Harf« izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina » dostavljanjem na dom ali po poStl K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30'—. — Naslov: Upravništvo »Zarje* i Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer. __________________________________a
Posamezna Številka O vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednlik rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino in ins rate. •— Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: finostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9,—12. dop. In od '/26.—‘/a7. zv.— Reklamacije poštnine proste
&tev. 169.
V Ljubljani, v sredo dne 27. decembra 1911.
Leto L
Prazniki.
Ljudje ki so se zadnji teden razhajali, so si za slovo voščili vesele praznike. Pisma sorodnikom in znancem in prijateljem so končavali z voščilom »vesele praznike«. Doma, na ulici, v trgovini — povsod se je ponavljalo to čestitanje. Enim je prihajalo od srca, drugi so je izrekali stereotipno, to voščilo, ki se ponavlja dvakrat tisoč let zimo za zimo, v mestu in na deželi, v toplih in v hladnih krajih.
In zdaj je minil božič. Za večino ljudi je*minil, popolnoma minil. Ta ali oni si podaljša brezdelne dni; nekaterim otrokom ostane kakšna igračka in z njo nekoliko spomina; tupatam je kdo doživel ne vsakdanjo epizodo. Ali množice so se davi, deloma pa že snoči vrnile na delo in življenje jim teče zopet enakomerno, enolično dalje kakor pred prazniki,kakor da ni bilo praznikov. Božič jim je minil.
No da. Kaj naj bi trajal večno? Vsak dan mine in za praznike ne more biti izjeme, samo lenuhi bi hoteli večne počitnice, človek pa je ustvarjen za delo, zato ima dvoje rok.
Gotovo. Ali včasih slišimo tudi drugačne besede o življenju, o njega globo-kejšem pomenu, o namenu in smotru človeka. In božični prazniki niso le dnevi brezdelja, počitka in priprave za novo le-t" Od nekdaj so bili prazniki človeštva namenjeni užitku, zakaj duh se ne krepča c h lenobi, in da se morejo misli odvrniti od vsakdanjosti, potrebujejo posebne hrane. 2e v najstarejših časih je skrbel zanjo kult, iz katerega se je razvijala kultura; čim višjo stopnjo je dosegala ta, tem večji pomen so dobivali prazniki. Godovi no-ganskih narodov so bili socialni in tako jih je prevzelo tudi prvotno krščanstvo.
Kar je človeški rod premogel lepega in kar se mu je zdelo vzvišeno, kar mu je ustvarjala fantazija in podajala umetnost, vse je služilo njegovim praznikom in jih obdajalo s posebnim čarom. Bili so v najožji zvezi s človeškim življenjem in s prirodo; odtod so dobivali svoj zmisel in svojo prelest. Zato so bili ljudstvu pomenljivi in množice so jih obhajale z vdanostjo, ker se je v njih simboliziralo vse, kar se je gibalo v človeških dušah. Vse, kar je človeštvo sanjalo krasnega, je izkušalo uresničiti ob svojih praznikih; približati se je hotelo misterijam in življenju je hotelo dati tisto lice, po katerem je hrepe nelo.
Stari prazniki so bili dnevi lendte, polni poezije.
Ali čudo čudovito! Stoletja je napredovala kultura človeštva in naivna duša bimorala pričakovati, da se je poglobil pomen praznikov in povečala njih lepota.
ANTON CEHOV:	V
Krivo zrcalo.
Z ženo sva šla v salon. Po mahu je dišalo in po plesnobi. Ko sva nažgala v sobi luč, ki je že celo stoletje ni razsvetljevala, se je poskrilo na miljone miši in podgan v svoje luknje. Ko sva zaprla za sabo vrata, je vsled piša zašumel papir, ki je kupoma ležal v kotu. Na papirju sva videla starinske črke in srednjeveške podobe. Na pozelenelih stenah so visele slike prednikov. Ti so gledali srepo in temačno.
Najini koraki so doneli votlo po vsej hiši. Mojemu kašlju je odgovarjal odmev, oni odmev, ki je nekdaj odgovarjal mojim prednikom...
Veter je tulil in cvilil. Kakor da bi k Jo ječal v dimniku. Debele deževne kaplje s > padale in bile ob temna in motna okna, in njih ropotanje je zbujalo nemir.
— O, predniki! sem vzdihnil ob pogledu na njih slike. —r Ako bi bil pisatelj, napisal bi lahko dolg roman. Saj je bil vsak teh starcev nekdaj mlad, in življenje vsakega, življenje vsake je bil roman... m kakšen roman! Poglej to starko, mojo prababico. Povest te grde in spačene ženske je jako zanimiva. Ali vidiš, sem vpra-
Toda zgodilo se je narobe. Njih čar se je zmanjšal, njih poezija je izpuhtela. V koledarju so še zaznamovani z rdečimi črkami, ali ljudstvu so se odtujili. Ne pripravljajo se več s tistim pričakovanjem kakor nekdaj, in kadar minejo, ne zapuščajo več sledov za seboj. Božič ali Velika noč ali Binkošti — v čem je razlika? Letna doba je drugačna, v cerkvi se čita drug evangelij in obredi so različni, ali ljudsko čuv-stvo ne opazi tega. Enim so procesije in božji grobovi paša za oči, drugi se sploh ne brigajo za to.
Kako obhajajo izvoljenci človeške družbe svoie praznike, to ni važno. Ali pomenljivo je, da se lahko pravi »svoje piaznike«. Zakaj božič bogatinov ni božič delavcev; Velika noč kapitalizma ni Velika noč proletariata. Krščanstvo se ,n bilo uveljavilo učeč enakost in bratstvo vseh ljudi in "O dveh tisočletjih krščanskega gospodstva so razredi ločeni, da ne morejo biti bolj in nasprotja so se poostrila, da jih ne more ublažiti noben evangelij.
Bogastvo in siromaštvo — to daje dandanes praznikom različen, nasproten značaj, prelest pa »m jemlje v visokih in v nizkih krogih. Razkošno se lahko obhaja sveti večer v miljarderjevi hiši; ali ves sijaj z električnimi lučkami v vseh mavričnih barvah osvetljenega božičnega drevesca je brez pomena, darove, ki jih poklanjajo starši otrokom, znanci znancem, bi si lahko dajali dva tri mesece prej ali pozneje, pojedino, ki jo imajo božični dan, si lahko prirede, kadar se jim ljubi. vaj naj jim označuje praznik iz koledarja, ko imajo svoj praznik lahko vsak dan?
A v hiši delavca so prazniki časi lomljivega veselja. V tovarnah in delavnicah se danes vprašujejo tovariši; »Ali si se naspal?« In na tisoče jih je, ki se smatrajo srečne, če so to dosegli. Zakaj velike množice nimajo od praznikov nič drugega, kakor da privoščijo svojim zbitim udom in utrujenim kostem tisti počitek, ki ga vse leto ne morejo užiti. Kdor pa hoče imeti od praznikov kaj malega več, mora skromni priboljšek, ki ga je privoščil sebi in svojcem, poplačati drago, odrekajoč si od potrebe toliko, da nadomesti povečane praznične stroške. Če je o praznikih počival, je počival za svojega gospodarja, ki bo porabil njegovo osveženo moč sebi v prid; če si je dovolil nekoliko užitka, jemo-ral dati tribut njemu, ki zbira sadove njegovega vsakdanjega dela, da mu jih zopet prodaja z dobičkom v porabo.
V kapitalističnem svetu mora biti vse predmet trgovine; vse postaja v tej družbi blago. Izdelki industrije in poljedelstva prihajajo na trg, s plodovi človeškega duha se kupčuje, čuvstva se prodajajo. In
šal svojo ženo, ali vidiš ono zrcalo tam v kotu? — Pokazal sem ji veliko zrcalo v črnem okviru, viseče v kotu poleg portreta moje prababice.
— To zrcalo ima čudovita svojstva; pogubilo je mojo prababico. Velikansko svoto je dala zanj in ni se od njega ločila do smrti. Cele dneve in noči se je gledala vanj, še celo ko je jedla in pila. Vedno ga je jemala s seboj na postelj in umiraje je naročila, naj ga ji dajo v grob. Njene želje ji niso spolnili, ker je bilo zrcalo preveliko.
