Denar in kruh. Meseca junija t. I. so vsa okrajna učiteljska druitva v avstrijskih deželah sprejela resolucijo, s katero zahtevajo, naj se popolni § 55. drž. šol. zakona z dne 14. maja 1869 s temledostavkom: -Najmanjša učiteljska plača naj bo ona, ki jo dobivajo po vsakokratnib določilih c. kr. uradniki štirih najnižjih plačilnib razredov. a vlada naj pomaga deželam, da izvedejo to regulacijo." Naša skrb in dolžuost je, da zvedo za to resolucijo državni poslanci in ministri. Iz stare izkušnje vemo, da bomo naleteli na različne ugovore, med katerirai bo glavni ta, da dežele ne morejo in država nima s čim izvesti take edino pravičae regulacije učiteljskih plač. Lahko bi rekli: ona država, ki iraa več 100 milijonov kron za morilno orožje, bi morala imeti tudi nekaj milijonov za ljudskošolsko učiteljstvo. A ker vemo, da Avstrija noče in ne more zaostajati v oboroževanju za drugimi evropskimi državami, ne upoštevamo te svoje trditve. Kakšna velesila bi pa bila Avstrija, da ne izda vsako leto po več sto milijonov za morilno orožje! Na kakšni stopnji bi stala njena kultura! Vse to uvažujemo in zato hočemo navesti nekoliko virov, iz katerih lahko dobi država dovolj dohodkov, ki bi z njimi plačevala ljudskošolsko učiteljstvo, ne da bi treba nanovo obremeniti kmeta ali delavca. To pa zlasti zato ne, ker se temu upirata dr. Šusteršič in vodja klerikalnega učiteljstva, prijatelj Jaklič. Ti viri so: 1. Ko je vlada izboljšala duhovščini plače, ni vprašala, kod bo dobila potrebnih 10 milijonov kron; naložila jih je kar kmetu. Mi bi vladi svetovali, naj duhovske plače uredi tako, da onim škofom, ki imajo prevelike plače odvzame to, kar imajo preveč in jim pusti le primerne plače, kakor drugim državnim uradnikom, n. pr. škofom plače, enake plačam predsednikov deželnih sodišč, nadškofom plače, enake plačam predsednikov deželnih nadsodišč. To bi bilo menda dovolj namestnikom Kristovim, ki je hodil bos in gologlav in ni imel mesta, kamor bi položil glavo. Na ta način dobi vlada tako vsoto, da lahko uredi plače nižji duhovšeini, enako kakor drugim nižjim državnim uradnikom. Na ta način pridobi vse one milijone, ki jih sedaj vporablja za izboljšanje duhovskih plač, ne da bi obremenila kmeta le z vinarjem več kot dosedaj. Ostane ji pa še toliko, da ugodi zahtevi učiteljstva. 2. Vsak moški aTstrijski državljan, ki ni telesno sposoben, da bi bil vojak, mora letno plačevati najmanj 2 K vojaške takse. Gotovo je, da vsi tisti italijanski in drugi podaniki ki si hodijo leto za letom služit kruha v Avstrijo, niso bili in ne bodo avstrijski vojaki, zato bi bilo le pravično, ako bi vsak plačeval najraanj 2 kroni enakega letnega davka. Še nekaj! Naši delavci, ki gredo iskat zaslužka na Nemško, morajo tam plačevati vsak najmamnj 25 mark letnega davka. Kdor ne plača tega davka, ne sme tam služiti, in odpravijo ga po odgonu domov. Enak davek naj naloži Avstrija inozemcera, pa gotovo pride nekaj milijonov v državne blagajnice. Vemo, da pridejo izgovori iz ozirov na Italijo, ki je z Avstrijo v trozvezi, a zakaj nima Nemčija teh ozirov, saj je tudi Avstrija v trozvezi z Nemčijo? 