IZ VSEBINE: Intervju Janko Deželak: 'Visoke plače bodo sesule narodno gospodarstvo." Stran 5. Vroča tema Nekajčudnega v dolinikoniunalni. Stran 6. Reportaža Zakladnavelenjskemgradu. Stran U. Česarzl)esedaini ne moreš povedati... ' Strani20,21. Zaposlovanje Dodelalezlastnmtnidoin. Stran S. Šport NaZOlsamonaiboljši-evkientiranih49kandkiatov. Žreb lige rokometnih prvakov: Teka,milauinWestWien. Stran 16. KaMja mesla Celja AkademsklklparMarkoPogainikzdravlmestnokrajino. Reportaža na stranlS. Poroke po sili? Nezadovoljni s predlaganimi upravnimi okraji. | TematednanastraniJ. Skrivnost velikih odkritij je v preprostem Kitajskiznanstvenikjeizdelalaparat,kitudinajvečjeskeptikenepuščaravn^^^^ 2 Seibert v Celju Minuli četrtek je Celje obiskal nemški veleposlanik v Slove- niji Giinter Seibert. Po pogovoru z županom Antonom Bojcem se je najprej poklo- nil spominu mrtvih in položil venec k spomeniku na Gledali- škem trgu, nato pa je obiskal še kostnico pri nemškem pokopa- lišču na celjskem Mestnem pokopališču. IS, Foto: EDO EINSPIELER Naj se po politiki ravnateij pozna? Ne, odgo¥arJa aktiv celjskih osnovnošolskih ravnatellev Aktiv ravnateljev celjskih osnovnih šol je v ponedeljek sklical novinarsko konferenco, na kateri so želeli v javnosti izpostaviti problematiko ime- novanja ravnateljev javnih za- vodov. Ravnatelji zastopajo enotno stališče, da ustanovite- lji v zvezi z imenovanjem rav- nateljev v Celju že dve leti že- lijo, da bi politični interesi preglasovali strokovne odloči- tve in mnenja, kar pa je po njihovem nmenju nesprejem- ljivo. Janez Domitrovič, pred- sednik aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol, je na novinarski konferenci uvo- doma povedal: »Celjski rav- natelji želimo, da bi Izvršni svet občine Celje izoblikoval takšno politiko imenovanja celjskih ravnateljev, ki bo jasna, dokončna in ki naj bi vendarle temeljila na neki strokovnosti. Ocenjujemo, da celjski Izvršni svet nima enotnih kriterijev v politiki dajanja soglasja. Želimo tudi izvesti pritisk na Ministrstvo za šolstvo in šport da v tej zadevi uredi zakonodajo tako, da bo le-ta vnašala mir in večjo možnost ustvarjalnosti v osnovne šo- le. Gospod minister Gaber je na srečanju ravnateljev slo- venskih osnovnih šol v Por- torožu povedal, da je ta pro- blem pravzaprav slovenski in zato pripravljajo spre- membo zakonodaje. Ta naj bi bila v takšnem smislu, da bi svetom zavodov, ki so se- stavljeni tripartitno, dali do- končno možnost imenova- nja. Po sedanji zakonodaji namreč lahko postopek za imenovanje ravnatelja teče več let, saj ustanovitelj nima pravice imenovati v.d. rav- natelja mimo sveta zavoda. Celjski ravnatelji želimo izpostaviti tudi vlogo Zavo- da za šolstvo kot strokovne institucije. Menimo, da je po zakonodaji ta zavod tista in- stitucija, ki v celoti pokriva strokovnost in nesmiselno je diskvalificirati jo na neargu- mentiran način.« Zanimivo je, da je posto- pek za imenovanje ravnate- lja drugod po Sloveniji dru- gačen kot v Celju. Janez Do- mitrovič je povedal, da so se povezali s sosednjimi obči- nami in z Društvom ravnate- ljev Slovenije in izvedeli na- slednje: »V večini slovenskih občin je postopek takšen, da svet zavoda zaprosi za so- glasje ustanovitelja, torej skupščino. Zahtevek pride do skupščinske komisije, ta opravi svoje delo in predlaga skupščini rešitev. V Celju pa gre postopek imenovanja čez tri sita. Najprej je to Izvršni svet, potem skupščinska ko- misija in nato še skupščina. To je izjemen primer v slo- venskem prostoru. Tako pri- haja do absurdnih situacij, ko izvršni svet zavrne mne- nje, ki ga da njegova stro- kovna služba, torej v tem primeru Sekretariat za druž- bene dejavnosti.« Aktiv ravnateljev celjskih osnovnih šol je na zadnjem kolegiju tudi izoblikoval zahtevo in jo naslovil na celjski Izvršni svet, naj njim in javnosti pojasni, po kakš- nih merilih namerava v pri- hodnje dajati soglasje k ime- novanju ravnateljev. Priča- kujejo, da bodo odgovor do- bili v prihodnjih štirinajstih dneh. N. G. Ombudsman do konca leta LJUBLJANA, 16. no- vembra (VEČER) - Držav- ni zbor in svet za varstvo človekovih pravic in te- meljnih svoboščin sta pri- pravila dvodnevni posvet o varstvu in izvolitvi varu- ha človekovih pravic (om- budsmana) v naši državi. Posvet naj bi pokazal, ali bo slovenski varuh pravic pomembna institucija za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali bo le okrasek sistema in ce- lo moteč dejavnik. V začet- ku decembra naj bi sloven- ski parlament razpravljal tudi o zakonu o varstvu pravic, s pomočjo varuhov pravic pa naj bi ščitili dr- žavljane pred samovoljo i državnih oblastnikov. V Sloveniji bo ombudsman znan šele po sprejetju za- kona. Uspeh in neuspeh novega rektorja MARIBOR, 16. novem- bra (DELO). V viteški dvo- rani mariborskega gradu je bivši rektor dr. Alojz Križ- man izročil simbole rektor- ske časti svojemu nasledni- ku dr. Ludviku Toplaku. Inavguracije dr. Toplaka so se udeležili rektorji tujih univerz in drugi ugledni gostje. Študentski delegati v univerzitetnem svetu pa na seji tik pred inavguraci- jo niso izvolili dveh pro- rektorjev, dr. Andreja Um- ka in študenta Božidarja Pučnika, ki ju je predlagal novi rektor. * Za slovensko- nemško sodelovanje BLED, 16. novembra (DELO) - Na Bledu se je pričela dvodnevna sloven- sko-nemška poslovna kon- ferenca, na kateri naj bi predvsem navezali nove \ poslovne stike, hkrati pa je tudi priložnost za sklepa- nje novih poslov med slo- venskimi in nemškimi po- djetji. Konference se udele- žuje približno 70 sloven- skih in 40 nemških po- djetij. Pravniki proti reviziji in suspenzu LJUBLJANA, 16. no- vembra (VEČER) - Pravni- ki odločno nasprotujejo sklepu državnega zbora o reviziji političnih sodnih procesov in suspenzu sod- nikov. Slovenski pravniki menijo, da takšen sklep v zakonu o kazenskem po- stopku nima kaj iskati. —NOVITH)NIK— Glavni in odgovorni urednik: 6ranko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Željko Zule. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Obli- kovanje: Minja Bajagič. Tajni- ca uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, fax 441-032. Sosedu ni crknila koza Poslanci v Mozirju Hali garancijo za najem kretllta za kanalizacijo v Gornjem GraiJu Vprašanje, iz katere prora- čunske postavke bodo odpla- čevali kredit za izgradnjo ka- nalizacije v krajevni skupnosti Gornji Grad, se je najpogoste- je porajalo poslancem v mozir- ski skupščini ob razpravah o garanciji za najem kredita. Kanalizacija v Gornjem Gradu naj bi veljala 21 milijo- nov tolarjev. V občinskem pro- računu so zanjo rezervirali 4,7 milijona, repaiblika pa je pri- pravljena prispevati približno 5 milijonov tolarjev. »Za 11 milijonov tolarjev bi bilo po- trebno najeti bančni kredit, odplačevali pa bi ga prihodnji dve leti iz proračunskih sred- stev, namenjenih za delo kra- jevnih skupnosti,« je povedal predsednik IS Alfred Božič. Ravno krčenje proračimske krajevne malhe je najbolj raz- burilo poslance drugih KS. Si- cer so se vsi poslanci strinjali, da so za garancijo za najem kredita, vendar pa je treba sredstva za vračanje poiskati drugje v proračunu. Predstavniki Gornjega Gra- da so prošnjo utemeljevali s tem, da KS sama ne more najeti kredita. Če se poslanci ne bi odločili za garancijo, bi »padla v vodo« tako republi- ška sredstva kot tudi predvi- dena renominacija občinskega proračuna. Poslanci iz drugih KS v mo- zirski občini so menili, da se morajo v svojih svetih posve- tovati, in predlagali, naj odlo- čitev prestavijo na eno prihod- njih zasedanj. Gomjegrajci so poudarjali, da bo treba kredit odplačati šele, ko bo investici- ja zaključena, to pa ne bo jutri. V razpravi se je najbolj razbu- ril predstavnik KS Rečica Jo- žef Veninšek in zatrdil, da bi Gomjegrajci izglasovali samo- prispevek, če bi se obnašali gospodarno; v njegov program je bila namreč vključena tudi kanalizacija. Ogorčenje je lah- ko razimiljivo, če vemo, da so pred leti isti poslanci zavrnili želje Rečičanov za izgradnjo popolne osemletke, češ »če jo želite, jo postavite sami«. Poleg vračila sredstev je po- slance vznemirjala tudi pred- videna nova lokalna samou- prava in s tem povezana deli- tvena bilanca. Ko se bodo deli- le občine, bo potrebno deliti tudi premoženje, po Božiču bodo znani dolgovi prešli na bodočo skupnost, neznane pa bo treba nekako razdeliti. »Do danes v mozirski občini ni skupnih zadolžitev,« je ob tem poudaril mozirski izvršnik. Kljub novim skupnostim so se poslanci v skupščini strinjali, da bodo morale manjše občine tudi v prihodnje nastopati skupaj in iskati skupne reši- tve, vsaj na področju infra- strukture in komimalnega urejanja. Po dolgi razpravi so se mo- zirski poslanci odločili, da ne bodo glasovali po principu »naj tudi sosedu crkne koza«. Torej bo izvršni svet najel kre- dit za izgradnjo kanalizacije v Gornjem Gradu, odplačevali pa ga bodo iz sredstev prora- čunske porabe. Poslanci niso dorekli, katero postavko bodo prihodnja leta najbolj oškmili. URŠKA SELIŠNIK Najiiujše je mimo? Šmarska vlada komentira statistiko Šmarska občinska vlada je pretekli teden obravnavala polletne gospodarske rezulta- te, pri tem pa so spregovorili tudi o ugotovitvah zadnjega časa. Podatkov iz podjetij ne prejemajo več naraN^nost, zato uporabljajo drugačne vire, ugotovili pa so marsikaj prese- netljivega. V Šmarju ocenjuje- jo, da je najhujše za njimi, pri tem pa so tudi »razlodnkali« statistiko. Število novih podjetij je v obsoteljski občini naraščalo, bolj kot drugod, tudi v drugem polletju, vrste brezposelnih pa se (uradno) še vedno daljšajo. Tudi člane občinske vlade pre- senečajo podatki o rastoči go- spodarski moči zasebnih po- djetij, ki ustvarjajo že približ- no 17 odstotkov prihodka ter celo blizu 70 odstotkov aku- mulacije. Za letošnjo polletje je znano, da so zasebniki (uradno) povišali število zapo- slenih za približno 40 odstot- kov, tu pa ni vključenih veliko delavcev, ki morajo delati na črno. Na ta način so številke o brezposelnih bistveno višje, stimulativna in kazenska poli- tika pa sta zatajili, menijo v občinski vladi. Prav tako so spregovorili o približno 10-od- stotnem zmanjšanju števila zaposlenih iz sosednjih hrva- ških krajev, pri čemer je brez delovnih viz ostalo 149 delav- cev. Do množičnega odpušča- nja zaenkrat ni prišlo, česar so se v občutljivem obmejnem področju posebno bali. Na seji so med ugodnejšimi premiki omenjali pojunijsko rast industrijske proizvodnje, kar so opažali tudi septembra. V primerjavi z drugimi obči- nami celjskega območja so za- dovoljni tudi s tradicionalno visoko pokritostjo uvoza z iz- vozom, odstotek pa so še neko- liko povišali. V turistični šmarski občini razveseljuje še porast števila tujih gostov ter posebej časa njihovega biva- nja (občina je po nočitvah na 3. mestu v (h^avi) ter ugodni kazalci za prihodnje leto. Med ugodnejšimi podatki je prav tako nizka rast cen na drobno, bistveno nižja kot vsa zadnja leta, vendar pa s presenetljivo oktobrsko, kar blizu 3 odstot- no rastjo cen. Tudi prihodki so višji kot odhodki, znan pa je visok porast plač. Izjema so številni zaposleni v zdravilišču Rogaška Slatina, ki se pritožu- jejo zaradi visokih plač v ne- gospodarskih dejavnostih. Bolj zaskrbljujoča sta lik- vidnost gospodarstva ter izredno nizek delež investicij, pri čemer prevladujejo infra- struktume. V občinski vladi ocenjujejo, da gre, po vsej ver- jetnosti, za čakanje na lastni- njenje, pri čemer vodstva ne želijo višanja vrednosti svojih podjetij. Občinska vlada se je odločila, da bodo gospodarske rezultate obravnavali tudi na prihodnjem zasedanju občin- ske skupščine. BRANE JERANKO Zaposlitve bodo preverili Znano je, da je šmarska ob- čina glede spodbujanja po- djetništva med prizadevnejši- mi, ena od možnosti pa so kre- diti. V občinskem izvršnem svetu nameravajo v kratkem pripraviti že tretji razpis za denar občinskega sklada za razvoj obrti in podjetništva, ki bi ga posodili še letos. S tem bi v občini za letos omogočili 35 milijonov tolarjev kreditov za