— Ali je bila koketka? — me je vprašala žena.—
— Morda. Zakaj neki se j: je ravno to tako priljubilo, a ne katero drugo? Ali ni imela nobenega drugega zrcala? Draga moja, v tem tiči ravno skrivnost. Sporočilo pravi, da se skriva v tem zrcalu vrag. in da je imela moja prababica hudo nagnenje do vragov. Seveda jo to nezmi-sel, vendar pa tiči v tem zrcalu tajinstve-na moč.«
Pobrisal sem prah z zrcala, pogledal se vanj in se glasno zasmejal. Moj smeh je zamolklo odmeval. Zrcalo je bilo nepravilno in je raztegnilo moje lice na vse strani: nos je silil v levo lice« a podbradek se je razpolovil in zlezel na stran.
— Čuden okus je imela moja praba-
piazniki, oropani poezije, postajajo pomembni le še za trgovino.
Ali človeštvo ne more trajno živeti v suhoparnosti kupčijske nroze. Duša ljudstva je žejna idealnejših užitkov, nego jih more dajati tovarna in rudnik. Tudi prazniki so del socialnega vprašanja; tudi neznosna treznost življenja, ki se skoraj obupno izraža v pustih praznikih sedanjosti je sovražnik kapitalističnega reda, poznavajočega in spoštujočega samo materialni dobiček. Ta neznosna puščoba bo pomagala strmoglaviti ostarelo družbo, da stopi nova in mlada, ustvarjajoča lepše življenje na nlan. Takrat bo človeštvo zo-pet imelo svoje praznike._______________
Perzija.
Kratke vesti je prinesel brzojav o božiču iz Perzije; kratke, še ne popolnoma jasne , ali značilne. V Tebrisu so bili krvavi boji med ruskimi in perzijskimi četami — to je prva vest; druga pa je ta, da je regent sporazumno z vlado razpustil parlament.
Vsako Ufo utegnejo priti natančnejša p .»jasnila. Ali že iz teh kratkih vesti je raz-videti, da je Perzija kapitulirala pred Rusijo. Kakšne posledice utegnejo nastati iz tega preobrata, je pač še težko uganiti, ali vsekakor imamo opraviti z jako resnimi dogodki, vsled katerih se je ruski vpliv silno povečal, kar pomeni, da se je neodvisnost Perzije močno skrčila.
Rusija vodi svojo osvojevalno akcijo v srednji Aziji povsem smotreno in njena diplomacija natančno ve, kaj da hoče.Vse, kar dela v Perziji, je premišljeno provociranje in ima namen, spraviti deželo v tak položaj, da se mora vdati ruskim zahtevam. ali pa riskirati vojno, vkateri bi Rusija imela pretvezo, da brani svoje o-pravičene interese. Danes ne more biti nobenega dvoma več, da je Rusija protežira-la bivšega šaha Ali Mohameda in pospeševala njegovo vrnitev. In le, ker se ta manever ni posrečil, je sama aktivno nastopila.
Tisti hip, ko je ruska vlada poslala svoje vojake v Perzijo, so dobile vse njene besede o neodvisnosti in nerazdeljivosti dežele značaj laži. Te besede, vsak teden slovesno ponavljane, so bile zelo previdne in diplomatično modre, ali premotiti vendar niso mogle nikogar. In perzijski parlament, ki je odklonil ruski ultimatum ter se obrnil do evropskih parlamentov, je prav dobro spoznal obupni položaj dežele.
Ruska vojska ni šla v Perzijo napadat. Tako je zatrjevala izjava ruske vlade. Ali tega tudi ni bilo treba. V Peterburgu so prav dobro vedeli, da pride prejalislej do boja, če bodo ruski bajoneti v Perziji. Puške so same po sebi provokatorično
bica, — sem dejal.
Zena je šla neodločno k zrcalu in se pogledala vanj — a tedaj se je pripetilo nekaj strašnega. Žena je prebledela in se stresla po vseh udih. Svečnik ji je pal iz rok in se je zatočil po tleh in sveča je ugasnila. Bilo je popolnoma tema. Na-krat je telebnilo nekaj težkega na tla; moja žena se je zgrudila nezavestna.
Veter je žalostneje zatulil, podgane so zbežale v luknje in v papirju so zašu-mele miši. Lasje so se mi ježili. Skozi okno je posijala luna...
Dvignil sem ženo kvišku, jo objel in nesel iz salona. Prebudila se je iz nezavesti šele drug dan zvečer.
— Zrcalo! Dajte mi zrcalo! — to so bile njene prve besede. — Kje je zrcalo?
Cel teden ni ne jedla, ne pila, ne spala, le prosila je, da ji prinesemo zrcalo. Grozno je jokala in si rvala lase. Ko je doktor izjavil, da bi lahko vsled opešanja umrla in da je njen položaj skrajno resen, sem šel v salon po zrcalo in ga ji dal. Ko ga je zagledala, se je zasmejala od prevelike sreče, ga zgrabila, poljubila in se vsesala vanj s svojimi očmu
Sedai je nrešlo več kot deset let, a ona se še vedno gleda v zrcalo in se ne loči niti za trenotek od njega
— Je-li mogoče, da sem to jaz? —
sredstvo in tam, kjer tabore tuje čete me<f domačim prebivalstvom, je konflikt vedno-v zraku. Najmanjša malenkost lahko* povzroči izbruh; čim so ruski vojaki napadeni, ima pa ruska diplomacija dobljeno igro.
Tista malenkost, ki je doslej še neznana in ki ostane morda vedno tajna, se je zgodila. Pred božičem je prišlo v Tebrisu do resnega boja. Kako je nastal? Kdo ve? ... Perzijci so napadli Ruse. Zakaj in kako? To so podrobnosti, o katerih ruska brzojavna agentura '"■^vidno molči. Skratka — dne 21. decembra se je pričel boj na puške, o katerem se z ruske oficiozne strani poroča, da je —stal resen; na ruske patrulje se je streljalo s streh in popoldne so Fidajzi napadli Bagičemal, kjer je utaborjen ruski oddelek. Topništvo jih je pregnalo, ali Rusi so imeli izgube. Ruski prebivalci v Tebrisu so zbežali v generalni konzulat, ki so ga zasedle tri ruske stotnije. Drugi dan je začelo rusko topništvo obstreljevati trdnjavico, v kateri so se držali Fidajzi.
Sočasno je prišlo poročilo, da se je v, Adžičaju, kjer straži oddelek ruskih kozakov ravnateljsko poslopje, dne 23. decembra vnel boj s perzijskimi četami. Rusi so nato zasedli vsa vladna poslopja in brzojavni urad v Tebrisu ter poslali 5. strelski polk in še sto kozakov tja. Perzijci so se v naglici pripravili na odpor. V prvih bojih so imeli 50 mrtvih. Dobili so 300 mož po-jačanja in boji so se nadaljevali. Brzojavna zveza s Tebrisom in vsaka zveza med Tebrisom in Adži^jem je prekinjena. V nadaljnih bojih so Perzijci izgubili 500 mrtvih.
Očitno se je vlada v Teheranu ustrašila teh dogodkov. Rusija je baje provizorično dovolila nekatere izpremembe svojega ultimata, nato pa je vlada izjavila, da sprejme zahteve in je razpustila medžlis. Kakor znano, je bil parlament odločno odklonil ruski ultimatum; če ga je vlada hotela sprejeti, je pač morala razpustiti parlament. Kakšen vtisk bo kapitulacija napravila v deželi, bo pač treba počakati. Vsekakor je Rusija utrdila svoj položaj in se za velik korak približala svojemu končnemu cilju. Četudi iz raznih ozirov ne pobaše Perzije takoj v svojo malho, se vendar bliža čas, ko bo pod primerno pretvezo izvršila to »kulturno« delo. delo.
NOVICE.
* Skrajšanje »delovnega" časa za d«-hOTŠfilno. Papež je duhovščini skrajšal brevir. Od 1. januarja 1913 bodo duhovniki te opravljali molitve po novem skraišanem brevirju; brevir bodo opravili pol ure hitreje kakor na. vadno. Potem pa tje duhovni gospodje rgra.
šepeče in njeno lice zardeva hipoma in na rbrazu se ji pokaže blaženost in razkošje. — Da, to sem jaz! Ves svet laže, le to zrcalo ne! Ljudje lažejo, laže moj mož! Oh, ako bi se bila preje videla, ako bi bila vedela, kakšna sem v resnici, gotovo bi ne bila vzela tega človeka! On ni zame! Pred menoj bi se morali klanjati najlepši in najblagorodnejši vitezi...
Nekoč sem stal zanjo, in kar nepričakovano pogledal v zrcalo in — odkril strašno skrivnost. V zrcalu sem ugledal žensko omamljive lepote, kakor je nisem še videl v življenju. Rečem vam: prirodni čudež, harmonija lepote in ljubezni. Kaj se je zgodilo? Zakaj je moja nelepa, nerodna žena v zrcalu taka krasotica? Zakaj?
