ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 11. julija 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 12 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija JUNIJ - MESEC SPOMINA SPOMINSKA PROSLAVA V NAŠEM DOMU | San Justo Že vec kot 70 let se Slovenci v Argentini pokla­njamo spominu domobrancev in žrtev komu­nisticne revolucije na Slovenskem. Letos smo se v Našem domu posebno spom­nili pesnika - mucenca Franceta Balantica. “…Vsa plaha si, revna, gruda rodna, kot drobna dlan se skrivaš med gorami. Mladi smo, v nas se hrepenenje drami: za morjem, pravijo, je zemlja plodna…” V nedeljo, 26. junija, je v sanjuški stolnici dr. Jure Rode daroval sv. mašo za vse slovenske žrtve vojne in komunisticne revolucije, pel je Mešani pevski zbor San Justo, ki ga vodi prof. Diego Pérez. Po koncanem obredu smo se v Našem domu skupno poklonili pred Balanticevim ki-pom s polaganjem venca in zbrano molitvijo. V glavni dvorani se je izvršila akademija ob 100-letnici rojstva Franceta Balantica, pesni­ka ognja in pepela. Prisluhnili smo besedam o Francetu Balanticu, ki so opisale življenje pesnika, pisatelja, domobranca in pricevalca božje volje. Na odru Frida Beznika smo slišali povsem pomembne Balanticeve sonete, ki sestavlja­jo Trilogijo sonetov izseljencev: Veliki greh (solist Marko Malovrh), Zaman (skupina mla-dine Našega doma) in Sen o vrnitvi (ucenci od 3. do 8. razreda šole Franceta Balantica) v katerih pesnik izpove bolecino propadanja slovenskega naroda ujet v bratomorno ko­munisticno revolucijo in bolecino nesrecne zapušcenosti lastne grude. Sledil je sonet Zasuta usta (skupina recita­tork), ti verzi so vklesani v plošci na njego­vem grobu na grahovskem pokopališcu in na konec nam je skupina mladih podala pesni­tev Domov, izraz bolestne želje po domacem Kamniku in globoko hrepenenje po vecni do-movini. Moški pevski zbor je pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar spremljal akade­mijo s pesmimi; Legionarji domobranci, Mi Slovenski smo vojaki in Moja domovina. Spoštljivo so se nastopajoci treh generacij spominjali svojih staršev in starih staršev. In še posebno sanjuška družina je bila ponosna na bivša domobranca, ki sta nas spremljala: g. Jože Kržišnik in g. France Uštar, ki sta se kakor France Balantic pridružila domobran-ski vojski v bran domovine, vere in svobode. Pohvalno delo so opravili fantje in možje, ki so poskrbeli za scenski prostor in skupina Luc in zvok za ozvocenje proslave. Fotografiranje je prevzela Mikaela Malo­vrh, Erik Oblak pa snemanje. Proslavo si je zamislila in spisala Ivana Tekavec. NASTOPAJOCI • Veliki Greh: Marko Malovrh • Sen o Vrnitvi: Julija Modic in Matilda Tor-telli Pugelj;Leon Indihar, Branko Llallire Ho­cevar in Milan Martins Pugelj; Laura Modic, Katja Modic, Tatjana Oblak in German Tortelli Pugelj; Tomaž Dellacasa Poglajen, Valentina Dellacasa Poglajen in Mathias Indihar; Valen­tin Martins Pugelj in Nataša Oblak; Marjanka Cop, Martin Altini Mehle in Sara Modic • Zaman in Domov: Meci Amalfi Tekavec, Nace Amalfi Tekavec, Alenka Cop, Leila Erja­vec, Tatjana Erjavec, Sonja Miklic, Luka Rav­nik, Vanci Štrubelj, Kamila Taboada Grilj, Luka Trpin, Ivan Urbancic, Lucijana Vombergar • Zasuta Usta: Cilka Bregar Bruno, Ani Gro­znik Puntar, Marija Tomaževic, Emi Urbancic Marušic, Marta Urbancic Oblak • Moški zbor: Marko Štrubelj, Sebi Žgajnar, Tomaž Erjavec, Valentin Bruno Bregar, An­drej Modic, Nace Kržišnik, Marjan Godec, Niko Oblak, Matej Urbancic, Matjaž Groz­nik, Martin Zupanc, Marjan Vombergar, Gabi Ravnik, Luka Trpin, Igor Malovrh, Pablo Ma-lovrh, Mati Zupanc, Alejo Llallire. NDSJ SPOMINSKA PROSLAVA V SAN MARTINU | “Usmili se nas” Kot vsako leto smo tudi letos v nedeljo, 26. junija, imeli Spominsko proslavo v cast žrt­vam vojne in komunisticne revolucije na Slo­venskem. Pocastili smo jih s sveto mašo v kapeli Pres-vetega Srca, ki jo je daroval c. g. dr. Jure Rode. Proslava se je nadaljevala v Domu, na dvori-šcu pod lipama. Gabrijel Petkovšek je v znak spoštovanja in žalovanja udaril na naš brona­sti zvon, ki je žalostno zadonel po celotnem domu. Potem je Slavko Truden, naš domobranec, položil šopek rdecih nageljnov pred spomin­sko plošco v spomin padlim domobrancem v spremstvu svojega sina Jureta in hcerke Regi­ne, ki sta prinesla prižgani svecki. Po minuti molka je Victor Leber prebral mo-litev “Usmili se nas”. Gospod, ti vidiš vse... ... Videl si njihove solze, slišal si njihove molitve, z njimi cutil njihove koncne spomine, bil si z njimi v tistih zadnjih trenutkih izcrpanosti. ... Gospod, ti vidiš vse... Takoj je pevski zbor San Martín, pod vod­stvom prof. Ariane Žigart, zapel “Rož, Podju­na, Zila”, ki jo je uglasbil Pavle Kernjak, bese­dilo pa spisala Janko Mikula in Janko Olip. To je pesem o treh dolinah na avstrijskem Koro­škem, kjer živijo Slovenci. Pesem je bila napi­sana v spomin na koroškega duhovnika Vinka Poljanca, ki je zaradi nacisticnega trpincenja v celovškem zaporu umrl leta 1938 in je bil prva žrtev nacizma med koroškimi slovenskimi du­hovniki. Rož, Podjuna, Zila, venec treh dolin, moja domovina, narod moj trpin. Ti družica moja, dom moj in moj rod, ko bom truden boja, bodi mi še grob. Rož, Podjuna, Zila, nagelj, rožmarin, v sveti zemlji sniva, tvoj slovenski sin. Nato je sledila “Lipa” (Davorin Jenko, Miroslav Vilhar). Lipa zelenela je tam v dišecem gaju, s cvetjem me posipala, d'jal sem, da sem v raju. Veje raztezavala k nebu je visoko, meni pa je do srca segala globoko. Zakljucili smo proslavo s skupnim in custve­nim petjem pesmi “Moja domovina” (Lojze Mav). Imamo cast vedeti, kdo so bili, kaj so bili nji­hovi ideali, kaj vse so pretrpeli v tistih casih. Bili so zgled vsem. S ponosom nadaljujmo s prenosom teh idealov in vzorov prihodnjim rodovom. Naj bodo povelicani v Božji slavi! RTL SPOMINSKA PROSLAVA NA PRISTAVI Junijsko jutro nas je, kot vsako nedeljo razen redkih izjem, pripeljalo na