razvoj malega gospodarstva. O rezultatih zadnjega razpi- sa, ki so ga objavili avgusta, so govorili pred dnevi na rednem sestanku občinske vlade. Gre za 20 milijonov tolarjev kredi- tov, pri čemer so iz občinskega proračuna zagotovili 5 milijo- nov. Večino kreditov so zain- teresirani prejeli, nekateri pa urejajo še zadnje formalnosti, so povedali (gre za kredite za čas od enega do treh let, z 9 odsotno obrestno mero ter moratorijem od pol do enega leta). Za avgustovska sredstva so od obrtnikov in podjetnikov prejeli 40 popolnih vlog. O kreditih so odločili v občin- ski komisiji za dodeljevanje posojil iz sredstev občinskega sklada za razvoj obrti in po- djetništva, ki jo sestavljajo predstavniki občinskega se- kretariata za gospodarstvo, UBK banke, občinske vlade ter obrtne zbornice. Med dva- indvajsetimi kandidati, ki se želijo samozaposliti, so večini podelili po 1500 DEM kredita, za razširitev dejavnosti pa so ustregli devetim obrtnikom oziroma podjetnikom (dva sta hkrati dobila denar za samo- zaposlitvi). Za razširitev de- javnosti je komisija zahtevala približno polovico kandidato- ve udeležbe, zgornja mejo pa je predstavljal znesek dveh milijonov tolarjev. V občinski vladi so presenečeni zaradi ne- zainteresiranosti iz najbolj de- mografsko ogroženega območ- ja, južnega dela šmarske obči- ne. Še posebej zato, ker velja za tamkajšnje kandidate pred- nostni kriterij. Zaradi čistih računov so se v pristojni komisiji odločili, da bodo preverili, kako je bilo z uresničevanjem novih zapo- slitev po lanskem razpisu. S tem se je strinjala tudi ob- činska vlada, ki je opozorila še na potrebo po normalizaciji obrestnih mer - to bi pomenilo dodatni gospodarski zagon. BRANE JERANKO Št. 46 - 18. november 1993 3 Vse manj otrok, vse več težav Izumiramo še ne, poHatkf pa so zaskrbiluloči v času, ko je državni zbor sprejemal proračunski memorandum, so se v Celju v organizaciji Združene Uste socialnih demokratov zbrali na razgovoru o tem, ali Slovenci izumiramo in kako je to vprašanje povezano z memorandumom. Sodeloval je strokovnjak za prebival- stveno politiko dr. Janez Malačič, poleg njega pa še poznavalki družinske in soci- alne politike Andreja Čmak-Meglič in Sonja Lokar. Vsi trije so ugotavljali, da gre za tes- nejšo povezanost demografske politike in memoranduma kot je videti na prvi pogled. Z njim se namreč razdeljuje po- lovica ustvarjenega bruto družbenega proizvoda Slovenije in to za najpomemb- nejša področja v družbi kot so razvoj, socialna varnost, zdravje... Sonja Lokar je pri tem ugotavljala, da so določila iz momoranduma Scuna po sebi ovira vispešnejši demografski politiki, saj se stabilizacija načrtuje na račun plač in socialnih pravic. Načrtovani razvoj bo prinesel peščico bogatih in na drugi stra- ni množico obubožanih. Za zagotavljanje kakovostnega nivoja zdravljenja bo tre- ba prispevati več s prostovoljnimi zava- rovanji, v memorandimiu pa tudi ni be- sede o že tako rekoč dogovorjenem uni- verzalnem otroškem dodatku. Vse to so ukrepi, ki bodo svoje rezultate pokazali čez nekaj let, če ne bo prišlo do spre- memb, je menila Lokarjeva. Vse več bo starega prebivalstva in vse večje bodo potrebe po delovni sili, ki bo zagotavljala sredstva v pokojninski sklad. Zato po mnenju Lokarjeve tudi spodbudna dru- žinska politika ne bo zadoščala za pri- manjkljaj v rodnosti, ki se bo poznal dol- goročno, pač pa bo družba prisiljena de- lovno silo pripeljati od drugod ali pa s sedaj priseljenimi vzdrževati demo- grafsko ravnotežje. Andreja Meglič-Cmak je opozorila na resolucijo o družinski politiki, ki oprede- ljuje vlogo države do teh problemov. Izhodišče dokumenta je, da naj država zagotavlja čim kakovostnejše preživetje otrok, šele na drugem mestu je zagotav- ljanje večje rodnosti. Vendar zenkrat ni volje za prerazporeditev družbenega bo- gastva v korist mlajših generacij, kar se jasno kaže tudi v memorandumu, kjer univerzalni otroški dodatek ni niti ome- njen. T. CVIRN Po besedah dr. Janeza Malačiča rodnost v Sloveniji že nekaj časa pada, vendar bi bila trditev, da izumiramo, pretirana, če- prav so podatki zaskrbljujoči. Prvič se je v letošnji treh mesecih zgodilo, da je šte- vilo umrlih preseglo število živorojenih. Da bi prebivalstvo ostajalo na isti ravni, bi morala ženska v povprečju roditi 2,1 otroka, od tega vsaj eno deklico, pri nas pa rodnost znaša 1,6 odstotka, od tega 0,7 deklic. Še v 70. letih je bilo v Sloveniji med 28 in 30 tisoč živorojenih otrok, v le- tu 1988 je število padlo na 25 tisoč, lani pa pod 20 tisoč. Dr. Malačič meni, da bo z zaostrovanjem problema država prisi- ljena ukrepati in sicer bo imela dve mož- nosti: spodbujanje rodnosti doma ali re- ševanje pomanjkanja mladega prebival- stva z migracijami, kar pa prinaša nove težave. SVET MED TEDN® M piiB»iHaiiniidiiiiiiiiiiiiiyiiiiyiiiiMiiaiiniiiainiiiiriiaiiiiiiiiiyiiiiiiiiiiiiyiiiiiiiiiiiiLiw^.........................................m™" Živahna diplomatska dejavnost Slovenije v minulem tednu Piše: Erika Bepovž Protokolarno gledano je bil v minulem tednu najpo- membnejši zunanjepolitič- ni dogodek za Slovenijo obisk češkega predsednika Vaclava Havela. Po določe- nem zatišju kar zadeva obiske najvišjih politikov v Sloveniji, je Havlov obisk prvi na tovrstni ravni po nekoliko daljšem sušnem obdobju. Kot da bi tuji dr- žavniki čakali, da jim nek- do otvori sezono, so češke- mu književniku in politiku, (ki je sicer na vprašanje, ali še vedno piše, odgovoril, da spričo političnih obvezno- sti sicer nima več časa za literaturo, da pa še vedno sam piše svoje govore), sle- dila grški zvmanji minister Karolos Papuljas in spričo pomembnosti prvih dveh medijsko nekoliko manj eksponiran madžarski mi- nister Emo Pungor, pred- sednik nacionalnega komi- teja za tehnološki razvoj Madžarske. Slovenija in Madžarska sta sicer že podpisali medsebojni spo- razvmi o sodelovanju na področju znanosti, tokrat pa sta Pungor in Bohinc sklenila le še dodatne po- drobnosti, ki bodo to sode- lovanje natančneje