Zato, ker je krivo zrcalo raztegnilo nelepo ženino obličje na vse strani; vsled premaknitve linij je slučajno postalo lepo. Dvojni minus da plus.
In sedaj sediva z ženo neprestano pred zrcalom in gledala vanj. Moj nos leze v levo lice, podbradek sili v stran, a lice moje žene je čarobno — navdaja me z blazno, neukročeno strastjo.
— Ha-ha-ha! — se zakrohotam na ves glas.
Žena pa šepeče tiho:
— Kako sem lepa.
žajo, ako se delavci bore za izboljšanje svojih razmer !
+ Pruski kralj obsojen. Tajni justični svet je obsodil pruskega kralja Viljema na 10 mark globe. Redka zadeva se je zgodila takole. Dvorni operni pevec Braun, baritonist na wiesbadenski dvorni operi se je peljal spomladi s tramvajem v Maine. Ko je dospel v Maine, je zvedel, da je zbolel njegov prijatelj pri mestnem gledališču, ki bi bil moral peti tisti večer vlogo Votana v Walkiiri. Braun se je ponudil, ida poje namesto obolelega prijatelja. Na grado je odklonil. Intendanta wiesbaden-ske dvorne opere je vsled tega kaznovala Brauna z globo 10 mark, ker je bil zapustil brez dovoljenja intendance Wiesba-den. Braun je tožil pruskega kralja kot lastnika wiesbadenske dvorne opere za povračilo utrganih 10 mark in je tajni justični svet njegovi zahtevi ugodil.
* Tram ga Je ubil. Ko je šel budim-peštanski državni pravdnik dr. Dezider Etter po ulici mimo nove še ne dograjene stavbe, je nenadoma padel nanj s stavbe tram in ga je težko poškodoval. Z dr. Etterjem je bila tudi njegova soproga, ki }e dala prenesti soproga v bolnico, kjer pa je kmalu izdihnil v njenih rokah. Tram je zadel še dve drugi osebi, ki pa sta dobili samo'neznatne poškodbe. Nesrečni slučaj je zbudil po Budimpešti mnogo jpozornosti.
* Plin je eksplodiral. V hiši podersamske tvrdke L5wy na Češkem so uvedli aerogenov plin Monter je bil pozabil zapreti plin, ki je ▼sled tega iztekal celo noč. Ko je prišla drugi dan navsezgodaj svakinja imejitelja tvrdke z lučjo v klet, se je plin unel in eksplodiral. Deklica se je hudo opekla in je kmalu umrla za opeklinami. Tudi lastnikova soproga se je nevarno opekla, ko je prihitela deklici na pornčo.
* Gledališka predstava t Tripolisu.
Tako strastno ljubijo Italijani gledališče, da se italijanski vojaki tudi v Tripolisu ne morejo odreči temu veselju. V trdnjavici Mesri, kjer so pred par dnevi sikale granate in krogle skozi ozračje, so topničarji postavili majhio dvorano za gledališke predstave. Z mrzlično vztrajuostjo so izdelali vojaki dekoracije in kostume; žrtvovali so dragocene ure spanca, da so se naučili vlog. In nato je bila velika premiera; igrali so igro Cuore di donne. Da se završi predstava v vsakem oziru popolno, so poskrbeli tudi za stroge kritike pa so povabil na predstavo mednarodne časnikarske poročevalce.	“
* Poplave T Italiji. V vsej severni Italiji so velike poplave, ki so napravile mnogo Škode. V Gomi so odnesli valovi otroka. Tudi ▼ Apuliji so veliki nalivi, ki povzročajo huda opustošenja.
* Boj proti raku. V Berlinskem zavodu za nalezljive bolezni je izumil profesor Wassermann novo sredstvo, ki je poročal o njem v seji medicinske družbe 20. deje kemična spojina iz eozina in selena; cembra. Gre namreč za novo sredstvo, ki spojina se vbrizga v kri in uniči celice raka. Zdravilni poskusi pri živalih so se izborno obnesli. Učenjak je prišel do tega sredstva po poskusih z anilinovim fluo-rescinom. Po štirih ali petih vbrizganjih so pričeli pri miših raku podobni izpuščaji polagoma izginjati in so čez par dni popolnoma izginili. Profesor Wassermann je izrazil upanje da se bo morda posrečilo s tem serom zdraviti in ozdraviti raka pri človeku. Svari pa zdravnike in bolnike, da bi se predčasno udajali nadam za ozdravljenje, or eden ni serum dovolj preizkušen. Obeenem je dospelo tudi iz Londona poročilo o novem zdravilnem sredstvu proti raku, ki se je baje dobro obneslo. Poročilo namreč pripoveduje, da so ozdravili v veliki londonski bolnici starega raka z radijem. Ker je bila operacija brez uspeha, so potresli na bolno mesto radijevo sol. Bolečina je kmalu pojenjala, rana se je krčila in je čez pet tednov izgi-
. nila. Te vesti je treba seveda sprejeti zelo previdno, pač pa so nam dokaz, kako neumorno dela zdravniška veda, da se izumi sredstvo, ki ozdravi to hudo in močno razširjeno bolezen.	......
* Premetena izsiljevalca. Iz Rusije je prišla na Dunaj vdova ruskega trgovca. Ko je Šla po ulici, je zapazila na tleh prstan, pobrala ga je in ga je hotela izročiti gospodu, ki je šel pred njo. Mislila je. da je on lastnik prstana. V tem hipu je priskočil neznan človek in ji zapretil, da jo bo dal aretirati, ker je hotela prikriti najdbo. Gospa se je dala uplašiti in je izročila izsiljevalcu 150 kron in potem še 155 rubljev, da molči. Obadva sleparja sta nato izginila.
* Stavkovni nemiri t Dundeeju. V Dundeeju stavkajo pristaniški delavci in vozniki. Bili so že veliki nemiri ter so prevrnili etavkujoči železniški transportni voz v valove. S pol cijo so bdi hudi boji. Nemiri so zavzeli končno toliko obsežnost, da je moralo priti 3000 vojakov. Nemiri se ponavljajo.
* Dlnamitnl atentat T Ameriki. V Jeringtonu v Nevadi se je zgodil na novo sodno
poslopje dinamitni atentat. Eksplozija je po- ' slopje popolnoma razdejala.
* Tragičen dogodek. Oskrbnik tropav-ske norišnice Kirschmann je v torek popoldne v šali udaril svojega osemletnega sinčka 8 prtom, ki je pokrival šivalni stroj. Po nesreči so obvisele v čipkah prta škarje, ki so zadele deika na vratu in mu prerezale žilo. Dasi je bil zdravnik takoj na mestu, je deček umrl vsled izkrvavitve. Ubogi oče je sina iskreno ljubil in so ga z največjim trudom obvarovali samomora.
* Nepošten poročnik. V Monakovem so odslovili poročnika KOuitza, ker si je izposodil od židovskega enoletnika 30.000 mark proti obljubi, da mu pripomore do imenovanja za retervnega častnika. Zndeva zbuja tem večjo pozornost, ker je Kčuitz sin generala in osebnega adjutanta princa regenta.
* Vročekrvna rodbina. V Monakovem je prišel neki skladiščni delavec domov in se sprl s svojo pastorko. Pastorka se je razsrdila in trikrat ustrelila iz revolverja na očima, nato je skočila skozi okno. Streli so privabili v sobo pastorkinega moža, ki se je pa tudi pognal skozi okno, prav tako tudi vdova, ki je bila v sobi. Vdova se je lahko poškodovala, pastorki in njenemu možu pa se ni zgodilo ničesar.
* Letalčeva nezgoda. Na letalnem polju v Chalonu je pad 1 letalec Tiersch z enokrov-nim aparatom iz višine 100 metrov in je obležal z zlomljeno roko in nogo. Dobil je tudi težke notranje poškodbe in se dolgo ni zavedel. Njegovo stanje je jako resno.
* 8 edstvo proti trebnšnemu Ic-gttrju. Pariški profesor Chantemesse je baje izumil serum, ki obvaruje pred trebušnim logarjem. Serum se je v 23 000 slučajih jako dobro obnesel. Združene države so mobilizirale v Teksasu tekom zadnjega leta 15 000 mož. Štiri mesece so taborili vojaki in vso dobo sta se pojavila samo dva slučaja legarja v tistih oddelkih, ki so jim bili vbrizgali serum, pa še ta dva sta ugodno končala in sta vojaka ozdravila.
* Zaloga smodnika je zletela t zrak.