3. V Avstriji kakor po drugih državah žive bogati gospodje, ki imajo neusmiljeno srce, da vsako leto po nekajkrat prav po nečloveško pode svoje konje. In oni, ki zna riajbolj poditi svojega konja, dobi celo nagrado. Dobro pustimo jim to veselje, a državi naj plačajo od tega primeren davek. Angleška dobi na ta način na leto po nekaj milijonov kron, in zakaj bi jih ne smela pridobiti na enak nažin Avstrija? 4. Izvošček, ki s svojim kljusetom stoji in čaka na javnem trgu prilike, da zasluži nekaj drobiža, s čimer preredi svoje sinove, ki bodo morali, ko dorasejo, služiti državi, mora plačevati državi davek. So pa prevozniki, ki sicer ne čakajo na službo oa javnem trgu, pa vendar, kadar vozijo, rabijo ceste, ki se vzdržujejo z raznimi nakladami. To so gospodje, ki lahko vzdržujejo svoje konje, kočije in kočijaže. Ti naj plačujejo od svojih konj, kofiij in kočijažev državi primeren davek. Kolikor nam je znano, ima Italija naložen takšen davek, kar ji gotovo pomaga, da se oborožuje in pripravlja za boj s svojo zaveznico Avstrijo. 5. Poznamo tudi gospodo, ki premore toliko, da si lahko omisli svoje avtomobile, pred katerimi mora vsak čim hitreje bežati, da ne pride v nesrečo. Država celo podpira tako gospodo s tem, da ji dovoljuje v uporabo neobdačen bencin. To gotovo ni pravično, ker mora ubogi delavec, ki rabi Iu5 za to, da zasluži svojim otročičem skorjico kruha, rabiti obdačen petrolej. Država bi ne smela tega dovoljevati, pač pa bi morala naložiti še poseben davek vsem onim, ki imajo avtomobile, ker tudi oni rabijo cesto in nadlegujejo druge državljane. Kdor ima tisočake, da jih lahko trosi za reči, brez katerih lahko žiri, ima gotovo tadi nekaj kron za državne potrebšeine. 6. V Avstriji je uveden že nekaj let osebni davek. Prav in pošteno je, da vsak, ki iraa gotovo množino letnih dohodkov, plača tudi državi nekaj, zato nimamo nič proti osebnemu davku. A nepravično je, kako odmerjajo ta davek. Naj navedemo za primer samo to: Istrski učitelj-trpin III. plafiilnega razreda ima letne plače 1000 K. Prost bi bil osebnega davka, a ker določuje zakon o osebnem davku, da se mora vštevati med dohodke tudi vrednost stanovanja, in ker določuje istrski dež. zakon, da ima občina plačevati letno 250 K stanarine, ako ne da učitelju primernega stanovanja, mu prištejejo k plači še 250 K in plačevati mora osebni davek od 1250 K, brez ozira, ali ima stanovanje v naravi ali mu obeina plačuje stanarino in tudi brez ozira na to, ali je stanovanje v _______________________ naravi res vredno 250 K. To bi ne bilo toliko nepravično, ako bi občine dajale učitelju stanovanje, ki bi bilo res vreduo 250 K; a občine so siromašne ia dajejo naj- večkrat taka stanovanja, ki niso niti polovieo toliko vredna. Vemo za učitelja, ki je služboval v vasi, kjer mu je dajala občina stano- vaDJe, obstoječe iz ene sobe, ene sobice in kuhinje, a še to vse mokrotno, razpokano in skoraj raz- padajoče. Davčna oblast je vštela učitelju za to stanovanje 250 K, a župniku, ki je imel stanovanje, obstoječe iz 5 ali 6 sob, kuhinje, kleti itd., je pa vštela za stano- vanje letnih 60 K. S tem smo hoteli pokazati, da se osebni da- vek preranogokrat nepravično od- merja in to posebno v prid boga- tinom. Ako bi se bogatinova stanovanja odmerila s tolikrat 250 K, kolikorkrat so vredna v