oprede- ljevale. Medtem, ko so v Ljubljani madžarski in slovenski predstavniki sklepali sporazume na po- dročju znanosti, so se v Bu- dimpešti, kamor je minuli teden odpotovala delegaci- ja slovenskega obrambne- ga ministrstva, pogovarjali o evropskih pobudah za re- ševanje problemov regi- onalne in evropske varno- sti in podrobneje razčlenili načrt glede sodelovanja med obmejnimi vojašni- cami. In kaj lahko, gledano globalno, Slovenija pridobi z defileji tujih državnikov? Havelov obisk je s seboj prinesel napoved češko- slovensko slovaškega spo- razuma o coni svobodne tr- govine, grški zmanji mini- ster Papuljas pa je v Ljub- ljano prinesel obljubo, da bo Grčija vikinila obvezne vize za slovenske potnike. Bolj kot to, da bodo Slo- venci poleti še bolj množič- no drU na Sporade in Ki- klade, tokrat brez nepo- trebnih že znanih sitnosti, ki jih s seboj prinaša admi- nistrativna turtura, je slo- venske politike ob grški obljubi razveselilo dejstvo, da se bodo decembra zače- la pogajanja med Slovenijo in ES o pridruženem član- stvu in večina pogovorov bo potekala v času, ko bo Grčija na čelu dvanajsteri- ce. V globalu torej - inte- gracija v Evropo, kaj pa drugega?! Toda, vrnimo se k poli- tičnemu spektaklu, ki smo ga Slovenci priredili v čast češkemu državniku, ki je ob neki priložnosti prosto- dušno priznal, da bi v Hradčanih raje sedel za- radi svojih literarnih za- slug, kot zaradi enega sa- mega podpisa pod listino 77 in v istem tonu nadalje- val, da se s politiko in eko- nomijo ni nikdar sistema- tično ukvarjal, še huje, da nikdar ni imel niti ustalje- nega političnega prepriča- nja. Kljub temu so ga Čehi januarja letos izvolili za prvega predsednika samo- stojne Češke republike, slovenski poslanci pa so mu minuU teden navduše- no ploskali v parlamentu, navzUc temu, da je Havel še nedavno tega verjel v ohranitev skupne Češko- slovaške. Tako seveda ni mogel biti med tistimi, ki bi mednarodno odločno podprli samostojno Slove- nijo. Toda, ker v politiki prevladuje jezik pragma- tizma, sta predsednika obeh držav sklenila dosto- jen posel, saj sta si kljub vsemu podobna v marsika- terem razočaranju. Obe dr- žavi sta si namreč v svojih odcepitvenih težnjah obe- tali marsikatero prednost v postopku evropske inte- gracije, na koncu pa sta spričo lastne zakasnitve obtičaU v podobnem eko- nomskem položaju. Posodobljena šentjurska telefonija v nekdanjih prostorih šent- jurske občinske skupščine, na Mestnem ti^, so pretekli pe- tek slovesno otvorili novo di- gitalno vozliščno telefonsko centralo. Gre za uresničitev več kot dva milijona DEM vredne naložbe, ki bi naj po- stopoma omogočila boljšo ko-, munikacijo tudi v drugih kra- jih občine. Velika šentjurska naložba v razvoj telefonije približuje možnost hitrejšega gospodar- skega razvoja demografsko ogroženega območja, je v slav- nostnem govoru dejal pred- sednik občinske vlade Ladi- ' slav Grdina. Ob tem je pred- sednik spomnil še na zapo- stavljenost šentjurske občine glede proračunskih sredstev, zlasti v primerjavi z Ljubljano ter na previsok izdatek obča- nov za telefonski priključek, ki znaša kar 3500 DEM. Direktor PTT Celje, Jože Palčnik, je poudaril, da so v Šentjurju rešili eno zadnjih večjih ozkih grl, pri tem pa se je spomnil tudi šentjurske poštne preteklosti. Ročno cen- tralo (z 49 telefonskimi naroč- niki) so odpravili leta 1966, le- ta 1976 so novo morali širiti, lani oktobra pa so z občinsko vlado sklenili pogodbo za uresničitev sedanje naložbe. Po Palčnikovih besedah bi pe- reče probleme telefonije v dru- gih krajih šentjurske občine rešili vsaj do konca leta 1995. Slovesnosti so se udeležili tudi generalni direktor PTT po- djetja Slovenije, Janez Gril in državni sekretar za področje pošte in telekomunikacij, Stanko Perpar, ter predstavni- ki Pap telematike in Iskrinih podjetij. V kulturnem programu je nastopil pevski zbor poslovne enote PTT Celje. BRANE JERANKO Foto: EDI MASNEC Odpisana doliodnina Šmarska vlada se je pretekli teden že drugič odločila za odpis plačila lanske dohodnine, pri tem pa je šlo za 72 novih prosilcev. Skupni znesek znaša 771 tisoč tolarjev, prosilci pa so se sklice- vali predvsem na prenizke plače, delež v bonfli in podobno. Predlogu občinske izpostave Republiške uprave za javne pri- hodke so ugodili brez posebne razprave. BJ Ukinjen Zavod za planiranje Poslanci žalske skupščine so na zadnjem zasedanju sprejeli odlok o spremembah in dopol- nitvah odloka o občinskih upravnih organih, s tem pa ukinili dosedanji Zavod za planiranje. Vsa strokovno teh- nična opravila v zvezi z ureja- njem prostora, torej izdelava lokacijske dokvunentacije in informacije o posegih v pro- stor, poslej opravlja upravna organizacija v sestavi sekreta- riata za okolje in prostor. Na- mesto na dveh lokacijah bodo občani poslej vse potrebno urejevali v prostorih žalske občine. m Delavni mozlrski poslanci Poslancem v mozirski skupščini je v četrtek po več neuspelih poskusih uspelo »pospraviti« z dnevnega reda vse točke, ki naj bi jih obrav- navali že v začetku prejšnjega meseca. Med drugim so se odločili, da vrednost točke za nadome- stilo za uporabo stavbnega zemljišča za letošnje leto osta- ne nespremenjena, torej 0,08, ob izdaji odločb jo bodo povi- šali le za rast drobnoprodajnih cen od začetka letošnjega leta. Polna cena bo veljala za pokri- ta zazidana stavbna zeinijišča, za nepokrita zazidana zemljiš- ča (parkirišča, odprta skladiš- ča) bo znašal prispevek 70 od- stotkov cene, za nezazidana zemljišča pa 30 odstotkov. Za podjetje Elkroj to pomeni, da bodo plačali nekaj manj kot milijon tolarjev in pol nado- mestila za uporabo stavbnega zemljišča. Za dele naselij Luče, Gornji Grad, Ljubno, Rečica, Nazarje in Mozirje so poslanci po hi- trem postopku sprejeU pro- storsko- ureditvene pogoje. Razprava je bila sicer dolga, saj so vztrajali, da se s PUP uredi eno izmed spornih zem- ljišč v Mozirju. Potem ko je predstavnik Zavoda za urba- nistično načrtovanje in razvoj Albert Toffa pojasnil, da to urejanje