Pristavo v Castelar, k nedeljski sv. maši. In kot že mnogo let smo najprej molili sv. rožni venec za pokojne do-mobrance in žrtve komunisticne revolucije. Sv. maša, ki jo je daroval g. delegat Franci Cukjati, je bila v isti namen. Po sv. maši, nam je skupina mladih iz Pristave s Tatjano Rožanec na celu, in s sodelovanjem Nataše Jerovšek, Luci Ayerbe, Danijele Selan, Aleša Groharja, Tomija Skubica in Mati Rožan-ca, ki je tudi poskrbel za zvok in ekran, podala prizor “SLOVENSKA KALVARIJA« - križev pot, katerega avtor je Janez Juhant. S slikami raznih trenutkov, ki so jih naši do-mobranci preživeli, grobišc, odprtih jam, slavnih pobitih politicnih in civilnih mož, kri­žev in kapel postavljenih v spomin. Tako smo sledili v globoki zbranosti in pove­zanosti z njimi, našimi umrlimi svojci, znanci, prijatelji, sosedi. Postajo za postajo so naši mladi nosili priž­gane svece in rože pred sliko mucenca in blaženega Lojzeta Grozdeta, katero smo na Pristavi dobili pred kratkim in je sad dela umetnice Karoline Kenda. 15 postaj križeve­ga pota so zmolili z globokim spoštovanjem; po vsaki postaji je bil enotni vzklik: USMILI SE NAS, O GOSPOD. Kakor je zapisal avtor te knjige: »Ponotra­njati slovensko kalvarijo pomeni sprejemati njeno celovitost, jo vzeti na svoje rame in nositi za Kristusom, ki je pot, resnica in živ­ljenje. To verjamemo kristjani zato hodimo po križevem potu za Njim. Ko bomo Slovenci posamezno in skupaj sposobni pogledati res-nici v oci in deliti pretekla bremena, bomo vstali k novemu življenju«. Za konec, smo z navdušenjem zapeli: »OCE, MATI«. Prisrcna zahvala vsem ki ste pripomogli k tako globokemu, duševnemu trenutku! MPJ MESEC JUNIJ V BARAGOVI ŠOLI Mesec junij je prav posebni mesec za nas Slovence. V soboto, 4. junija, smo se zbrali pred spo­menikom in molili, na kratko povedali kdo so bili domobranci in zakaj so se borili. Tako so napisali otroci 3. in 4. razreda: »Domobranci so imeli radi domovino. Že njihovo ime govori o tem. Braniti domovino kot skupek domov. Domovina je velika skupnost domov, kdor brani domovino, je velik domoljub.« Nato smo molili in zapeli »Oce, mati...« in v tišini razšli nazaj v ucilnice. V soboto, 25. junija, smo pa praznovali Dan državnosti, najprej smo zapeli himni in razložili, kako dolgo si je Slovenija želela samostojnost in kako so plapolale slovenske zastave na Trgu San Martin tisto zimsko nedeljo, ko smo se tu v Argentini zbrali izseljenci in potomci z narodni-mi nošami. Prav tako so plapolale pred sloven-skim Parlamentom, ko je zvenela »Zdravljica«. Da bi obnovili spomin na državne simbole in osvežili slovensko pripadnost so nekateri otro­ci povedali nekaj besed o Zdravljici, o njenem avtorju ter o slovenski zastavi in grbu. Ljubezen obsega vse, tudi našo domovi-no oz. naši domovini, ker imamo to sreco, da pripadamo dvem domovinam. Lahko se veliko naucimo o njih in spoznavamo našo Slovenijo že od otroških let. Lepo smo zapeli »Moja Slovenija«, ki nas kot pot pripelje v ta cudoviti kraj, da zacutimo ljubezen in spoz­namo pravi raj. Potem smo se razdelili v dve skupini: zasta­va v pentlji in zastava v krogu, kakor je naša »escarapela«. Tako v skupinah smo tekmova­li najprej v zemljepisu: Kaj in koliko poznamo o naši Sloveniji? Sestaviti je bilo treba mesta, reke, meje, pokrajine itd. Nato smo se podali v slovnicno igro: kdor je sestavil najvec pra­vilnih stavkov je bil zmagovalec. Koncno smo tekmovali še v besednem zak­ladu: koliko besed poznamo in kam pripada­jo, ce v kuhinjo, v spalnico, v dnevno sobo, v pralnico, v jedilnico ali v kopalnico. Prijetno smo se imeli! Lepo je bilo to otro­ško praznovanje Dneva državnosti z name-nom, da bi bolj vzljubili slovenske besede, slovenske koticke ter vse, kar pripada naši dedišcini. Nato smo se še fotografirali z okvirjem Slo­venije in se malo posladkali s torticami! Naša draga Slovenija: na mnoga leta! LvS V soboto, 25. junija, smo Slovenci praznovali 31. obletnico samostojnosti našega naroda. Ob tej priliki so otroci šole Franceta Balantica ponosno pocastili Slovenijo s petjem in reci­tiranjem slovenskih pesmi, ki so jih pripravile uciteljice med ucnimi urami. Starši, stari starši ter prijatelji Balanticeve šole so bili povabljeni na ogled predstave v kleti Našega doma, po­sebno okrašena v beli, modri in rdeci barvi. Voditeljica sole, ga. Irena Urbancic Poglajen je pozdravila vse navzoce in jih nagovorila o pomenu današnjega praznika. Prejeli smo slo­vensko zastavo, ki so jo ponosno prinesli Mar-janca Cop, Sara Modic in Martin Altini Mehle. Zapeli smo slovensko himno in nato je ga. Luc­ka Bergant Uštar podala ganljive misli o sloven-ski osamosvojitvi in nas spomnila na cas, ko je v temi zasijalo sonce svobode (spodaj). Najmlajši šolarji iz vrtca in od prvega do ce-trtega razreda so se predstavili z venckom na­rodnih pesmi, skupaj z otroci tecaja ABC, ki so navdušeno nastopili in dokazali veselje, ki ga povzroca slovenska pesem. Ucenci iz petega in šestega razreda so slavnostno recitirali ver­ze Domovine avtorja Hermana Germ, in nam s tem ogreli srce z ljubeznijo do naše daljne a prisrcne dežele. Nato je vstopila najstarejša skupina, sedmi in osmi razred, ki je tokrat de­klamirala pesem blaženega Lojzeta Grozdeta, Domovini. Predstavili so se s kratkim uvodom, kaj je domovina. Za konec so ucenci od petega do osmega razreda glasno zapeli »O, moj pre­ljubi dragi dom« ter »Slovenija«, rekoc, da še tisoce pesmi ne bo prevec. Ravnateljica ga. Irena se je prisrcno zahvalila vsem navzocim, še posebno uciteljicam, ki vsa­ko soboto navdušujejo in posredujejo našim otrokom ljubezen do slovenske kulture, jezika in pesmi. Po proslavi so starši preskrbeli pogostitev z domacim pecivom in tako zakljucili praznova­nje 31. rojstnega dne naše drage Slovenije. Lucijana Vombergar Govor ge. Lucke Bergant Uštar ob 31. oblet- nici osamosvojitve Slovenije: Ko se mesec junij vsako leto pojavlja s svoji-mi