V torek ob 2. popoldne je stresel mesto Vi-zerbo strahovit pok. Zaloga tovarne za smodnik je bila zletela v zrak. Dva delavca sta bila mrtva, poleg enega so našli tobačno pipo, ki je najbrž povzročila eksplozijo.
* Globine morja. O višini gora naše zemlje imamo še precej prave pojme ; vemo, da je Mont Everest v Himalaji s svojimi 8882 metri najvišja gora na zemlji. Kako pa je z našo vednostjo o morskih globinah naše zemlje? Predstave o tem so večinoma zelo nejasne. Morske globine navadno podcenjujejo, izjemo delata samo vzhodno in severno morje. Povprečna globina severnega morja je samo 40 metrov, samo v severnem delu je globina nad 100 metrov in skozi Skagerak gre struga, ki je s svojimi 809 metri največja globina severnega morja. Podobno je tudi z vzhodnim morjem. Edina izjema je še Danciski zaliv, ki je globok 113 metrov; drugače pa je vzhodno morje ob vsej nemški obali precej plitko. Največja globina je še južno od Stockholma, meri približno 500 metrov. Vse drugačna pa je globina oceanov, o katerih so nam dala jasne podatke šele pre-merjenja novejšega časa. Šele, ko so polagali leta 1854 prvi atlantski kabel, so iskali globine morja. Ob tej priliki se je izkazalo, da je morsko dno med starim in novim svetom večinoma ueizmerna ravnina, ki se širi povprečno 4000 metrov pod morsko površine ; to podmorsko ravnino so imenovali „te-legrafičuo ravan“. Preiskali so še druge dele atlantskega oceana in določili njegovo naj večjo globino blizu Portorika, kjer je morje globoko 8341 metrov. Indijski ocean ima sicer veliko povprečno globino, toda njegove najtišje globine se vendar ne morejo meriti z globinami atlantskega oceana, ker znašajo okoli 7300 m. Največja globina je pri otoku Amboina blizu otoka Celebes. Najbolj globoka mesta pa ima Tihi ocean med Azijo in Afriko, Že v sedemdesetih letih so določili pri Kurilih globino 8500 metrov, ki so jo smatrali dolgo časa za najglobljo pogreznitev zemlje. Leta 1903 pa so našli globino, ki je doslej najgloblja na naši zemlji; ta globina je pri otoku Guamo in so jo določili na 9633 metrov. Potemtakem bi se tudi Mont Everest skril pod morje, ako bi ga pogreznili na tem kraju vanj in še bi mu šumeli valovi 800 metrov nad glavo.
* Truplo neveste v generalovi rakvi. Pred nedolgim časom sta prišla v Nico ruski general Saraojev in angleška ladjr Hamford. Oba sta umrla na en dan, Slučaj je hotel, da ste družini obeh umrlih naročili pogreb pri isti pogrebni družbi. Ko je prišlo truplo mlade dekiice v London, so ga hoteli njeni starši in njen ženin še enkrat videti. Kako so se pa začudili, ko so odprli rakev in našli v njej truplo ruskega generala v polni paradi. Pogrebni zavod v Nici je namreč pri odpošiljanju obe rakvi zamenjal in odposlal ono, namenjeno v Varšavo, v London in obratno. Starši deklice so se takoj obrnili glede cele zadeve v Varšavo. Toda rakev je že odšla v Peterburg, kjer so jo z vsemi vojaškimi častmi pokopali. Na prošnjo so ruke v izkopali, da bi dognali, kdo je v njej. Dognali so, da res niso pokopali
starega generala, ampak mlado angleško Iady. Seveda so rakev 8 truplom takoj odposlali na Angleško, od koder je kmalu prispelo tudi generalovo ter so mu morali vojaki še enkrat izkazati zadnjo čast.
* Samomor z zlatim prahom. Sučvan-ski podkralj TVnfaug si je končal življ«u|e s tem, da je pogoltnil večjo množino zlatega prahu. Kitajski uradniki smatrajo te vrste samomor za jako časten in imeniten.
* Ponesrečena ribiška ladja. Blizu Bresta je nasedla ribiška ladja Sin Josef. Sunek je bil tako močan, da so zleteli štirje ri-biši raz krov v morje in utonili.
Ljubljana ui Kranjsko
— Cenjene inserente opozarjamo, da moramo imeti naročila za Silvestrovo številko »Zarje* najkasneje do četrtka 28. t. m. zvečer.
— O kranjskem deželnem zboru se razširjajo precej čudne govorice, kakor da se je razmerje med vlado in klerikalno stranko skalilo. Klerikalci so v deželnem parlamentu absolutni gospodarji in vlada jim je šla v vseh rečeh tako na roko, da je bilo njeno ravnanje že na dlako podobno protekciji. To je bilo opaziti n. pr. pri ugovoru zoper ljubljanske občinske volitve, kateremu je vlada priznala odgodilno moč, še preden je bil vložen, kar je celo minister za notranje zadeve, četudi precej rahlo, grajal Dobri odnošaji pa so se sedaj baje pokvarili in sicer pravijo, da hočejo klerikalci sami izzvati konf ikt. Za razloge niso bili v takih rečeh nikdar v zadregi, ker se tudi najfrivolnejše pretveze niso ustrašili, če je koristila njihovim namenom. Sicer pa je o tem že nekaj namigaval .Slovenec*. Ko je bil izvoljen profesor Reisner v deželni zbor, je auguril, da bo deželni zbor potrdil izvolitev ali pa ne; to se je ponavljalo, ko je bil izvoljen Ribnikar namesto Kneza. Klerikalci so zahtevali, da se prizna vsem izven Ljubljane prebivajočim ljudem, ki imajo po novem zakonu občinsko volilno pravico v Ljubljani, prizna tudi deželnozborska volilna pravica v glavnem mestu, neglede na to, da jo imajo itak v tistem okraju, v katerem prebivajo. Ker ni vlada ugodila tej zahtevi, hočejo baje razveljaviti mandata Reisnerja in Ribnikarja, kar bi vlado prisililo, da bi razpustila deželni zbor. Čemu je ta konflikt potreben, je sicer uganka klerikalcev, ki je tembolj nerazumljiva, ker so že napovedovali vsakovrstne akcije v deželnem zboru, med drugimi tudi reformo občinskega volilnega reda. Mogoče je pa že, da jim gredo lasje pokonci zaradi deželnega gospodarstva, ki je tako zavoženo, da ne more biti bolj. No, če se zde klerikalcem nove volitve res potrebne, naj poskusijo; mi se ne bomo jokali.
— Krščanstvo klerikaln n župana.
Pri neki ženski v Zeleni jami je stanoval Josip Žaidaršič, ki je po dolgem bolehanju 13 t. m. umrl brez vseh sredstev. Oskrbovalka je najela 4 nosače za krsto in enega za križ. Potem se je obrnila na županstvo za povračilo pogrebnih stroškov, klerikalni župan se ji pa odreže: Kaj pa je tieba take krste, dobra je kosmata; in čemu nositi za takim človekom, križ? In ta človekoljub, ki mu je tuia najmanjša pieteta — kar kaže navedeni ižbruh njegove srčne posirovelosti — namerava pogrebne stroške pokriti s skromnim pohištvom pokojnika in tako pripraviti ubogo postrežnico ob postrežnino Najumestnejša — četudi nekam čudua iz ust klerikalnega župana—je njegova opazka. Zakaj če je postal križ simbol takega lažujivega krščanstva, ki z brezpriroernim cinizmom zatajuje osnovno načelo Kristusovih naukov, potem ga z vso dušo odklanjamo 1
— Nova groba. Pretekli teden je umrl Matija Brezovar, nadrudar v p. Kot rudar je delal mnogo let v Labinju, pozneje je bival v Krašnji in na Čemšeniku, zadnji čas je imel malo trgovino na Poljanski cesti v Ljubljani. Tisti dan je umrl tudi polir Alojzij Pahor. Oba sta se zanimala za delavsko gibanje. Delavstvo bo ohranilo pokojnika v blagem spominu.
— Umrli so v Ljubljani: Ivan Šale-kar, posestnik in trgovec, 44 let. Marijana Smrekar, zasebnica, 61 let, Franc Triller, po sestnikov sin, četrt ure — vsi trije v deželni boluici; Ivan Novak, posestnikov sin, poldrugo leto, Gradiška ulica 4.
— Ideal. Spored za sredo 27. in četrtek 29. decembra 1911: Prihod nadvojvodskega para v Brandjrs. — Babilrs stanuje v mirui hiši, komično. — Luiza Miller, senzacionalna drama v barvah po prekrasni Schillerjevi „Ko-varstvo in ljubezen. — Umetnost biti ljubljen, jako komično. — V petek 28. dec. specialni večer.