razmerju z učiteljevim, bi že to tvorilo precejšen letni dohodek. — Poznamo podjetja, ki niti polovieo svojih letnih dohodkov ne izkažejo, a ker jim načelujejo na vlado vplivne osebe, ne dovoljuje vlada, da bi se davčni uradniki prepričali o njih resničnih do- hodkih. Prigodilo se je celo, da je neka taka vplivna oseba iz- kazala dohodke, ki so se zdeli davčnemu uradniku mnogokrat premajbni. Preiskal je resnične dohodke, ki so mu potrdili nje- VekoslavStrmšek. govo ranenje, a vlada je upokojila dotičnega uradnika, namesto da bi odraerila osebni davek po resničnih dohodkih. S tem smo dokazali, da bi država lahko imela ranogo več dohodkov iz osebnega davka, ako bi pazila in pravično obdačila tudi dohodke bogatinov. Koliko milijonov bi morala plačati n. pr. tvrdka Rotschild, ako bi jo obdačili v isti raeri kakor niže sloje? ^^^^^ 7. Že iz točke 3., 4. in 5. je razvidno, da bi vlada dobila lahko mnogo dohodkov, ki bi se dvignili do — milijonov, ako bi uvedla športni davek, ki biga morali plačevati n. pr. tudi posestniki gledaliških lož, imetniki zabavnih lovov, cvetličnjakov, zverinjakov, psov itd. 8. V „ Učit. Tov." smo že razpravljali o kulturnem d a v k u , ki se naj bi naložil ua vsakoletni čisti dobiček razaib denarnih zavodov, bank itd. Mnogo je takih zavodov, ki izkazujejo vsako leto naravnost ogromne vsote čistega dobička. Tu bi dobila država toliko denarja, da bi biporaa lahko sanirala deželne finance. 9. Vedno obsežoeje dimenzije zavzema boj proti alkoholu. Država labko brez skrbi poviša davek na žganepijače.Tako zopet narastejo njeni dohodki do izdatne višine. 10 Velike cerkvene sloves^_¦_¦¦_¦¦___¦__________ nostj^ romanja, božja pota itd. prinašajo naši kapitalistiški cerkvi vsako leto milijone dohodkov. Tudi tu naj poseže država vmes in naj zahteva nekaj tega denarja zase, da zadosti svoji kulturni nalogi. 11. Država sama ima velika podjetja in posestva, ki ji leto za letotn prinašajo ogromno čistega dobička, n. pr. rudniki, gozdovi, vodne sile. Idrijski rudnik na pr. n o s i e r a r j u na leto uad pol milijona kron čistegadob i 6 k a. 12. Ko bi se zuižala vojaška služba na dve leti, bi ne bilo čuti sramotne resnice, da plačuje država na leto za vse ljudsko šolstvo inzavsa ueiteljišča ubogih 6 milijonov in da nosijo vsa druga bremeua občine in dežele. Dveletna vojaška službena doba bi napravila takim razmeram enkratzavselej konec. V teh dvanajstih točkah smo pokazali vire, iz katerih lahko država dobi še več kot toliko milijonov, kolikor jih potrebuje za plačevanje Ijudskošolskega ueiteljstva, ki bodi enako plačano kakor jih imajo državni uradniki zadnjih štirih činovnih razredov. Vse te dohodke bi dobila lahko tako. da bi ne obtežila kmeta niti za vinar. Upamo, da se bo za te naše vire zavzel tudi naš dobri prijatelj dr. Šusteršie, ako ostane dosleden — lastnim besedam. Nočemo trditi, da ni mogoee dobiti še drugih, morda izdatnejših virov, pokazati smo hoteli samo, da se dado urediti tudi ljudskošolskemu učiteljstvu plače enako onim c. kr. uradnikom, ako je le dobra volja. Poslanci in ministri na delo! Nastopite pot d o b r o voljne delavnosti, ker je ljudskošolsko učiteljstvo do skrajnosti izstradano in ne more več mirno eakati!