kratkimi dnevi, nam prihaja v spomin tisti temni cas, ko se je v Sloveniji nad dvanajst ti­soc mladih življenj ugasnilo, ker so se odrekli komunizmu in se odlocili za Boga, družino in domovino. Spominjamo se tudi vseh, ki so zapustili svoj rodni kraj, da bi ohranili vero in si rešili življe­nje. Trpljenje je bilo veliko; izgube in stiske neš­tete. A vse to ni bilo zaman. V novem svetu so naši starši in stari starši obrodili najlepši sad: življenje v svobodi v pogumnem prejemanju božjih nacrtov. Nasilno so jim odtrgali vezi in domovina jim je ostala dalec, spomini nanjo pa za vedno globoko v srcih. Zažgali so jim hiše, vasi in kmetije, niso pa mogli zrušiti ljubezni do družine, do otrok, do brata in sosedov. Izropali so cerkve in ubili so jim duhovnike, a ni jim uspelo odvzeti vere. Izgnali so jih iz domacije, iz lastne zemlje, a niso dosegli jim osvojiti doma, ker so ga nosili v srcih preko oceana s seboj. Od tega se naucimo to, da lahko zlo unici materialne reci in ugasne nedolžna življenja, ne more pa ubiti najvišjih idealov, custev in vrednot. Naši domobranci in izseljenci so zgled poguma in so nam luc v temi in steber v težkih trenutkih. A pozimi nam tudi zasije sonce! Bog, narod, domovina so seme, ki je koncno zacvetelo 25. junija leta 1991, ko je v Sloveniji zasijala svo­boda. Prva povojna demokraticna vlada je okli­cala samostojnost Republike Slovenije! To smo bili sanjali dolga leta. Svoboda nam dovoli odkrito in prosto živeti po kršcanskih nacelih. A ce resnicno cenimo to svobodo, moramo sprejeti tudi dolžnosti. Slovenci v Argentini se upiramo pozabi zgo­dovinskih grozot, ki so se odigrale med in po koncani drugi svetovni vojni. Poznati našo zgo­dovino in se zavedati, da je od nas odvisno, da se resnica razširi po vsej slovenski deželi je naša dolžnost in to, kar lahko storimo v zahvalo vsem, ki so se borili, da smo lahko danes živi in svobodni. Ceniti svobodo pomeni tudi, da se zanima-mo za aktualnost v Sloveniji, da odgovorno glasujemo pri volitvah, da ljubimo kraj kjer smo se rodili in tudi domovino onkraj morja, da ohranimo slovenski jezik in navade, katere so nam z ljubeznijo vcepili naši stari starši, in da ostanemo trdni v vrednotah, zaradi katerih je toliko družin zapustilo svoj rodni kraj. Hva­ležni moramo biti Bogu in našim prednikom za ta dar svobode in miru. Obenem moramo pa odgovorno sprejeti dolžnost, da se to ne tu ne tam izgubi. Naj bo ta naš poklon vsem, ki so z življenjem dokazali ljubezen do Boga, domovi­ne in svobode. DAN DRŽAVNOSTI | Slomškov dom V Slomškovem domu smo proslavili 31. oble­tnico samostojne in neodvisne Republike Slo­venije. Ucenci Slomškove šole so praznik obeležili v so-boto, 25. junija, naslednji dan smo se pa zbrali na skupni proslavi po nedeljski sveti maši. Slovesnost je spremljala slovenska zastava, ki so jo nosili ucenci Slomškove šole Simon Hro-vat, Jani Petkovšek in Matej Rovan. Skupaj smo zapeli Zdravljico, vse prisotne je pa nagovoril g. Lojze Kocar. Govor g. Lojzeta Kocarja "Bog daj, da bi naši skupni napori rodili resnicno svobodno Slovenijo, ki bo krepko središce vsega slovenskega obcestva!BOG ŽIVI SVOBODNO SLOVENIJO!” S temi besedami je 26. junija 1991 prvi pod-predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jernej Do-bovšek pozdravil predsednika vlade dr. Lojzeta Peterleta. Ko govorimo o osamosvojitvi Slovenije mo-ramo nedvomno imeti širši pogled na razlic­ne dogodke, ki so se med leti 1980 in 1990 dogajali v vzhodni Evropi. Brez dvoma, se je konec komunisticne prevlade v državah za železno zaveso zacel 13. maja 1982, ko je papež sv. Janez Pavel II. v Fatimi izpolnil Marijino narocilo, naj posve-ti svet, posebej še Rusijo, Njenemu brezma­dežnemu Srcu. Nekaj let pozneje so komunisticne vlade padle kot domine, ena za drugo. Naj na kratko opišem potek družbenih sprememb in njih posledice v petih državah pod komunisticno oblastjo, ki so se postopo-ma odvijale in koncno vplivale na osamosvo­jitev Slovenije. Leta 1980 je na Poljskem nastala velika socialna in ekonomska kriza. Sindikalist Lech Walesa je postal voditelj protikomunistic­nega gibanja Solidarnost, ki se je borila za delavske pravice in s stavkami pritiskala na vlado. Leta 1983 je poljska vlada uvedla voj-no stanje, da bi zatrla demokraticna gibanja. Meseca junija istega leta je Papež Janez Pa­vel II. drugic obiskal Poljsko in tiho spodbu­jal omenjeno gibanje. Srecanje z generalom Wojciechom Jaruzelskim je obrnilo politicni položaj. Uspeh referenduma leta 1987 je bil pozitiven korak; dve leti kasneje je padla ko­munisticna vlada na Poljskem. Leta 1985 je v Sovjetski zvezi nastala velika ekonomska, politicna in socialna kriza. Neucinkovito gospodarstvo in oboroževalna tekma s Severno Ameriko je mocno vplivala na odlocitev voditelja Sovjetske zvezde, Mihaila Gorbacova, da ukine omenjeni projekt. Ustanovil je Perestroiko, politicno reformo, in Glasnost, politicno transparentnost in demokraticne volitve. V Nemciji, je sramotna gradnja berlinske­ga zida leta 1961 materializirala ideološko locenje med kapitalizmom in komunizmom. Konec hladne vojne in osemindvajset let ne­zadovoljnosti prebivalcev vzhodne Nemcije sta bila koncna razloga, da so civilisti zid po­drli leta 1989. Nesoglasje do komunisticne ceškoslovaške vlade se je zacelo leta 1977, ko je skupina intelektualcev v duhu Praške Pomladi objavi-la manifest z naslovom »KARTA 77«, kjer so izrazili nestrinjanje z uveljavljenim režimom. Leta 1987 je Gorbacov uradno obiskal Ceško­slovaško državo. Praški vladi je javno izjavil, da je doba politicnih in socialnih sprememb in se sovjetska Rdeca armada ne bo vme­šavala v njihove notranje zadeve. Na žalost vlada ni poslušala priporocil. Ceškoslovaški tisk, ceprav cenzuriran od vlade, ni prenehal s porocevanjem o dogod­kih v Vzhodni Nemciji in na Poljskem, kjer so leta 1989 potekale volitve s sodelovanjem nekomunisticnih strank. Praga in Bratislava