pravico ponosna biti ua take uspehe. Ne srečni preroki, ki so dolžili republiko, da javno imetji aili, da je postalo pristauišče v Ca trati ne bodo zabra lais-u biser našega pomorskega posestva, ravno tako malo kakor so mogli zabraniti speh i dne bodo sami spoz azstave; enega da republika moderni družbi dovaja najmogočnejše elemente, dela napredku in blagostanju. Govor predsednikov sprejet je bil z živahno po- hvalo. Amerika. Pensilvaniji, izrekoma v bližini mesta in v mestu Johnstovvn, nastala je grozovita ne- niji, so preplavile bregove iu pritlično ozemlje in od vseh strani prihajajo naznanila o grozovitih škodah. Promet na Pensilvanski železnici je pretrgan, mostovi in cestovodi so razdejani, na več mestih že- lezniški tir spodkopan. Dne t. m. biv.ojavlja se z Novega Jorka: Vsled povodnji prišlo je ob življenje 8—10,000 ljudi, škoda se ceni na 25 milijonov dolarjev. Najnovejši vesti. Dunaja. Slovesno podeljenje bareta iz rok ce- A sarjevih novoimenovanemu kardinalu nadškofu Pražkemu, grofu ScbOuborn-u, vršilo se je včeraj dne 4. v dvorni farni cerkvi z navadno svečanostjo v navzočnosti kar- dinala Gangelbauerja, nuncija Galimbertija, ministrov, načelnikov vrhovnih uradov, plemstva iu vojaštva. Po končani slovesni maši in po izročenem baretu pela se je zahvalna pesem in nov kardinal podelil je navzočim blagoslov. Prage se poroča, da so tamošnji strajki delavcev poravnani. Deželni odbor dovolil je v Presticu po povodnji pDŠkodovanim 5000 gld. podpore. Vijolice , pesmi za mladost. Zložila Lujiza Predsednik Carnot govori1 je včeraj v Ca- 1889. P e s j ah o v a. Ljubljani tiskal in založil J. R. Milic je naslov ravnokar nam došli tiskani 160 strani obsegajoči knjigi. Ime slavnoznane pisateljice poroštva dovolj7 da se v knjigi nahaja zgol zlato zrnje namenjeno v poblaženje mladih src. Pisateljica ; ki v tej knjigi podaja slovenski mladini lep šop krasnodišecih vijolic : glasovi )) :u Obrazci iz prirode„Iz otročjega življenja in Ubožoc u (idramatični prizor) O v • hrcm poklanja to lepo knjigo velezaslužnemu našemu rodoljubu gospodu dr. Jerneju Z up a n c u. Knjiga posebno pripravna za našo mladino kot darilo za vse prilike, stane v MiliČevi tiskarni broširana po 1 gld. 10kr.; lepo vezana z zlato obrezo pa 1 gl. 60 kr. in jo priporočamo prav gorko! V K r a n j i 27. maja Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. sreča vsled tega, ker je v veliki zagradi naberana voda pretrgala bregove. Vodni reservoir bil je na izhodni strani mesta in je meril v dolžini 8 kilometrov 44~kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr* Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.