ne sodi v PUP, so po- slanci sprejeli odlok, s katerim so razveljavili zazidalne načr- te izpred 20 let in s tem legali- zirali posege v prostor. Poleg tega so poslanci dali soglcisje za podpis Alpske kon- vencije, ki bo poenotUa ukrepe za varstvo alpskega prostora. Imenovali so tudi komisijo, ki bo pregledala zapisnik SDK o pregledu finančno- materi- alnega poslovanja v zdrav- stvenih zavodih mozirske ob- čine in pripravila ustrezno po- ročilo. V komisiji so se že odlo- čili, da bodo poleg zapisnikov pregledali tudi, kakšen je od- nos med občinskim izvršnim svetom in skupščino ter kakš- ne so sploh pristojnosti IS, kakšno škodo imajo javni za- vodi zaradi njegovih ravnanj ter kako to odmeva v javnosti. I*ri zapisniku SDK gre za zna- ne spore med zdravstvom ter IS in firmo Božič, prejeli pa ga bodo vsi poslanci. URŠKA SEUŠNIK Na zasedanju so poslanci potr- dili več predlogov občinske komisije za volitve in imeno- vanja. Za mozirsko občino je gotovo najbolj pomembno imenovanje diplomirane prav- nice Janje Port za občinsko sodnico za prekrške. Delo bo nastopila v začetku marca pri- hodnje leto. Najem vojaških objektov Na osnovi dogovora, ki sta ga maja 1992 sklenila takratni predsednik celjskega IS Mirko Krajnc in minister za obrambo Janez Janša, so se člani celj- skega IS na svoji zadnji seji dogovorili, kako bodo z obrambnim ministrstvom sklepali najemne pogodbe za posamezne vojaške objekte na območju celjske občine. Na območju celjske občine so skladno s kriteriji za uprav- ljanje z nepremičninami bivše Jugoslovanske armade prešli v upravljanje Ministrstva za obrambo skladiščni kompleksi v Bukovžlaku, Šmarjeti in Pe- čovniku, del vojašničnega ob- močja ob Mariborski cesti ter del Celjskega doma. Za sled- njega so kasneje ob natančnih pregledih premoženjsko-prav- nih spisov in vknjižb ugotovili, da je last občine Celje, zato ne more biti več predmet najem- ne pogodbe med občino in mi- nistrstvom. Na željo vojske je začasno izvzet skladiščni kompleks Bukovžlak, občina pa tudi ne bo sklenila najemne pogodbe za dve parceli s sta- novanjsko stavbo in garažo v okviru vojašničnega kom- pleksa ob Mariborski cesti. Celjska občina bo najemne pogodbe sklepala zgolj za ne- premičnine, za katere ne ob- staja dolžnost vračanja po Za- konu o denacionalizaciji. Os- nova za sklepanje najemnih pogodb pa je nova ocenitev posameznih vojaških objek- tov, saj v Celju menijo, da je bila prva cenitev v februarju 1992 odločno previsoka. Po- membno je še to, da bo Mini- strstvo za obrambo upraviče- no le do višine najemnin glede na zdajšnje vrednosti posa- meznih objektov, s čimer bodo zaščiteni bodoči najemniki oziroma uporabniki prostorov. Vsi vojaški objekti na območju celjske občine, za katere se bo- do sklepale najemne pogodbe, so namreč zdaj v takšnem sta- nju, da potrebujejo temeljito prenovo. I. STAMEJČIČ Ponovni mandat v Celju je bil Aleksander Bukanovsky s 1. novembrom ponovno imenovan za vodnogospodarskega inšpektorja. Bukanovsky, ki je po izobrazbi diplomirani biolog, je v celjskem občinskem inšpektoratu kot vodnogospodarski inšpektor zaposlen od leta 1989, minulo sredo pa so člani IS soglašali z njegovim ponovnim imenovanjem za štiri leta. Na razpis, ki je bil objavljen sredi oktobra, se je prijavilo 5 kandidatov, vendar sta razpisne pogoje izpol- njevala le 2. V izbirnem postopku je bilo ugotovljeno, da je najprimernejši kandidat dosedanji inšpektor. IS Št. 46 - 18. november 1993 4 Tožili vas bomo, gospodje Protestno pismo štorskih vzHrževalcev Protestni pohod štorskih vzdrževalcev pred celjsko ob- čino je najbrž le pripomogel k izplačilu septembrskih plač. Delavcem v Vzdrževanju so jih sicer obljubili že v petek, dobi- li so jih v ponedeljek dopold- ne, vendar šele potem, ko so zjutraj ponovno izključili tele- fone v železarni. Izplačilo septembrskih plač je bila le ena izmed zahtev de- lavcev te družbe, še vedno ostaja problem oktobrskih plač in nadaljnja usoda po- djetja. Predsednik stavkovne- ga odbora Vzdrževanja Albin Gradič je v ponedeljek pove- dal, da bo stavkovni odbor de- loval tudi v prihodnje, z delav- ci pa se dogovarjajo o preloži- tvi stavke oziroma nadaljeva- nju del. S protestnega shoda so vzdrževalci poslali tudi odprto pismo, naslovili so ga na pred- sednika vlade dr. Janeza Dr- novška, predsednika države Milana Kučana, posamezna ministrstva, vodstvo koncema Slovenske železarne ter vod- stvo celjske občine. »Nismo pričakovali, da nas bodo ob- činski možje pričakali z darovi ali vrečo cekinov. Hoteli smo jih le opozoriti, da tam nekje sredi propadajoče štorske že- lezarne usihajo tudi hlapci iz podjetja Vzdrževanje,« so za- pisali v pismu. Nadalje očitajo vladi in vsem drugim, da so požegnali koncemsko pogod- bo, jih ožigosali s črko C in s tem določili dan pogreba. Z eksperimenti, očitajo delav- ci, je bila povzročena škoda, in če bi bila pravica, bi morali za to tudi odgovarjati. Vodilnim v državi, občini in koncernu zastavljajo vrsto vprašanj: za- kaj ne poiščejo zdravih jeder, zakaj delavce pošiljajo v Izo- braževalni center, jih ovirajo pri njihovem delu, ne zagotav- ljajo plač za pošteno opravlje- no delo, zakaj ni denarja za odpravnine, osnovno socialo, spoštovanje kolektivnih po- godb in predvsem, zakaj ne odgovorijo na stavkovne zah- teve? »Delovnih mest nam ne bo- ste kar tako ukradli, hočemo tisto minimalno, kar pripada delavcem povsod po svetu,« so zapisali v odprtem pismu. In za konec: »Tožili vas bomo go- spodje, tožili bomo to mlado demokratično državo, v katero smo verjeli. Naša tožba bo ne- kega dne postala pravnomoč- na. Takrat gospodje pa - Bog vam pomagaj!