sta postali prizorišce množicnih protestov nezadovoljnih državljanov, ki so zahteva­li spremembe. Policija je proteste zatrla in aretirala protestnike. Protesti in stavke so se mocno razširili tudi v druga mesta. Komuni­sticna vlada je koncno padla 27. novembra 1989. Na Madžarskem je bila situacija drugacna. Leta 1989 je protest nezadovoljnih državlja­nov nad inflacijo, brezposelnostjo, državnim zunanjim dolgom, revšcino, po drugi strani pa strah in spomin na krvavi upor proti sov­jetskim tankom leta 1956 omogocil, da so se vse politicne stranke dogovorile z vlado za miren tranzicijski proces. Nova vlada je skle­nila naslednje leto izvesti referendum. V Sloveniji so sledili vsem tem dogodkom in zbudila se je želja po gospodarskih, socialnih in politicnih reformah. Predsedništvo Jugoslavije je bilo tedaj naj­višji državni organ v takratni skupni državi. Vsak clan je imel enakopraven glas, kar je v praksi pomenilo, da je veckrat prišlo do »pat pozicije«, ali enacenja. To se dogajalo pred­vsem po letu 1986, ko je Slobodan Miloševic postal predsednik Zveze komunistov Srbije. Beograjski režim, ki je vladal v Jugoslaviji, je gospodoval nad Jugoslovansko Armado, tiskom, mediji, monetarnim sistemom, šola-mi, velikimi podjetji, politicnimi in nepolitic­nimi strankami, ipd. Posledica napacne insti­tucionalne ureditve, zadolženost Jugoslavije v tujini in inflacija so povzrocile veliko krizo. Leta 1987 je skupina izobražencev, med nji-mi dr. Jože Pucnik, v 57. številki Nove Revije postavila jasno zahtevo po neodvisnosti Slo­venije z podnaslovom »Prispevki za slovenski nacionalni program«, v katerem zahteva su­verenost Slovenije in ustanavljanje politicnih strank. Komunisticna vlada v Beogradu je se­veda zavrnila te zahteve. Kot odvracalni ukrep proti gibanju za su­verenost Slovenije je UDBA, Jugoslovanska politicna, zaporniška in tajna policija, areti­rala Janeza Janšo, Ivana Borštnarja in Davi­da Tasica. Cetrti obtoženec, Franci Zavrl, se je branil v prostosti. Casopisi so porocali o PROCESU PROTI CETVERICI. Utrujenost proti Miloševicevi vladi je izzva-la množicne demonstracije na Kongresnem trgu v Ljubljani in na Roški cesti. ODBOR ZA VARSTVO CLOVEKOVIH PRAVIC, ustanovljen malo pred temi dogodki, se je predstavil kot branilec pravic obtoženih. Za­radi množicnih protestov je vlada odstranila tožbo. Na teh demonstracijah je bila prvicprebrana MAJNIŠKA DEKLARACIJA. Nekaj mesecev kasneje so nastale opozicijske stranke v Sloveniji. Slovenska demokraticna zveza, Socialdemokratska zveza, Slovenski kršcanski demokrati, Slovenska obrtniška stranka in stranka Zelenih Slovenije. S podpisom sporazuma so se pravno-formalno povezale v koalicijo DEMOS. Dr. Jože Pucnik je bil izvoljen za predsednika koalicije in dr. Lojze Peterle kandidat za predsednika slovenske vlade. Pojavile so se tudi druge politicne stranke. Komunisticna vlada Slovenije, ki jo je vodil Jože Smole, se je preoblikovala v Socialistic­no stranko Slovenije, Stranka demokratic­ne prenove, Socialisticna zveza delovnega ljudstva in Zveza socialisticne mladine. Aprila 1990 so bile v Sloveniji prve demo­kraticne volitve, na katerih je zmagala, za vlado Slovenije, koalicija DEMOS. Lojze Peterle je nastopil kot predsednik nove vlade, France Bucar kot predsednik slo­venskega parlamenta; kot obrambni minister je takrat nastopil Janez Janša. Po volitvah je komandant slovenske Teri-torialne Obrambe, Ivan Hocevar, na podlagi povelja jugoslovanske armade (JLA) izdal na­vodilo o razorožitvi slovenske vojske. Slovenski vojski je bila zapovedana preme­stitev njenega orožja v skladišce JLA. Ta ukaz je bil izdan dan pred prisego DEMOSOVE vla­de. Omenjena akcija o razorožitvi je pomenila prelom z Jugoslavijo. V rokah T.O. je ostalo komaj 21 odstotkov orožja. Minister Janša je pripravil nacrt za obram­bo Slovenije. Slovenska vojska je bila prip­ravljena na boj v kratkem casu, tudi policij-ska sila je sodelovala. 9. novembra 1990 je bil sklican tajni se­stanek Demosove vlade v Poljcah. Odbor je preprical vse stranke koalicije za razpis pre­dustavnega plebiscita o neodvisnosti, ki naj bi bil izveden 23. decembra 1990. Tisti dan je glasovalo 93,2 odstotkov prebivalcev in 88,2 odstotkov volilcev se je odlocilo za samostoj-no Slovenijo. Nova vlada je bila enotna. Zaceli so iskati poti za mednarodno priznanje. Nujno so pot-rebovali mocne podpornike. Pri sklicani konferenci Kršcanskih demokra­tov sta Helmut Kohl, zunanji minister Nem-cije in Giulio Andreotti, zunanji minister Itali­je, osebno ponudila pomoc Peterletu. Tudi zunanji minister Avstrije, Alois Moch, ki je poznal Miloševicevo nasilje nad Sloven-ci in Hrvati, je bil vztrajni zagovornik sloven-ske samostojnosti. Med tem je ljubljanski nadškof dr. AlojzijŠuštar igral posebno vlogo. Izjavil je prošnjo vsem vernim v Sloveniji in v inozemstvu, naj prosijo Brezjansko Marijo Pomagaj, da nas spremlja v teh težkih casih. Javno je porocal papežu Janezu Pavlu II. vse zadeve o nasta­lem položaju. Po njegovi zaslugi je Sveti se­dež med prvimi priznal slovensko državo. Šest mesecev pozneje, 25. junija 1991, je Slovenija postala neodvisna in samostojna država. Naslednji dan je JLA, cetrta oborožena sila na svetu, napadla Slovenijo. Zacela je de­setdnevna vojna. Minister za obrambo Janez Janša je dolocil nacelnika Toneta Krkovica za organizacijo Teritorialne obrambe. Pripravili so manevrsko bojevanje in prepricali mlade jugoslovanske vojake da se predajo. Javno mnenje v Evropi se je pocasi nakla­njalo slovenski strani. Cudežno so bile ustavljene sovražnosti na slovenskem ozemlju in 7. julija 1991 je bil podpisan Brionski dokument. Vse, kar se je dogajalo v tistem casu v Slo­veniji, ni ostalo neopaženo v Argentini. Prej­šnji odbor Zedinjene Slovenije, z arh. Jure-tom Vombergarjem na celu in novi odbor, izvoljen leta 1991, ki ga je vodil prof. Tine Vivod, so bili telefonsko povezani s Slovenijo. Prelat