— Prva slovenska zdravnica. V Vo-
loski je pričela ordinirati gospa dr. Eleonora Groyer, zlasti za ženske in otroške bolezui Gospa dr. Grojrer je hči ljubljanskega zdravnika dr. Ludovika Jenka ter je prva Slovenka, ki je napravila zdravniški doktorat.
— Prijeti vlomilci Dne 19. t. m. ob 4. zjutraj opazil stražnik pred glavno pošto
dva moža, izmed katerih je eden nekaj nesel pod pazduho. Moža sta krenila proti južnemu kolodvoru. Stražnik je takoj obvestil o neznancih svojega tovariša pred kavarno „Evropo“; stražnika sta sledila dvojici in jo prijela v Kolodvorski ulici. Na g'avni stražnici se je imenoval mlajši za Štefana Marinčevica iz Go-spiča s Hrvaškega, star je bil 20 let. Starejši pa se je izdal za Ludovika Spindida, natakarja in pisarja iz Belovarja na Hrvaškem. Pri mlajšem so našli klobase, dleto in steklorezni da-mant. Dognali so. da sta Hrvata že dalj Časa stanovala v gostilni v Kolodvorski ulici ter da sta imela v svoji družbi hrvaškega berača z leseno nogo Ilijo Jeliča, ki ga je policija tudi prijela Marinčevid je bil vlomil v Verboletovo trgovino v Št Jurju pri Zagorju ob Savi ter odnesel več čevljev. Dognali so, da je dobil Marinčevic klobase v Jeačinovi trgovini v Rudniku. kamor sta bila, vlomila Marinčevid in Spindric tisto noč, ko sta bila aretirana. Poleg klobas sta ukradla še nekaj druge drobniarije, ki sta jo deloma pometala v obcestni kanal. Slutijo, da vlomilci niso navedli pravih imen. Vse tri Hrvate so izročili deželnemu sodišču.
— Nevarni vasovalci. Pred kratkim se je vračalo o polnoči več rudarjev kisovškega premogovnika pri Zagorju ob Savi domov. Ko so prišli v Brezje pri Št. Gotardu, so opazili pri neki hiši več moških, ki se pobegnili. To se je zdelo rudarjem sumljivo in so jo ubrali za begunci. Ko pa so prišli do grmovja, je nenadoma počil Btrel in zadel delavca Leop. Bazborška v desno roko. Kakor so pozneje dognali, so bili neznanci fantje, ki so prišli vasovat. Strel iz pištole je imel samo namen ustrašiti zasledovalce.
Štajersko.
— 8amomor na rotovžu. V pisarni celjskega rotovža se je obesil sluga Planinc. Pozvali so takoj zdravnika, ki je konštatiral smrt. Vzrok samomora so najbrž rodbinske razmere.
— Smrtna nezgoda voznika. Blizu Ptuja sta se vračala v torek dne 19 t. m, zvečer dva dehvca domov in sta zagledala na cesti ležati kmečko opravljenega moža, ki je bil nezavesten in ves posinjel v obraz. Bil je mrtev. Medtem sta prišla iz Brega orožnik in župan ter so prenesli mrtveca v bližnio gostilno Kmalu so dognali vzrok nezgod« Mrtvec je bil hlapec trgovca Šuštaršiča v Št Vidu; pelial je 8 konjema voz blaga. Medpotoma se je bil upijanil; da bi mu vajeti ne padli iz rok, si jih je ovil okoli sebe. Potem je bil najbrž zaspal, padel z voza in sta ga konja vlekla na vajetih za sabo. Konje je ustavil neki kmet, ali bilo je že prepozuo; hlapca je veljala njegova pijanost življenje Mrtvečeva obleka je bila vsa umazana; v žepih iu pod obleko so našli kamenje.
— Težavna rešitev. Dne 18. t. m. s« našli pri Laškem na levem bregu Savinje škatljo in palico za izprebod ; takoj so sodili, da si je kdo prostovolino končal življenje. Pisarniški uradnik Bezgovšek je preiskal obrambni zid in res je opazil v Savinji moža, katerega glava je molela iz vode. Ker je mož še kazal znamenja življenja, je preplezal Bezgovšek zid in spravil že napol mrtvega moža s pomočjo dveh orožnikov, ki sta bila medtem prihitela, iz Savinje. Oteti mož je Frano Velak in je baje knjigovodja v vojuiški hiralnici.
— Ukradene hranilne knjižice. Po sestaik Valentin Jošt iz Trnovega pri Oelju je obiskal svojo sestro v Cadramu pri Konjicah. Nenadno dobi brzojav, da je žena umrla hitre smrti. Jošt se je takoj odpeljal domov in je res bila žena mitva. Obenem pa je bil jako neprijetno presenečen, ko je opazil, da so izginile tri hranilne knjižice celjske mestne hranilnice s skupno vl^go 5600 kron. Kdo je izvršil tatvino, niso mogli dognati, ker ni mogel povedati stari gluhonemi tast nič jasnega.
— Tatvina volov. Posestniku Alojziju Amonu iz breške okolice so zaplenili tri vole. ker jih je kupil v okuženem kraju. Vole so dali v varstvo županu Francetu Belaku. Toda še tisto noč sta izginila iz slabo zavarovanega županovega hleva dva vola, vredna 800 do 1000 kron. Kdo je tat, ni znano
— Tatinski hlapec. Hlapec Karl Vev-čar je ukradel v Pristovi svojemu tovarišu ponoči par novih čevljev in obleko ter je vse prodal. Izkupiček je zapil* Posestniku Martiuu Kidriču s Hrvaškega, ki je ustavil pred Zupančevo trgovino svoj voz, obložen z vinskimi sodi, je ukradel z voza sod s 60 litri vina. Sod so našli pozneje prazen v grmovju. Vev-čarja dolže še drugih tatvin, ki jih je izvrši v zadnjem času. Izročili so ga sodišču v Šmarju pri Jelšah.
— Ljubezniv ljubimec. 25 letni trgovski pomočuik Ivan Frič iz Gorišic pri Ptuju je štiri leta imel .azmerje s kmečkim dekletom Cedermanovo. Naenkrat pa se je ljube zeu ohladila in Fric je portal hudo ljubosumen, kakor se pač rado zgodi on takih prilikah. V svoji jezi je razbil v čedermanovi hiši okna in pogosto je pretil, da ustreli dekleta in sebe. Dne
28.	oktobra je pretil, da polije svojo nekdanjo ljubico z gorljivo tekočino in jo nato zapali; Nežika se je te pretnje tako prestrašila, da je živčno zbolela. Vsled tega so naperili proti Friču ovadbo zaradi javnega naBi Istva. Pred
mariborskim sodiščem j& skušal Prič tso zadevo obleči v popolnoma nedolžno obleko. Ce-<dermanova pa je živahno opisovala svoj strah. TFriču so prisodili šest mesecev težke ječe.
— Nečloveška krutost. Blizu Slovensko 'Bistrice je živela 50 l*jtna slaboumna Marija Taborškova. Od posestnika Andreja Grahla, oziroma njegove žene, svoje sestre, bi bila morala dobiti svoj delež nad 1000 kron. Na prigovarjanje zakonskih Grahi je sklenila Taborškova dne 9. maja 1909. pogodbo, da odstopi od svojega deleža, zato pa dobi pri Gra-hlovih do smrti dobro oskrbo. Skopa in trdosrčna čleveka pa sta zaprla Taborškovo v hlev, kjer je morala naga ležati na gnili slami in strohnjenih capah, teko da je dne 28. okt. t. 1. po strahovitem trpljenju v pravem pomenu •besede od lakote umrla. Vsled tega nečloveškega ravnanja sta se morala Grahlova zagovarjati pred mariborskim sodisčem Nečloveška ®akonca sta izkušala vse utajiti in sta celo trdila, da sta za Taborškovo lepo skrbela. Toda priče so potrdile nasprotno; povedale so. da sta revico mučila tudi z gnojnimi vilami. ‘Medtem ko so imeli prašiči suho in gorko ležišče, je morala ležati Taborškova na gnili, mokri slami. Sosedom se je smilila in so ji po možnosti izkušali olajšati trpljenje. Ako sta <3rahlova zvedela za to. sta še gr je ravnala z 5bolno revico. Preiskava je doarnala, da sta iruteža šele tik pred smrtjo vlila svoji žrtvi juhe v usta. Sodni dvor je obsodil obadva mučitelja samo na šest mesecev strogega zapora. Zaslužila bi bila v polni meri bolj pošteno kazen!