« IB Jacpues DaniouK iz Slovenije v Turčilo Pred kratkim se je od Slove- nije in Revoza poslovil direk- tor agencije za kakovost Ja- cques Danioux, ki je eden iz- med najbolj zaslužnih za naglo izboljšanje kakovosti v novo- meški tovarni. Ob slovesu je prejel tudi posebno priznanje, ki mu ga je podelila Gospodar- ska zbornica Slovenije. Jacques Danioux je prišel v Slovenijo v začetku osemde- setih let, potem se je vrnil v Francijo, leta 1988 pa je z dmžino prišel v Novo mesto, da bi pomagal proizvodnjo v Revozu dvigniti na kakovost najboljših Renaultovih tovarn. To mu je tudi uspelo. V petih letih dela je svoje znanje pre- našal tudi na dobavitelje Re- voza in na ostalo slovensko go- spodarstvo. Odmevna so bila njegova predavanja po vsej Sloveniji, kjer je angažirano navduševal tudi slovenske go- spodarstvenike. To je med drugim povedal tudi podpred- sednik Gospodarske zbornice Slovenije, Jožko Čulk, ko je Daniouxu predal priznanje in sliliziran lipov list, plastiko znanega akademskega kiparja Janeza Boljke. Če v Novem mestu ne bi uspeli s kakovost- no izdelavo Renault 5, bi bilo nemogoče uresničiti projekt Clio in tovarna v Novem mestu bi verjetno propadla, je dejal Jacques Danioux ter povedal, da se težko poslavlja od Slove- nije, kjer je njegova 19-letna hčerka preživela tretjino živ- ljenja in Slovenija je tudi za- njo dmga domovina. Danioux sedaj odhaja v tovarno Oyax Renault v Turčiji. Tudi po nje- govi zaslugi imajo danes mno- gi Slovenci zaposlitev, avto- mobili, izdelani v Sloveniji, pa vozijo po vsej Evropi. Vsaj v primeru Revoza se lahko Slovenci pohvalimo, da smo v Evropi. JANEZ VEDENIK Podpredsenik Gospodarske zbornice Slovenije, Jožko Čuk, izroča odlikovanje Jacquesu Daniouxu. Žalski klub iVIanager Pred dnevi je bila v Žal- cu ustanovna skupščina kluba Manager. Ustanovi- tve kluba, ki bo v občini nadomestil dosedanji klub direktorjev, se je udeležilo približno 50 žalskih gospo- darstvenikov. Za predsed- nico kluba Manager so iz- volili Danico Jezovšek - Korent, sicer direktorico Agrine, upravni odbor pa sestavljajo: Tomaž Ura- njek, Lojze Posedel, Janez Uplaznik, Slavko Mežnar, Dolfe Naraks, Alojz Do- šler, Ivan Podpečan in Edi Omladič. Po oceno Koren- tove pomeni klub Manager veliko pridobitev za žalske gospodarstvenike, saj jim omogoča odpiranje navz- ven ter povezovanje z zdru- ženjem Manager. Člani kluba se bodo sestajali predvidoma vsaka dva me- seca, na pogovore pa name- ravajo vabiti predstavnike vlade oziroma strokovnja- ke s področja gospodar- stva. Ustanovne skupščine se je udeležil tudi direktor Agencije republike Slove- nije za sanacijo bank in hranilnic Janko Deželak. Drugi narok za Strojno Pred tednom dni je bil na celjskem sodišču drugi na- rok za preizkus terjatev podjetja Strojna Žalec v stečaju. Doslej se je pri- glasilo 84 upnikov. Največ- ji med njimi je s približno 106 milijoni tolarjev Banka Hmezad, ki je na naroku vložila ponudbo za odkup vsega premoženja Strojne, vendar končna odločitev stečajnega senata še ni sprejeta. Zaradi zmanjša- nja stroškov pa se je stečaj- ni senat odločil, da naj bi se že decembra začela proiz- vodnja in sicer na osnovi najemnih pogodb. V enem delu Strojne naj bi pričeli popolnoma novo proizvod- njo, v drugem delu bi nada- ljevali del programa kme- tijske proizvodnje, v Pre- boldu pa naj bi nadaljevali program mizarstva. Najem bi trajal pol leta, z borze pa bi na delo poklicali 30 dO 40 delavcev bivše Strojne. Doktor na čelu rudnika Rudnik lignita Velenje od minulega tedna vodi doktor Franc Zerdin. Magister Franc Žerdin, v.d. predsed- nika poslovodnega odbora RLV je namreč na fakulteti za naravoslovje in tehnologi- jo Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjal doktor- sko disertacijo. Za pridobi- tev naslova doktorja rudar- skih znanosti je pripravil in uspešno zagovarjal temo z naslovom Metodologija iz- delave optimalnega dolgo- ročnega plana proizvodnje v rudnikih z jamskim nači- nom eksploatacije. Predstavitev češkega gospodarstva v času od 8. do 12. decem- bra se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pred- stavilo približno 100 čeških podjetij. Vsem slovenskim podjetjem, ki načrtujejo po- slovno sodelovanje s firmami iz Češke republike svetujejo navezavo stikov že pred raz- stavo. Seznam češke ponud- be je na vpogled pri sloven- skih gospodarski zbornici, vseh območnih zbornicah ter strokovnih združenjih zbor- nice. IB PO ČEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 17. 11. 1993 PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Avstrijska firma Trummer posreduje prodajo, oz. nudi možnost nakupa različnih vrst rabljene opreme, strojev in na- prav. Trenutno razpolagajo z rabljenimi stroji in opremo za gradbeno dejavnost, opre- mo za diskoteke in opremo za kozmetični salon. Informacije na Območni zbornici Celje, tel. 063/26-702. - Podjetje Finera d.o.o. Celje nudi po konkurenčnih cenah računovodske storitve za mala in srednje velika podjetja, vključno z izračunom osebnih dohodkov. Za podjetja nad 10 zaposlenih tudi samo izračun osebnih dohodkov. Informaci- je: tel. 063/24-621 (Zdenka Dražnik). - Slovaško podjetje Sator SRO nudi cement. Informaci- je: tel. 0042/7-220-004 in fax 0042/7-373-580 (Vladimir Čo- rovič). - ItalijanskopodjetjelCSIn- ternational Corporates nudi svinčnik-detektor za odkriva- nje ponarejenih bankovcev. Hkrati išče distributerja in grosiste. Informacije: tel. in fax 0039/0575-845-424 (Gi- useppe Spagnolo). - Belgijsko podjetje Privon Detective Agencv nudi na po- diočju držav Beneluxa, Fran- cije in Anglije poizvedovanje o uvozno-izvoznih in zavaro- valniških prevarah. InfoiTna- cije: tel. 0032/595-122-32 in fax 0032/595-141-64 (Georges Van Haeren). - Latvijsko podjetje Sla Am- pers LTD nudi kemikalije za poljedelstvo (specifikacija je na voljo v infonnacijski pisar- ni CIS GZS). Informacije: tel. 007/0132-28-27-55 in fax 007/0132-33-19-20 (Oleg Ar- zhaev). - Nizozemsko podjetje Mar- mex International nudi pre- hrambene proizvode, rabljeno opremo in stroje (hladilnike, šivalne stroje, pomivalne stro- je, štedilnike, fotokopirne stroje ipd.). Informacije: tel. 0031/055-211-390 in fax 0031/055-424-141. Povpraševanje: -Belgijsko podjetje BVBA Danitex želi poslovno sodelo- vati s slovenskimi podjetji na področju steklene embalaže za farmacevtsko industrijo. In- formacije: tel. in fax 0032/89- 856-065 (Michel de Simone). - Belgijsko podjetje Vamix NV, vodilni proizvajalec olj in maščob išče uvoznike, distri- buterje in zastopnike iz po- dročja prehrambene industri- je. Informacije: tel. 0032/91- 401-811 in fax 0032/91-207- 591 (Ben Verschaeren). - Italijansko podjetje Itec - proizvajalec mavca, želi po- slovno sodelovati s slovenski- mi podjetji. Informacije: tel. 0039/2-498-51-01 in fax 0039/2-480-121-21 (A. Mag- giar). - Madžarsko podjetje Be- kescsabai Vakalkozoi Cen- tmm KFT ustanavlja indu- strijski park za ekološko čiste proizvode. Iščejo investitorje oziroma poslovno sodelovanje s slovenskimi podjetji. Infor- macije: tel. 0036/66-447-247 in fax 0036/66-441-236 (Janos Sztanko). Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ali direktno 215-631. Št. 46 - 18. november 1993 5 Afere Hit še ne bo iconec LJUBLJANA, 16. no- vembra (DELO) - Vrhovno sodišče je delno ugodilo Hitovi pritožbi na odločbo SDK, predvsem v delu, ki zadeva plačilo davka na posebne igre na srečo, ven- dar pa pričakujejo tudi pri- tožbo SDK. Vrhovno sodiš- če se je odločilo, da bo mo- ral Hit tako ali drugače po- ravnati skoraj 179 milijo- nov tolarjev. Hkrati je so- dišče zavrnilo pritožbo Hit Consultinga. Ce ob tem upoštevamo nejasnosti pri lastninjenju in prenašanju poslovnih sklepov drugih slovenskih podjetij na Hit, je očitno, da afera Hit še dolgo ne bo končana. Pred drugo obravnavo LJUBLJANA, 11. no- vembra (BepubUka) - Slo- venska vlada je določila * besedila predlogov zako- nov o upravi, o organizaciji ministrstev in o območjih upravnih okrajev. Vse tri zakone bo poslala državne- mu zboru v drugo obrav- navo. Prevozniici brez dovoiiinic LJUBLJANA, 11. no- vembra (Republika) - Slo- venski cestni prevozniki so razjarjeni, saj je zmanjkalo dovolilnic za Avstrijo in Italijo. Glavni krivec je mi- nistrstvo za promet in zve- ze, saj je kar dve tretjini dovolilnic razdelilo že v pr- vem polletju, s tem pa je ogrozilo preživetje celotne dejavnosti. Trgovina s certifiicati LJUBLJANA, 14. no- vembra (Delo) - Trgovina s certifikati se je začela, I kljub svarilom, da certifi- katov ni mogoče prodajati. Po nekaterih informacijah ljudje kupujejo kar obve- stila o certifikatih, ki so jih prejeli na dom, kar kaže, da ne vedo, kaj kupujejo. SDK bo imeia vse podatice LJUBLJANA, 15. no- vembra (Večer) - Banka Slovenije je zagotovila, da bodo SDK na razpolago vsi podatki, da bo lahko kako- vostno izvajala ukrepe za preprečitev nepravilnosti pri lastninjenju. To so med drugim sklenili na prvem sestanku komisije za spremljanje zakonov s po- ch-očja poslovanja s tujino. Komisija se bo lotila tudi ugotavljanja pomanjklji- vosti v zunanjetrgovin- skem in deviznem poslo- vanju. 80 tisoč še brez obvestiia LJUBLJANA, 15. no- vembra (Večer) - Večina dr- žavljanov, ki so upravičeni do certifikata, je že prejela obvestila o odprtju računa pri SDK. Kljub temu ugo- tavljajo, da okrog 80 tisoč ljudi obvestil še nima in naj bi jih prejeli do 20. novem- bra. Če se to ne bo zgodilo, morajo v svoji občini vloži- ti zahtevo za preverbo po- datkov. Visoke plače bodo sesule narodno gospodarstvo »OA upoštevanju sive ekonomije še nI treba po plašče na Karitas ali Meči krit,-' meni Janko Deželak Bič božji so nekateri poime- novali sanacijo slovenskih bank. Direktor Agencije Re- publike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic Janko Deže- lak pa pravi, da tako govorijo samo tisti, ki stvari ne razu- mejo. Kakšna je pravzaprav vloga agencije, kako poteka sanacija, koliko držijo trditve gospodarstvenikov o previso- kih obrestnih merah in plačah, pa nevzpodbudnem tečaju na- cionalne valute - o tem smo se z Jankom Deželakom pogo- varjali minuli teden v Žalcu. V Savinjsko dolino so ga pova- bili žalski direktorji, ki so ob tej priložnosti ustanovili svoj Klub Manager. Sanacija ne sme biti knjigovodsici proces Vodstvo Agencije ste prev- zeli pred kratkim, kakšna je njena vloga in kako poteka sa- nacija? Agencija Republike Slove- nije za sanacijo bank in hra- nilnic ima predvsem dve nalo- gi: sanacijo bank ter preobli- kovanje podjetij, kjer ima banka slabe kredite oziroma slab kreditni portfelj. Gre za kredite, ki se že 10 ali 15 let samo revalorizirijo, se pripisu- jejo obresti in jih podjetja niso sposobna vračati. Vse to se- stavlja javni dolg. Naš cilj je iz slabih podjetij ustvariti boljša, kajti sicer ni sanacija nič dru- gega kot knjigovodski proces in odpisovanje dolgov, ki se čez leta spet vmejo, vendar v bistveno višjih zneskih. Kje konkretno se lotevate sanacije? Primeri so Adria Airways, Plutal Ljubljana, sistemi Is- kra, Emona, Mercator. Sana- cija dveh največjih slovenskih bank, to sta Ljubljanska ban- ka d.d. Ljubljana in Kreditna banka Maribor, zajema pri- bližno 60 odstotkov slovenske- ga realnega sektorja. To je okoliščina, ki zahteva postop- no in razumno ravnanje. Lah- ko bi radikalneje posegali in podjetja vodili v stečaje, ven- dar si tega ne moremo dovoliti. Je predvidena tudi kakšna sanacija bank na Celjskem? Upam, da ne. Sanacija je mučna stvar, za posledico ima vrsto socialnih in drugih pro- blemov. Po mojem nmenju so banke, ki delujejo na področju spodnje Štajerske, večinoma dovolj dobre in zdrave, da jim sanacija ne bo potrebna. Zadoiževanje Siovenije ni pretirano v zadnjem času se precej go- vori o zadolženosti Slovenije, nekateri menijo, da se že pre- več zadolžujemo. Kakšno je vaše stališče? Stopnja zadolžitve RepubU- ke Slovenije ni alarmantna. Zadolžitveni delež, če primer- jamo znesek nespornega jav- nega dolga, ki je približno od 6 do 7 milijard mark v odnosu do bruto domačega proizvoda, znaša 30 do 32 odstotkov. To pomeni, da Slovenija ne spada v rang pretirano zadolženih držav. V primeru slovenske ekonomije pa vidim problem v tem, da je raven družbenega produkta na prebivalca nižja, kot bi si želeli, oziroma da bi lahko neproblematično servi- sirali javni dolg. Zadolževanje dišave v zadnjem času, riaje- manje kreditov pri svetovni in dru^ bankah, so dokaz tega, da se Sloveniji