dr. Alojzij Starc, slovenski duhovniki in vsi verniki smo se pridružili prošnji nad­škofa Šuštarja. Argentinski Slovenci smo z velikim zanima­njem in navdušenjem dnevno prejemali naj­novejša porocila iz Slovenije. Meseca junija 1991, je bil sklican Svetov­ni Slovenski Kongres v Ljubljani. Predsednik Tine Vivod je zastopal Argentino; podpred­sednik Jernej Dobovšek je prevzel vodstvo Zedinjene Slovenije. Oba, Dobovšek in Vivod, prepricana o svo­ji zgodovinski vlogi pri osamosvojitvi, sta se združila kot enota in koncno dosegla, da je Argentina priznala neodvisnost Slovenije. Jernej je opravljal funkcije veleposlanika Slovenije v Argentini, Tine pa, kot vojni do-pisnik, je iz Slovenije neprenehoma porocal svetu o dnevnem stanju. Vivod je imel svojo pisarno pri lazaristih in naš rojak Pavel Novak, ki je obvladal franco-šcino in anglešcino, je postal njegov tajnik. Osebno mi je Tine omenil zanimivo anek­doto, kako je nastalo intenzivno sodelovanje s Peterletom. To mi je potrdil pred kratkim sam g. Peterle. Na dan napada na Slovenijo, se je Tine oglasil pri Peterletu na vladi, da bi dobil pristno informacijo o dogodkih. Peterletova telesna straža ju je takrat odpeljala, zaradi varnosti, v drugo hišo. Tam je straža izdala sledeci ukaz: »zaradi varnosti oba pod mizo, ker bodo delci razbitega stekla leteli na vse strani«. Pod mizo je Peterle rekel Vivodu: » Danes sva živa, jutri se ne ve« in nazdravila sta za Svobodno Slovenijo. Slovenija ja postala clanica Organizacije združenih narodov 22. maja 1992 in 1. maja 2004 postala clanica Evropske unije. Ko gledam na vse dogodke, ki so pripelja­li do osamosvojitve Slovenije, prihajam do zakljucka, da je bila nedvomno za vsem tem prisotna Božja roka. Bog živi Svobodno Slovenijo! OkrOgle OBLETNICE Dr. Julij Savelli (1912-1993) Pred 110 leti, 14. julija 1912, se je rodil dr. Julij Savelli, pobudnik, soustanovitelj in dol­goletni dirigent Slovenskega pevskega zbo­ra Gallus, požrtvovalni javni delavec med slovensko skupnostjo v Argentini in gojitelj slovenske pesmi. Za zasluge na podrocju cerkvene glasbe mu je slovenska Cerkev po­delila odlicje sv. Cirila in Metoda. Življenjepis dr. Julija Savellija Dr. Julij Savelli se je rodil leta 1912 v Ce­lebicu ob bosansko-crnogorski meji, kjer je bil njegov oce vojaški poštar. Po preselitvi v Slovenijo se je šolal v Celju in Ljubljani. Di- plomiral je kot pravnik, nato pa še doktoriral se je zbor predstavil na slavnostni prireditvi na Pravni fakulteti v Ljubljani. Poleg prava je Duhovnega življenja. Zbor je vsa leta pripra-v Ljubljani študiral tudi na Akademiji za glas-vil vsaj en koncert za slovenske rojake, kjer bo. Porocil se je z Amalijo Kristan. Bil je clan so radi predstavljali nove skladbe in priredbe Akademskega moškega zbora France Marolt slovenskih narodnih pesmi. Skoraj ni bilo pri-in se naucil dirigiranja. Ker je bil aktivni clan reditve, na kateri Gallus ne bi sodeloval. Slovenske legije so ga med drugo svetovno Gallus pa se ni predstavljal samo med Slo­vojno Nemci za vec mesecev zaprli. Ob kon-venci: zborovi koncertni nastopi pred argen-cu vojne se je umaknil na Koroško, od tam pa tinsko publiko so bili z letom v leto številnej­skupaj z najvecjo slovensko begunsko skupi-ši, tako, da so Gallus kmalu imenovali kot no v Italijo. Doma sta ostali noseca žena in »slovenska pojoca diplomacija«. Gallus se je dve hcerki. Kasneje je bil kazensko preme-– med nešteto drugimi – predstavil v Teatru šcen v taborišce v Reggio Emilii, od koder ga Cervantes, teatru Rivera Indarte v Cordobi, je rešil dr. Krek. leta 1959 je v mestu Concepción del Urugu- Maja 1948 se je izselil v Argentino, kjer je ay pel pred vso argentinsko vlado s takratnim bil dolga leta na vodilnem mestu v tovarni predsednikom Frondizijem na celu. Mnogo nogavic. Bil je tudi odbornik v društvu Ze-let se je Gallus predstavljal tudi na razlicnih dinjena Slovenija, dolgoletni clan nacelstva radijskih oddajah in na televiziji. SLS-SKD, vecletni predsednik SKAS-a, odbor-Zbor je izdal vrsto plošc z narodnimi in nik Društva Slovenska Pristava in osem let njegov predsednik, profesor na Slovenskem srednješolskem tecaju in priljubljen govornik na raznih prireditvah in proslavah slovenske skupnosti v Argentini. Skupaj s pripravljalnim odborom je v Argentini ustanovil Slovenski pevski zbor Gallus in ga kot zborovodja vodil 36 let. Za ves trud in delo je prejel razna priznanja, med njimi Gallusovo listino in Odlicje sv. Ci-rila in Metoda, najvišje priznanje slovenske Cerkve (1992). Umrl je 4. aprila leta 1993 v Buenos Airesu. Delo dr. Savellija v slovenski skupnosti • Politicna dejavnost: Od prihoda v Argentino je bil dr. Savelli clan Slovenskega narodnega odbora. Bil je tudi dolgoletni clan nacelstva Slovenske ljudske stranke v zdomstvu in eden od posrednikov pri združitvi te stranke s Slovenskimi kršcan­skimi demokrati. Bil je tudi dolgoletni odbornik Društva Slo­vencev (kasneje Zedinjena Slovenija), leta 1958 je bil vršilec dolžnosti predsednika za casa odsotnosti inž. Mozetica. Mnogo truda in casa je posvetil tudi dru­štvu Slovenska Pristava, kateremu je tudi dolga leta predsedoval. • Kulturna dejavnost: Kot izobraženec, ki se zaveda svoje odgo­vornosti, je deloval v Slovenskem akadem­skem starešinstvu, kateremu je bil clan in dolgoletni predsednik. Dr. Savelli je bil med ustanovnimi clani Slovenske kulturne akcije in bil dolga leta vodja glasbenega odseka. Dr. Savelli je za zbor prirejal slovenske ljud­ske pesmi in za tednik Svobodna Slovenija pisal prispevke z glasbenega podrocja. Med leti 1978 in 1982 je bil profesor na Sre­dnješolskem tecaju ravnatelja Marka Bajuka in priljubljen govornik na raznih proslavah in prireditvah slovenske skupnosti v Argentini. Bil je pobudnik, soustanovitelj in 35-letni zborovodja Slovenskega pevskega zbora Gal-lus, ki je bil vec kot 50 let vodilni pevski zbor Slovencev v Argentini. Slovenski pevski zbor