— Otrok se Je zadušil. V Hrastovcu pri Ptuju se je unel ogenj v zidanici posestnika Franceta Liplinca. Viničar K^kec je ogenj pogasil in je zgorela samo postelja v zidanici. Poleg postelje je ležal v zaboju enoleten Kekcev otrok, ki se je zadušil. Ogenj je zanetila petletna Kekčeva hči, ki se je igrala z žveplen-kami in zapalila slamo pod posteljo.
Koroško.
— Poskusen samomor. V Št. Rupertu pri Celovcu si je hotel končati življenje -dnlavec Karl Janeš. Zadal si je z žepnim no-iičkom globoko rano v levo prsno stran. Mimoidoči so prenesli težko ranjenega delavca v •občinsko pisarno. Odtam so ga prepeljali v ce lovško bolnico. Ni znano, zakaj je storil Janeš •dejanje.
— Smrt na tirnicah. V Celovcu si je skladiščni delavec Jurij Obid iz obupa končal življenje. Med Rudolfovim in glavnim kolodvorom se je vrgel na tir v tistem hipu, ko je prihajal iz Št. Vida vlak. Nesrečniku je vlak odrobil glavo od telesa in je bil takoj mrtev. Obid je izvršil samomor, ker so mu bili odpovedali službo.
Trst,
— Sodrugom na znanje. Vse one so-
rdruge, ki še niso poravnali strankinih prispevkov tekočega leta, poživlja podpisani, ■da jih poravnajo najkasneje do 10. janu-arlia 1912. Sodruge, ki do tega dneva ne bi svojih prispevkov poravnali, se bo smatralo kot izstopivše iz stranke in morajo svoj vstop v stranko prijaviti podpisanemu odboru, kateri si pa pridrži pravico, da take sodruge sprejme ali pa odkloni. Vsi oni sodrugi pa, ki so svoje stanovanje premenili po 24. avgustu, naj naznanijo svoje novo bivališče podpisanemu odboru, bodisi pismeno, ustmeno ali po tretji osebi.
— Politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu ima v sredo 27. t. m. ob osmih zvečer važno sejo. Odborniki so na prošeni, da se je udeleže polnoštevilno.
— Pevski zbor Ljudskega odra ima v četrtek 28. t. m. ob 8 zvečer v gostilni •International* v. ul. Boccaccio redno pevsko vajo. Po vaji je občni zbor z edino točko dnevnega reda: Izvolitev novega odbora.
— .Ljudski oder* vabi svoje1 člane na društveno zborovanje, ki bo v petek dne
29.	t. m. ob 8. zvečer v rdeči dvorani Delavskega doma ul. Boschetto 5./II. Na tem zborovanju se izvoli tudi volilni odbor, ki bo imel nalogo sestaviti za prihodnji občni zbor listo novih odbornikov. Člani so na-prošeni, da se udeleže zborovanja v polnem Številu.
— Daleč so prijadrali. V sobot 801. m. bo občni zbor zadruge članov N.
D.	0. Menda bo to poslednji občni zbor, Na dnevnem redu imajo namreč tudi likvidacijo zadruge. Ne more se uam zameriti ne kot delavcem ne kot socialistom, ako povemo, da nimam« nobenega povoda gojiti kakršne si bodi simpatije do N. D. 0. V dobi svojega obstanka ni storila ničesar, kar bi izzvalo pri nas take simpatije do nje. In prepričani smo celo, da niti pri narodnjakih ne uživa simpatij, zlasti ne sedaj, ko bo njena popolna smrt hud udarec narodnjaštvu. Vedeli smo, da mora priti do poloma. Vedeli smo, da bo polom hud. Ampak da pride do poloma t>ko kmalu in do 4ako katastrofalnega poloma, tega si vendar nismo mislili. Sedaj pride polom njenih zadrug.
Tako je ustvarila s svojo popolno nesposobnostjo med delavstvom apatijo do strokovne organizacije in do zadružuištva. Ako je bilo njeno življenje škodljivo, bo tudi njena smrt začasno zelo škodovala delavstvu. Škodljive bodo posledice toliko časa, dokler se delavstvu ne vrne zaupanje do samoobrambe, do strokovne in gospodarske organizacije. Ampak ker je do tega poloma moralo priti, je bolje da pride prej kot pozneje. Kelavstvo naj pa polagoma odpira oči pa naj pride tja. kjer je njegovo mesto, tja kjer je začetek poti, po kateri pride do svoje osamosvojitve.
— Silv«str«*v večer t Skednju. Delavski izobraževalni društvi v Škednju in na Greti priredita v nedeljo, 31. t. m. v dvorani Sancin Černut v Skednju veselico, pri kateri se uprizori Dicente drama v 4 dejanjih »Juan Josi“ in neka žaloigra v enem dejanju. Sodeluje tudi pevski zbor in godba socialistične mladine iz Trsta. Po sporedu je ples. Začetek veselice ob 5. popoldne. Vstopnina 1 krono za osebo.
Goriško
— Podeoru. Podružnica papirničarjev priredi dne 31. decembra društveno zabavo s plesom. Med plesom šaljiva pošta in loterija. Kdor se izkaže z največjim številom prejetih razglednic, dobi v dar krasen predmet. O polnoči novoletni govor. Vabimo sodruge, da se udeležijo te	zabave	v velikem številu.
— V	kotel	Je padel 27 letni delavec
E.	Hrižan v	solkanski tovarni. Opekel	se	je
na	rokah in	nogah	precej težko.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče. Shakespeare na slovenskem odru — to je redek dogodek. Ali snočnja uprizoritev komedije »Vesele ženske windsorske« je pokazala, da bi se ta eksperiment brez posebnega strahu la-1-k , večkrat ponovil; treba bi bilo le skrbne izbere z ozirom na naše moči in na tehnična sredstva našega gledališča. S primernim stopnjevanjem pa bi se najbrže doseglo, da bi se polagoma lahko tudi težje reči dostojno uprizarjale in da bi se s časom seznanili z vsemi važnejšimi deli teg?. velikana To bi bilo koristno, ker je ob dobri izvedbi Shakespearjevim delom i spelt kljub vsej blaziranosti zagotovljen in ker so klasične drame vendar še ved no izvrstna, po našem mnenju celo neizogibna šola za igralce. Snočnji uspeh pač opravičuje v tem oziru nekoliko upov. »The rnerry svives of Windsor« je sicer »le« ve seloigra; ali naloge režije in igr; ’-ccs niso nič manj kočljive kakor v marsi-ki. .eri tragediji, ker je nevarnost, da postane smešno, kar ima biti humoristično, iri odurno, kar ima biti smešno, nrav velika. Shakespearjevi komični tipi so zelo plastični in to zavaja kaj lahko v prekomerno karikiranje; ali obenem so tudi v komediji vse figure karakterizirane i i strogo ločene druga od druge, in igralec se jih mora ravno tako skrbno lotiti kakor tragičnih junakov.
Težav je torej dovolj. Začenjajo se že davno pred bralno skušnjo, čim je treba knjigo prirediti za oder. Tistih lepih časov, ko so gledalci lahko prebili po pet šest ur v gledališču, ni; Shakespearjeva dela se morajo torej krajšati, zlasti tam, kjer ni vseh najmodernejših priprav za scenične izpremembe. Ravnateljstvo je že pred predstavo naznanilo, na kakšen način je komedija prirejena za ljubljanski oder — prevajalec Fran Kosec se je ravnal po Halmovi priredbi — in o tem se ne bomo prepirali. To je nazadnje stvar okusa in okus je različen. Tudi sporadična slovenska imena v angleški veseloigri so stvar okusa; nam pač ne ugajajo. Nasprotno pa menimo, da ne bi nič škodoval dialekt, tam kjer je tudi v originalu. Ce abstrahiramo od tega, pa moramo reči, da je snočnja predstava prav lepo uspela in jo je tudi občinstvo sprejelo z vidno zadovoljnostjo.
V komediji, tudi kakor je skrajšana, nastopa toliko oseb, da ne moremo navajati vseh. Falstaffa je igral g. Verovšek, ki se je jako dobro maskiral in je tudi to znano (iguro dobro pogodil; želeli bi le nekoliko bolj markirane bahavosti, za katero bi bilo treba tudi čim glajšega, tekočega govorjenja. Ker je treba za to le nekoliko več rutine, smemo upati, da opili g. Verovšek svojega junaka do reprize tudi v tem oziru; potem se lahko postavi z njim. Jako dobri veseli, a v igri diskretni ženi sta bili ga. Danilova in Šetrilova, ljubezniva Ana gdčna. Wintrova, vsestranska gospodinja ga. Bukšekova. G. Nučič je drastično, a vendar nepretirano glumil ljubosumnega vročekrvneža; g. Danilo mu je bil dober antipod. Prav karakterističen sitnež je bil g. Skrbinšek; tudi g, Molek je dobro karakteriziral župnika. Enostavno je g. Šimaček igral Fentona in je imel nekoliko prav toplih tonov. Tudi g. Goran ni bil slab doktor. Omeniti je še trio Bukšek-Štrukelj-Plut, ki je z grote-
sknim humorjem poživljal sceno. Režija je Lila prav dobra. Slika v windsorskem gozdu je bila zelo čedna in nastop duhov tako harmoničen, da je bilo veselje gledati.	—an.
— Za sestanek dramatičnih društev ki naj bi bil dne 6. ianuaria 1912. v Ljub ljani, priporoča Dramatično društvo v Mariboru: Zgodovina naj bi se podala na kratko le v ekscerptu. Zato naj bi določilo »Dramatično društvo* v Mariboru, Celju, Trstu in seveda v prvi vrsti v Ljubljani svojega poročevalca. Slovenska društva v posameznih kronovinah, ki prirejajo predstave, naj bi se pozvala potom vseh listov, da sporočijo dramatičnim društvom sledeče: a) od kdaj se igra, b) kdaj se je postavil oder,
c) naslove vprizorjenih iger, d) druge važne momente na polju dramatike. To naj bi sporočila štajerska društva v Maribor, primorska v Trst, goriška v Gorico itd. — Ustanovi naj se .Zveza dramatičnih društev” v Ljubljani. To zvezo tvorijo 1. predsednik, 2. podpredsednik, 3. blagajnik, 4. knjižničar, 5 gospodar, 6. predsedniki dramatičnih društev kot odborniki. Za vsako kronovino naj se ustanovi eno dramatično društvo s podružnicami v vseh krajih, kjer so že ali se nameravajo ustanoviti odri. To dramatično društvo vodi repertoar za celo deželo. Vanj se stekajo vse niti dotične kronovine. Ono podaje na občnem zboru Zveze poročilo vseh včlanjenih podružnic. Občni zbor naj bi se vršil vsako leto tik pred otvoritvijo ljubljanske sezone. Do tistega časa bi morala posamezna dramatična društva pripraviti svoj repertoar in repertoar za podružnice. O tem repertoarju bi potem zveza obravnavala in svetovala, kaj naj bi se vprizorilo, kaj ne. Zveza bi tvorila takorekoč vrhovno instanco slovenske dramatike. Ona bi skrbela za prevode, izvirne igre in zalagala »Talijo*. Podpirala bi sploh vsestransko slovensko dramatiko, objavljala statistiko, pospeševala ustanovitev odrov. Prva naloga Zveze bi bila, da izda 1. dosedanjo zgodovino slovenske dramatike; 2. da izda kratka navodila za prirejanje predstav in sicer najvažnejše zakonske določbe, kakor glede cenzure, glede prošenj za vprizoritev itd. Dalje navodila, kakor so n. pr. ona „Wie leite ich ein Liebhabertheater?* 3. Da izda imenik vseh slovenskih iger in prevodov. Imenik bi moral obsegati a) naslov, b) pisatelja, c) vrsto igre, č) število oseb moških in ženskih.
d) rubriko »težko*, »lahko*, samo za večje odre itd. Ta imenik bi se potem z novimi dodatki izpolnjeval. — Glede na garderobo je stvar težja. Zveza bi mogla glede tega samo to delati, da bi šla društvom z načrti in slikami posameznih kostumov na roko. Posamezna dramatična društva bi morala garderobo počasi sama nabaviti, pri večjih prireditvah naj bi pomagalo ljubljansko gledališče z izposojanjem proti nizki odškodnini. Nove igre, izvzemši opere in operete,, ki se po drugih odrih ne dajo vprizoriti, bi preskrbela Zveza, in sicer naj bi se pisal libreto v treh izvodih na stroj, ravno tako tudi vse vloge na stroj, da lahko vsak čita. Zveza bi potem delila te igre med posamezna društva, kadar jih potrebujejo, proti primerni odškodnini. Financiranje Zveze bi se izvršilo na ta način, da bi vsako dramatično društvo prispevalo od vsake predstave nekaj odstotkov bruto dohodkov v Zvezino blagajno zase in za podružnice. Za izposojanje iger pa bi založilo neki znesek kot poroštvo. Od tega zneska bi se odpisala vselej vsota za izgubljene vloge itd.
— Odborova seja »Matice Slovenske".
dne 20. dec. 1.1 — Matica čestita svojemu odborniku kot nanovo izvoljenemu županu ljubljanskemu — Tisk Zemljevida slovenskega ozemlja napreduje, vendar Zemljevid najbrže pred enim letom ne bo natisnjen. — Knjige, razen Letopisa so natisnjene in obsegajo 67 pol tiskanih pol. Nakažejo se honorarji pisateljem in urednikom. — Deloma se določi program za leto 1912: Zbornik z različno vsebino. zlasti z Bibliografijo Šlebingerjevo za zadnjih 5 let; Narodne pesmi; Dostojevskega »Spomin iz mrtvega doma", »Štajerska* kot nadaljni del »Slovenske žemlje11 za sedaj ne more iziti; za ta spis bo trt ba dobiti najbrže drugega avtorja. — Poroča se o predlogih glede Matičine petdesetletnice: 1. literarna izložba kot nazoren pregled našega kulturnega razvoja do stanovitve »Matice* ; 2. zgodovinsko znanstven spis o razvoju »Matice* ; 3. Akademija. članarine za leto 1911 manjka še 2000 K.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Turški poraz pred Bengazijem.
B e n g a z i, 27. dec. V noči od petka na soboto so Turki pod varstvom noči in slabega vremena srdito napadli našo utrdbo,« emo jih i izgubami odbili. Na italijanski strani je bilo pet vojakov lahko ranjenih.
!!! Železničarji, pozor! !!
Pri nakupu sukna In manufakturnega blaga I priporočamo trgovino
Lenassi & Gerkman
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 4.
Italijanski poraz v Tripolisa.
C a r i g r a d , 27. dec. Vojno ministrstvo priobčuje brzojav tripoliškega poveljnika, da so j turškoarab ke čete zavrnile ofenzivo prodi- j rame italijanskega polka, ki je odšel na pohod dne 19. t. m. z gorskim topništvom Turki so zasledovali Italijane do Aj n ■ c a r e. Italijani so izgubili 50 mrtvih, na turški strani je padlo 12 mož, 32 mož je bilo ranjenih.
Bližnja italijanska akcija na Egejskem morju ?
Carigrad, 27 dec. Busija se je baje J zopet obrnila do turškega poslanika v Peterburgu zaradi otvoritveDardanel, | topot z utemeljitvijo, da prične i t a 1 i- J j a n s k o b r o d o v j e v najkrajšem času z akcijo na Egejskem mor-j u i n da se bo zaokrenila itali-I a n s k a politika nedvomno v smeri, kise mora Busija proti ujej zavarovati.
Proti italijanskim podjetjem na Tnrškem.
Carigrad, 27. dec. Vlada je odredila, da se zapro vso Italijanske banke in slična italijanska podjetja.
Stoodstotna carina na italijansko blago.
Carigrad, 27. dec. Zbornica je sprejela postavo, ki nalaga lOOodstotno carino na italijansko blago. Postava daje državi na prosto voljo, da izjemno pridrži enajstodstotno carino na žveplo, ki je neobhoduo potrebno vinograde.
Homatije na Turškem.
Častniki proti Mladoturkom.
Carigrad, 27. dec. Častniški zbori v Monastirju, Skoplju in v Drinopolju so na-znanili svoj izstop izmladoturške s t r a n k e. Janinski častniki so z ozirom na dogodke v turški zbornici brzojavili velikemu vezirju S a i d paši. da naj se poslanci zedinijo, sicer pride e p i r 8 k o in macedon-sko vojaštvo v Carigrad na obračun.
Grozilno pismo.
Carigrad, 27. dec. Te dni je veliki vezir S a i d paša dobil pismo od patriotične vojaške lige, da naj nemudoma od* stopi, sicer je njegovo življenje v nevarnosti. Preiskava je dognala pisca v osebi drinopoljskega častnika Kadri bega, ki je svoje dejanje skesano priznal.
Tiskovna svoboda.
Carigrad, 27. dec. Vojni minister je ustavil vse grške liste, ki so ponatisnili kunfiscirano pismo voditelja liberalne stranke na suita n a. Listi bodo pod novimi imeni izhajali naprej.