Gallus Slovenski pevski zbor Gallus je zacel delovati avgusta 1948 s sodelovanjem pri slovenskih nedeljskih mašah. Že v oktobru istega leta umetniškimi pesmimi svetnega in religiozne­ga nacaja. Vse navedeno seveda ne pokaže niti majhen delcek vsega Gallusovega in Sa­vellijevega dela. Dr. Savelli je vodil Gallus 35 let, potem pa vodstvo pustil v rokah hcerke Anke Savelli Gaser. Za zbor in za dr. Savellija je gotovo bil eden vrhunskih doživetij pevska turneja po Slove­niji leta 1991. Meseca maja, tik pred osamo­svojitvijo Slovenije, se je Gallus predstavil Slovencem v maticni domovini in zamejstvu. Nepozaben je bil koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dr. Savelli je bil z zborom na turneji ne kot pasivni spremljevalec, ampak kot svetovalec in porocevalec. Ko so pevci po nastopih legli k pocitku je dr. Savelli pozno v noc pisal kroniko turneje in koncertov in jo pošiljal v Buenos Aires za objavo v našem tedniku Svobodna Slovenija. Dr. Savelliju so med turnejo podelili priznanje »Gallusovo li­stino«. Leta 1992 je dr. Savelliju za zasluge na podrocju cerkvene glasbe slovenska Cerkev podelila odlicje sv. Cirila in Metoda. Pripravil: Jože Jan Viri: Svobodna Slovenija, Zborniki Svobodne Slovenije, Ognjišce, Slovenski begunci v ta­borišcih v Italiji (Helena Jaklitsch), Sloven-ska kultura v Južni Ameriki po osamosvojitvi(Zvone Žigon), Slovenci v Argentini vedno opevamo našo domovino Slovenijo (Anka Savelli Gaser) Koncert ob 40. letnici Slovenskega zbora Gallus v Slovenski Hisi (1988) Profesorski zbor STRMB v letu 1981 Pismo bralca Slovenija, 3. julija 2022 Dopolnitev ob tridesetletnici V letošnji enajsti številki Svobodne Sloveniji je zabeležena Okrogla oble­tnica, 30-letnica prvih Dnevov slovenske kulture. To je bila mogocna ma-nifestacije slovenstva v Argentini, ki jo je obogatila prisotnost velikih mož slovenske umetnosti. Tridesetletnica pa je tudi edinstvena priložnost za dopolnitev podatkov, ki so izpadli iz takratne kronike literarnega vecera. Nezdravo se je »ven me-tati«, prav tako pa je tudi nezdravo, ce ne poskrbiš za popravek, dopolnilo. Naj to naredim sedaj. Edini govor na literarnem veceru I. Dnevov slovenske kulture v Centro Cul­tural General San Martín je imela prof. Miriam Jereb Batagelj. Opirajoc se na verze Jorgeja Luisa Borgesa in drugih priznanih argentinskih literatov je predstavila s širokim zornim kotom slovensko zgodovino, kulturo in dopri-nos slovenskih izseljencev v argentinsko multikulturno življenje. Pri okrogli mizi z literarnimi ustvarjalci pa je sodelovala kot tolmacica. Ker je zaradi gostujocih osebnosti pogovor potekal v slovenšcini, je njih besede konsekutivno tolmacila v kastiljšcino, da so misli bile razumljive celotnemu obcinstvu. Gregor Batagelj ODLIKOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE GLASBENIKOM IN PEVCEM 10. junija so bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije ukazi o podelitvi odli­kovanj Republike Slovenije pevcem in glas­benikom za prispevke k slovenski glasbi. To je prvo tako pomembno priznanje slovenski popularni glasbi, ki do sedaj še ni bila delež­na tolikšne pozornosti. Podeljenih je bilo pet odlikovanj »RED ZA ZASLUGE«, dvema, ki smo ju spoznali v živo, in sicer Vladu Kreslinu, ki je tu go-stoval dvakrat (prvic v Triglavu), in Andre-ju Šifrerju. Medalje je izrocil odlikovancem sam predsednik Borut Pahor. Vlado Kreslin jo je prejel za »izjemen ustvarjalni prispe­vek k slovenski glasbeni umetnosti«, AndrejŠifrer pa za »izjemen avtorski prispevek k slovenski popularni glasbi«. Drugi prejemniki so bili Miha Dovžan, Vladimir Lado Leskovar in Oto Pestner. O slednjem naj še omenim, da je, poleg soli­sticnega dela (nastopil je celo z Big bandom RTV Slovenija pod taktirko Mercerja Elling­tona in z orkestrom Duka Ellingtona leta 2012) je v zasedbi New Swing Quarteta, prvi izvajalec duhovne glasbe, ki je imel do-voljenje nastopiti javno v Sovjetski zvezi. Na žalost je 10. junija, na isti dan te omenjene objave, dobil srcni infarkt med koncertom, a na sreco sedaj okreva. Na dan podelitve odlikovanj (ravno prav!) je zapustil bolnišni-co in se utegnil udeležiti dogodka. Podelitev se je koncala z nastopom go-dalnega tria, ki je odigral vencek najbolj prepoznavnih skladb vseh petih dobitnikov odlicij. Iskrene cestitke vsem nagrajencem! Otu Pestnerju pa želimo, da bo hitro spet v redu in na odrih! Rok Fink Lektorirala: Tjaša Lorbek Fotografije: M. P. ODTISI 6 - 2022 STARI PAPIRJI IZREDNA ŠTEVILKA MLADIKE Prijatelja sta pravila, da ju je doletela naloga, da pospravita stanovanje tete, ki je pred krat­kim umrla. Mislim, da ni prevec prijazna naloga táko pospravljanje. Reci, ki jih je pokojnik upo­rabljal in hranil, ker so mu bile ljube; ki jih je hranil, ker je menil, da bodo nekoc prišle prav.Žal je veliko tega, ki danes nima vec nobene vrednosti, razen sentimentalne, pa še to bolj za pokojnika kot pa naslednjih rodov. Kar je materialnega, kot so lahko oprema stanovanja, pohištvo, se lahko razdeli med so-rodnike, prijatelje, ali se podari dobrodelni us-tanovi. Ce ne gre drugace, gre tudi na odpad, v smeti. Prav tako pokojnikove obleke, postelj­nina, obuvala. Težje je, ko gre za duhovno imovino, za knjige, zapiske, stara pisma, slike, na katerih so ljudje, ki jih danes ne poznamo vec. Ali naj gre v sme-ti, v pec? Težka in boleca odlocitev. Omenjena prijatelja sta našla zapiske, ki jih ni spisala pokojna teta, ampak njen oce. Nihce v družini jih ni poznal, niti ni vedel, da obstaja­jo! Bila sta pa toliko prisebna, da sta jih dala na stran in jih potem prelistala. Ti stari papirji so bili dokumenti, ki so nastali med drugo sve­tovno vojno in jih je stari oce prinesel s seboj v Argentino. Ker bi takrat lahko ti dokumenti ne bili upoštevani (ali uniceni), jih ni mogel posre­dovati v Slovenijo. Odkriti so bili šele pred kratkim. Kaj z njimi? Vsekakor ne v smeti! Kljub temu, da je takratna