Perzija.
(Glej članek z enakim naslovom.)
Teheran, 25. decembra. Po uradnih vesteh iz Tebrisa so ruske čete v on-dotnih bojih barbarično ravnale. Potrjeno je, da so ruski vojaki morili žene ln otroke; pomorili so nad 500 oseb.
Rusi prodirajo.
D ž u I f a , 27 dec. Predsinočnjem so naglo odšli proti Tebrisu oddelek strelcev, gorsko topničarstvo in kazaki.
Parnik Je zgorel.
Trst, 27. decembra. Parnik „Isea* pa-robrodne družbe »Dalmatia* se je vnel pri Kogoznici; moštvo se je otelo, parnik pa je zgorel
Lloydor parnik Je nasedel.
Trst, 27. decembra. Lloydov parnik .Stambul* grško-orientalske črte B, ki je 17. t. m. odplul iz Trsta, je 23. t m. po noči nasedel pri rtu Bianca v kioškem prelivu. Potnike je drug Lloydov parnik odpeljal v Smirno, odkoder bo nadaljeval svoje potovanje; „Stambul“ so včeraj vzdignili in nadaljuje svojo vožnjo preko Cesme.
Požigalci.
L i n e c , 27. dec. Policija je prijela ve5 požigalcev, ki so zažgali v dolini Kremsa 17 kmečkih poslopij. Za vzrok požiganja so navedli aretiranci, da so hoteli z gradnjo novih poslopij priskrbeti obrtnikom dela.
Železniška nezgoda na Ogrskem.
Budimpešta, 27. dec V Tati se je zgodila v božični noči težka železniška nezgoda, ki je uničila dvoje človeških življenj. Na postaji je nalagal
B. Gotzl, Ljubljana
skladišče oblek mr* domačega Izdelka ^ gospode ia dečke. — Velika izbera tu- la zemskega blaga za obleke po meri.
Mestni trg st« 19* ■ S tun trg st* 8« Solidna postrežba« - Vedno nizke cene*
blago tovorni vlak Budimpešta—Gradec. Ob tistem času so signali javili prihod dveh novih vlakov. Ker bi vsi trije vlaki ne imeli prostora na postaji, je sklenil postajni uradnik, da ne pusti v postajo tovornega vlaka Dunaj—Budimpešta. Vsled zmešnjave pa je zavozil dunajski vlak z vso silo v graški tovorni vlak. Vagoni obeh vlakov so se popolnoma razbili. Strojevodja in zavirač dunajskega tovornega vlaka sta bila težko ranjena in sta izdihnila, preden so ju prenesli v bolnico. Razen tega je ranjenih več železničarjev. Škode je za pol miljona kron.
Vlom v grobnico Karagjorgjevičev.
Dunaj, 26. dec. V nedeljo popoldne so v St. M a r x u vlomili neznani storilci v grobnico staršev srbskega kralja Petra. Vlomilci so s silo odprli dvojnorakev kneza Aleksandra Ka-r a g j o r g j e v i č a in odtrgali od irupla lobanjo, nakar so zbežali tako naglo s plenom, da so izgubili na begu v bližini grobnice spodnjo čeljust lobanje; čeljust je našel pokopališčni čuvaj. Roparji se niso dotaknili grobničnih okraskov. Takoj po odkritju vloma je obvestilo pokopališčno nadzorstvo policijsko ravnateljstvo, ki je javilo zločin srbskemu poslaništvu in državnemu pravd-ništvu. Vlom označujejo splošno za dejanje političnega maščevanja in sicer zlasti zategadelj, ker so že v bližnjih dneh nameravali prepeljati zemeljske ostanke staršev srbskega kralja in njegove soproge v Srbijo in jih pokopati v novi grobnici v Topoli. Od srbske strani s o razpisali visoko nagrado za tistega, ki izroči vlomilce oblastim.
Umetniška razstava in blagoslovljenje stolpa v Benetkah.
Benetke, 27. dec. Benečanski župan je izjavil, da bo otvoritev velike umetniške razstave mesta Benetke nepreklicno dne 23. aprila 1912. Dne 25. aprila pa bodo svečanostno blagoslovili Markov stolp.
Rudarska nezgoda.
Bruselj, 27. decembra. V rudniku pri Monsu je kripa, ki so jo pomotoma spustili v rov, ubila tri rudarje, enega pa nevarno ranila.
Stavka v Dundee končana.
D u n d e e , 26. decembra. Pogajanja med stavkujočimi pristaniškimi delavci in vozniki ter delodajalci, ki jih je vodil industrijski komisar trgovinskega urada Sir George Asquith, so dovedla do sprave: delodajalci znatno ugode delavskim mezdnim zahtevam.
Sladkorna letina v Ameriki.
N e w - J o r k , 27. decembra. Sladkorno letino v Zedinjenih državah cene veščaki na 1,825.000 ton, nekateri celo na 1,875.000 ton, in presega rekord lanskega leta.
Odgovorni urednlK Pran Bartl. izustia in zalaga isložba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Naročila za oglase
naj se .pošlje na upravništvo *Zarje“
Šelenburgova ulica št. 6/II.
Združeni čevljarji
v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 14,
priporočajo sl. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor tudi usnja in drugih čevljarskih potrebščin. Naročila po meri in popravila izvršujejo točno.
Naročajte se na Zarjo!
in prav izvolile so ona gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu pravega :Francka: „s kavnim miin6kom“ iz zagrebške tovarne. — Kakovost ..pravega : Franckase Je mnoga desetletja kot naibolj ugajajoča, njegova zdatnost kot najkrepkejša izkazala.
• •
v Zagorju
naznanja svojim članom, da se vrši inventura dne BO. t. m. v filijalki na Lokah in 81. t. m. v prodajalni v Zagorju in so vsled tega prodajalne za promet zaprte, člani si naj preskrbe svoje potrebščine popreje. Obenem se člane obvešča, da naj oddajo dividendne znamke od 5. do 10. januarja v prodajalnah.
Načelstvo.
Zagorje, dne 22. decembra 1911.
Prevzetje i. priporočilo
Podpisani vljudno naznanjam, da sem prevzel dobro znano
gostilno pri Štirnu
v Sp. Šiški, Celovška cesta 22.
Točil bom pristna vina in sveže pivo iz pivovarne Goss ter postregel z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Za obilen obisk se priporočam
Alojzij Zorčič
posestnik in gostilnlčar v Sp. Šiški.
Trgovina žita in deželnih pridelkov
Kmet & Slivar
Ljubljana, Marije Ter. cesta 8.
Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov
Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše.
,SLAVIJA*
VZAJEMNO ZA VAR. BANKA V PRAOI,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje In prikladne načine m zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejšl. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Banka .Slavija* Je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko .narodno upravo. Življenske police banke .Slavije* so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54,000.000'— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življenskega oddelka K 2,495.719-—. Kapital!] in škod pa je do sedaj izplačala K	w— Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje In poštnine |
GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE' -VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5
katera ima že začetkom sezije
nad 30.000 kom. svežega blaga
po najnižjih cenah — in to:
nad 5000 kom. najfinejših oBlek za gospode od I{ S'— naprej.
2000	„ naj finejših površnikov, športnih in zimskih sukenj od 16"— naprej,
3000	„ pelerin od I{ 4"— naprej.
2000	„ posamezn. hlae in teloonikoo od I{ 4'— naprej.
8000	,. oBlek za dečke in otroke od f( 4'— naprej.
15 OdO „ najmodernejše konfekcije za dame in deklice. jope in dolge paletot ztn dame od f( S'— naprej, krila in Bluze od J{ 2'— naprej.
Priznano nizke cene
Solidna postrežba!
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
Ustanovljena leta 1882.
Kmetska posojilnica
  'ttzz ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem demn V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18
(A
><->
0
01 «
g ^ S
1 * «
•m	•*«■*
jc x>
Ti O
fi
JA
>
«*
•o
S)
o»
S
(O
1»
Im
Si
O
N
4>
■ ■
12 '
iittJg ifHfl fc-7 L L
15r:^i«P
iPifBS s’ ■ |l§i§
—WanuT:i;:'3-.» /mnii, nm.ro'«. $
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča ■” ^ br“	“	*mort'”c"'
Eskomptuje trgovske menice.
Denarni promet v 1. 1910. K 100,000.000-—
Upravno premoženje v 1. 1910. K 20,500.000’—
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
v Ljtibljanl
Telefon iter. IM.
Telefon štev. 109.
priporoma svoje
Izborno pivo v sodcih in steklenicah.
   — Zaloga t Spodnji Šiški.	■■■