generacija vecinoma že pokojna in si sami ne moremo dosti pomagati, obstajajo v Sloveniji organizacije, društva, zgodovinarji, ki bi znali analizirati in izjasniti sliko tiste dobe s konkret­nimi, objektivnimi in originalnimi, dokumenti­ranimi podatki. Le v stik je treba priti z njimi in se pogovoriti. Možno je, da so uporabljivi; možno, da so zanimivi. Prijatelja sta se posvetovala, vprašala tega in onega, napisala nekaj elektronskih vrstic – in našla nekoga, ki je razpoznal važnost teh starih, do sedaj neznanih zapisov. Takoj so jih objavili na spletu, zgodovinar pa se bo lotil preuceva­nja in z njimi podprl ali ovrgel trditve, kakršne so danes splošno priznane. To, kar se je zgodilo prijateljema, ni novo, se ni prvic zgodilo. Tudi te vrstice niso zgodnje; za marsikaj prepozne. Vendar: ce vas življenje postavi v takšno situacijo, pozanimajte se, koga bi lahko odkriti stari papirji, stare fotografije, stari dokumenti zanimali, da jih ovrednoti in jih tudi predstavi javnosti. Pravijo, da zgodovino pišejo zmagovalci. Mor­da. Res pa je, da se prava zgodovina piše z origi­nalnimi dokumenti. Torej zgodovino lahko tudi sami pišemo. Ceprav nam odrekajo zmago. GB Iz Trsta smo prejeli izredno 6. številko Alenka Puhar, Vilma Puric, Tatjana Rojc, kulturne revije Mladika, ki je v celoti Marta Verginella, Neva Zajc, Darka posvecena pokojnemu pisatelju Borisu Zvonar Predan. Pahorju. Uredništvu Mladike se zahvalimo za V uvodnih besedah je poudarjeno: prijaznost, da so nam posredovali revijo, katere redne izdaje so sicer namenjene “...Boris Pahor je bil zelo povezan z našo narocnikom. založbo, saj je pri Mladiki izdal vec knjig, skupno z društvom Ponte Rosso pa smo mu nazadnje posvetili zbornik v italijan-šcini Boris Pahor, pisatelj brez meja s pri­spevki številnih italijanskih in slovenskih piscev o njegovem delu in pomenu. Pred nami je številka Mladike, ki mu je mesec dni po smrti v celoti posvecena. V njej so nekateri slovenski nagovori na žalnih sejah, še vec pa je osebnih spo­minov in pogledov razlicnih strokovnja­kov….” Besedila so prispevali: Cristina Battocletti, Evgen Bavcar, Martin Brecelj, Martina Clerici, Marij Cuk, Zdravko Inzko, Andrej Jemec, Marija Kacin, Milcek Komelj, Miroslav Košuta, Maja Lapornik, Marij Maver, Igor Omerza, Sergij Pahor, Marija Pirjevec, PARK ZNANIH SUHOKRANJCEV Kraj zgodovinskega spomina in suhokranjske identite Mineva 7 let, odkar so bila v parku pred obci-no postavljena prva obeležja znanih Suhokra­njcev. Tega smo se spomnili tudi 19. maja 2022 ob otvoritvi spominske plošce Slavku Glihi, nekdanjega direktorja Kmetijskega inšti­tuta Slovenije, pobudnika obnove gradu, pa tudi aktivnega clana strokovne skupine, ki je park zasnovala. Kljub temu, da je bil proces nastajanja parka redno popisan in objavljen v Suhokrajinskih poteh, velja ob tej priložnosti ponoviti osnov­na dejstva. Temelji za nastanek Parka znanih Suhokranjcev Ideja za nastanek Parka ZS izhaja iz pred­nostne naloge OŠ Žužemberk, sprejete leta 1994, in sicer: razvijati pripadnost ucencev Suhi krajini in krepiti rodoljubno zavest. V zvezi s tem so nastale: etnološka, naravo­slovna in botanicna zbirka, zbirka starih tiskov in Muzej znanih Suhokranjcev. Izdelanih je bilo 40 raziskovalnih nalog; vsak znani Su­hokranjec je dobil v muzeju spominsko ploš-cico. Postavljeni so bili trije bronasti reliefi ( dr. F. Bradac, dr. J. Gnidovec in dr. A. Kuhelj ), pred vhodom v šolo pa je dobil mesto kip Leona Štuklja. Štukljeva spominska ura in Dan spomina na ZS postaneta vsakoletni del šol­skega programa. Pobuda za nastanek Parka ZS in potek nasta­ janja V juniju 2014 je bila s strani Obcine Žu-žemberk izražena želja, da bi v okviru obcine zasnovali park, v katerem bi znani Suhokranjci dobili svoja obeležja. Imenovana je bila strokovna skupina, ki je delovala 5 let, in sicer: od leta 2014 do 2018 v casu župana g. Franca Škufce ter leta 2018 – 2019 v casu župana g. Jožeta Papeža. Clani strokovne skupine so bili še: ga. Vida Šuštar­šic, mag. Jelka Mrvar, g. Martin Grcar, g. Slav-ko Gliha, ga. Majda Pucelj, g. Vlado Kostevc, g. Dušan Papež, mag. Alenka Vidrgar in g. Roman Kren. Kot obcasni zunanji sodelavci so v strokovni skupini sodelovali arhitekti (loka­cija in postavitev PZS), zgodovinarji (kriteriji izbora ZS, podatki in viri) in Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, Obmocna enota Novo mesto. Strokovna skupina se je sestala na 10 sejah, vmes pa je bilo veliko sestankov v ožji sestavi. Sprejela je idejni nacrt in lokacijo postavitve PZS, kriterije za uvrstitev ZS na plošco in bro-nasti relief; nacrtovala je in evalvirala vsako fazo nastajanja PZS; pomagala pri zbiranju do-nacij; sodelovala pri odkritjih obeležij; spre­mljala financno stanje projekta, sprejemala sklepe, pobude, predlagala oblikovanje gra-div, video filmov, objave v medijih in se sezna­njala z novimi spoznanji o ZS. Projekt PZS je bil predstavljen Obcinske-mu svetu, ki je potrdil sklep o imenovanju strokovne skupine in bil v casu 2014 – 2019 veckrat seznanjen s potekom nastajanja PZS. Potrdilo ga je tudi Ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ga tudi financno podprlo. Življenje, delo in pomen vseh razglašenih znanih Suhokranjcev je bilo predstavljeno v Suhokranjskih poteh od leta 1995 dalje, ob nastajanju PZS pa je bila v obcinskem glasi­lu uvedena rubrika »Park ZS, projekt zgodo­vinskega spomina in suhokranjske identitete«, v kateri so bili obcani seznanjeni s potekom del, financnim stanjem in imeni donatorjev. Vseh 5 let sta pri nastajanju PZS sodelovali OŠ Žužemberk in OŠ Prevole, ki sta vsako leto skupaj pripravili prireditev Dan spomina na ZS. Avtorstva obeležij in obeležja Avtorica obeležij, reliefov in spominskih plošc je mag. Alenka Vidrgar, akademska ki-parka , kamnoseško delo (stebri iz granita) je opravil Beno Ogrin – Kamena, s. p. ; livarsko delo ( litje reliefov ) Livartis, d.o.o. Postavljena so bila 4 obeležja: na prvem gra­nitnem stebru sta plošci z imeni ZS; drugo in tretje obeležje tvorijo po trije granitni bloki z 12 bronastimi reliefi ZS, cetrto obeležje tvo­rita dva stebra s tremi bronastimi reliefi in zahvalno plošco donatorjem. Vsebinski sklopi obeležij: vsi raziskani in razglašeni ZS, najpo­membnejši za slovenski in evropski, celo sve­tovni prostor in zaslužni za Suho krajino. Financna konstrukcija uresnicevanja projek­ta PZS je prikazana v 75. številki Suhokranj­skih poti. Pripravil jo je g. Roman Kren. 60 % sredstev so prispevali donatorji, ostalo Obci­na Žužemberk, Ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Spominska obeležja ZS, postavljena izven PZS: spominske plošce, in sicer: dr. F. Bradacu na Jami, dr. J. Gnidovcu v Velikem Lipovcu, J. Vajkardu Auerspergu na gradu Žužemberk, F. Lauschetu v Hinjah, Rozaliji Seršen- Zali Zorani v Žužemberku, Leonu Štuklju v Zafari, Slavku Glihi v Žužemberku in Park Alojzija Zupanca v Šmihelu. Gradiva, nastala v zvezi s PZS: brošura Suha krajina in znani Suhokranjci (ucno gradivo šole ), koledar in plakat ZS (prejela vsa gospo­dinjstva v obcini ), turisticne zgibanke PZS , razglednice PZS, video filmi o ZS, raziskovalne naloge o ZS (delo ucencev in mentorjev OŠ Žbk. in Prevole ) O projektu Park ZS so bili objavljeni številni clanki v slovenskem tisku, pa tudi v SAT – ZDA, Glasilu kanadskih Slovencev in Svobodni Slo­veniji v Argentini... Nadaljevanje aktivnosti: Šolske ure spomina na ZS, Kulturna srecanja v Drašci vasi, spozna­vanje ZS po triadah v okviru dni dejavnosti, postavljanje spominskih plošc ZS, spominska ura za Zalo Zorano (Trški dnevi). Dokumentacija o Parku ZS se hrani v arhivu Obcine Žužemberk. Namen parka je simbolni prostor spomina, povezovanja in sobivanja. »Kdor ne pozna preteklosti, ne more nacrto­vati prihodnosti.« Clani strokovne skupine: župan Franc Šku­fca (1998 – 2018), mag. Jelka Mrvar, Vlado Kostevc, Dušan Papež, Roman Kren, mag. Alenka Vidrgar, Jaques Gros. LPP KOLEDAR ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 16. julija ob 20:30 Predstavitev filma »To smo mi«, ob 60. obletnici Mladine Našega doma 6. avgusta PGV Pevsko glasbeni vecer 7. avgusta Misijonska veletombola 14. avgusta Romanje v Lourdes 4. septembra Mladinski dan na Pristavi 11. septembra Mladinski dan v Našem domu San Justo 18. septembra Obletnica Slomškovega doma v Ramos Mejíi PREGOVORI IN CITATI PRIZNANJE Ceprav slovenski pregovor pravi: »Kdor hoce hvaljen biti, mora umreti« je vendar lepo, da se priznanja izrazijo tudi, ko je za­služna oseba še med nami. Ameriški predsednik in Nobelov nagraje­nec Theodore Roosevelt je o prejemnikih priznanj napisal: »Niso pomembni kritiki niti tisti, ki govorijo, ko se mocan clovek spotak­ne in kdaj bi kdo lahko kaj naredil bolje. Pri­znanje pripada cloveku ki se bori v vsakdanji areni in cigar obraz je prekrit s prahom, zno­jem in krvjo. Priznanje pripada tistemu, ki se pogumno trudi in se vcasih tudi spotak­ne in zmoti, kajti ni uspeha brez napake ali neuspeha. Priznanje pripada tistemu, ki si resnicno prizadeva doseci svoj cilj, tistemu, ki se posveti drugim. Priznanje pripada tis-tim, ki bodo kljub neuspehom obdržali dvig­njeno glavo, ker njihovo mesto ne bo nikoli med tistimi hladnimi in plašnimi dušami, ki ne poznajo ne zmage ne neuspeha.« Iz te skromne rubrike cestitamo za prizna­nja Republike Slovenije, ki so jih za zasluge in prispevek na raznih podrocjih življenja naše skupnosti, na pobudo društva Zedi­njena Slovenija prejeli Alenka Jenko Godec, Alenka Prijatelj, Anka Savelli Gaser in dr. Jure Rode. Hvala vam za dolgoletni trud v prid slovenske skupnosti v Argentini! Tudi o priznanjih in nagradah nam govorijo pregovori in citati, prisluhnimo jim! • Najvecja nagrada za clovekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temvec tisto, kar bo postal. (John Ruskin, angleški umetni­ški kritik in pokrovitelj, slikar in družbeni mislec) • Srce nehvaležneža je kot pušcava, ki poželjivo pije nebeški dež, ga požira in nicesar ne daje. (perzijski pregovor) • Povprecnost ne prepozna nic višjega od sebe. Talent takoj prepozna genija. (sir Arthur Conan Doyle, škotski zdravnik, pesnik, pisatelj in politik) • Ne skrbi, ce ne dobiš priznanj. Prizade­vaj si, da jih boš vreden. (Abraham Lincoln, ameriški politik in predsednik) • Cast je nagrada za vrlino. (latinski pregovor) • Ne zamudite priložnosti, da vsak dan nekomu cestitate za dosežek.(Lyndon Johnson, ameriški politik in predsednik) • Na podrocju cloveštva gredo casti in nagrade tistim, ki svoje dobre lastnosti spremenijo v dejanja. (Aristotel, starogrški filozof) • Hvala je možu poguba. (slovenski pregovor) • Za druge boste tako dragoceni, kolikor ste bili dragoceni sami sebi. (Mark Tulij Ciceron, rimski državnik, prav­nik, politicni teoretik in filozof) • Priznanje pisateljem spi, sramežljivo in deviško, v zmedenem srcu najbolj oddalje­nega bralca. (Camilo José Cela, španski pisatelj) • Prošnja je vroca, zahvala pa hladna. (nemški pregovor) • Najsrecnejši clovek na svetu je tisti, ki zna prepoznati zasluge drugih. (Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstve­nik in filozof) Izbral: Jože Jan Sen kresne noci S prireditvijo Sen kresne noci so v Cerkljah na Gorenjskem pocastili dan državnosti 2022 in 120. oble­tnico rojstva Joža Vombergarja, slo­venskega dramatika in prevajalca ob interpretaciji radijske igre Cudo kresne noci. Projekt je obsegal interpretacijo besedila, godbo, pevce in folklorne vložke, posebno vlogo pa je v do-godku z igranjem Županove pesmi imel Vombergarjev vnuk Ivan. V brošuri, ki smo jo prejeli od so-rodnikov pokojnega Vombergarja, je njegov življenjepis in podroben opis njegovega opusa, ob tem pa tudi kompletno besedilo zborne igre Cudo kresne noci, olepšano z otroškimi ilustracijami. | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar www.svobodnaslovenija.com.ar