začenjajo odpi- rati tržišča kapitala. Ne zaradi naših želja, temveč presoje tu- jih partnerjev, da Slovenija postaja relativno nerizična, normalna tržno orientirana dežela. Zame je to dokaz, da se gibljemo v pravo smer in da Slovenija vstopa na medna- rodni trg kapitala. Tudi zadol- ževanja v naslednjih petih, še- stih letih, ki so vezana na iz- gradnjo cestne infrastrukture, po svojem obsegu niso proble- matična. Potrpežijivost pri obrestni meri žalski gospodarstveniki so vas na tokratnem pogovoru spraševali predvsem o obrest- nih merah. Trdijo, da so še vedno previsoke. Kaj menite o tem? Obresti so, merjene z nor- mativi razvitih evropskih trž- no orientiranih držav, še ved- no previsoke. Sam izhajam iz predpostavke oziroma podat- kov, ki dokazujejo, da so obre- sti v letu dni padle skoraj za 100 odstotkov. Danes je obrestna mera za najboljše ko- mitente bank v sanaciji na ravni 13-ih odstotkov. To po- meni, da smo na tem področju nekaj že storili. Drastični sko- ki pri obrestnih merah pač ni- so mogoči, velik skok je mogoč samo na administrativen na- čin, ne pa z instrumenti, ki jih pozna tržno gospodarstvo. Obrestna mera bo po moji oce- ni še padala, kar bo posledica aktivnosti vrste akterjev, predvsem centralne banke, vlade in tudi vloga naše agen- cije ni nezanemarljiva. V dveh, treh letih bo obrestna mera pri nas našla stik z obrestno mero v tržno usmerjenih in razvitih evropskih državah. Potrebno je pač potrpljenje. Na obrestno mero vpliva tu- di sivi trg, njegov delež pa v Sloveniji ni tako majhen. Izvršilna in zakonodajna oblast lahko ravno na tem po- dročju dokažeta svojo učinko- vitost. Sivi trg je pomembna komponenta obsega kreditne- ga poslovanja gospodarstva, o tem obstojajo podatki, zato ga je najpametneje na nek na- čin legalizirati in spraviti v okvir bank. Bo na zniževanje obrestnih mer vplivalo tudi veliko števi- lo novih bank, ki nastajajo v zadnjem času ter prodor tu- jih bai^ v Slovenijo? Pojav tujih bank lahko po- meni zvišanje konkurenčnosti na strani ponudbe denarja in v tem primeni je to pozitivno. Večje število bank pa pomeni večjo rizičnost. V Sloveniji po- trebujemo 3 do 5 enakovred- nih bank, ki bi si konkurirale na celotnem državnem ozem- lju, seveda z množico manjših ekspozitur vse do hramlnic, ki opravljajo samo določene fi- nančne operacije in določene bančne posle. Šele tako struk- turiran slovenski denarni trg, s tem, da se regulira tudi sivi medpodjetniški denarni trg, omogoča centralni banki, da njeni ukrepi rojevajo pričako- vane rezultate. Kako pa komentirate zahte- ve izvoznikov po spremembi tečaja? Večji tečaj vodi v večjo emi- sijo primarnega denarja, če je večji tečaj v sklopu ekonomske politike neke države, potem to podpiram. Še vedno nimamo jasnega odgovora, kakšen je tisti tečaj, ki je tržen oziroma pravi. Velja teza: po tečaju 200 za nemško marko bomo izva- žali vsi v tej državi pol leta, na kar bo sledilo sesutje naci- onalne ekonomije. Trdim, da imamo tudi danes v teh pogo- jih tržen tečaj slovenskega to- laija do konvertibilnih evrop- skih valut, nastal je v pogojih majhnega denarnega trga z omejeno ponudbo in zelo de- formiranim povpraševanjem. Morda tečaj res ni takšen kot bi si ga izvozniki želeU, vendar podatki kažejo, da je ekonom- ski položaj izvoznikov bistve- no boljši. Ne trdim pa, da ne bi morda dvig tečaja za en, dva ali tri apoene pomenil večjo stimulacijo za izvoznike. Statistiica ni vedno resnica Gospodarstveniki so na to- kratnem pogovoru v Žalcu opozarjali še na en, po njiho- vem zelo velik problem. Previ- soke plače. Tudi vi sami ste menili, da pretiravamo. Plače so v tem trenutku za- gotovo najbolj izpostavljeno področje ekonomske politike. Dokler v strukturi stroškov v narodnem gospodarstvu tvo- rijo plače nekajkrat višji delež kot obresti, je to za zakonodaj- no, izvršilno in monetarno oblast zadosten signal za ukrepanje. Seveda predpo- stavljamo, da imamo za sogo- vornika normalno državo, ki se zaveda svoje vloge in nor- malne delodajalce ter normal- ne delojemalce. Trdim, da še zdaleč nimamo normalnih ak- terjev, katerih cilj bi bil dose- ganje normalnega socialnega partnerstva. Višanje plač za- gotovo vodi v sesutje narodne- ga gospodarstva. Sindikati se morajo obrniti k zaščiti intere- sov delojemalcev, prekiniti morajo sedanjo spolitizirano politiko, ki jo vodijo do države in do prvih nastajajočih za- metkov podjetništva ter orga- niziranega delodajalstva. Pri plačah je še vedno država partnet sindikatu, kar je ab- surd. Vsi napadi na plače gre- do na državne institucije, nor- malno pa je, da države tu sploh ni, država mora samo omogočati, da potega dialog med delodajalci in delojemalci na civiliziran način. Kako pa boste dopovedati ljudem, da naj preživijo s 300 ali 400 markami? Nisem pristaš katastrofič- nega načina razmišljanja. Nek novinar je objavil tezo: poteg- nimo stare zaprašene plašče in razmislimo ali jih bomo odne- sli Karitasu ali Rdečemu kri- žu, kajti prihaja zima in treba se bo obleči. Naš standard ob upoštevanju sive ekonomije ni takšen, kot ga prikazuje stati- stika. Standard kljub vsemu ni nizek, čeprav ne zanikam veli- ke stiske nezaposlenih, kar je posledica napačnih naložbe- nih potez iz preteklosti. Viečnemu iconju se ne naiaga bremen Zadnji dnevi so v znamenju razprav o proračunskem me- morandumu. Kako ga vi ko- mentirate? Proračun je kompromis ra- zhčnih interesov, tudi politič- nih. V strukturi vidim problem predvsem pri sektorju inter- vencij v gospodarstvo in vseh socialnovarstvenih pomoči, ki tvorijo pretežni del proračuna. Mi lahko sanacijo bank kot proračunsko postavko, ki bo v letu 1994 zajela 2,4 odstotka tudi odpravimo, pa tako za- stavljene sociale ne bomo reši- li. Vidim nevarnost predvsem pri izvajanju intervencij v go- spodarstvo in pri socialnih transferih, ki postajajo sami sebi namen, ne pa intervencija države tistim, ki so pomoči po- trebni. Problem je v tem, da ne znamo poceniti države, pro- blem so politični pritiski dolo- čenih lobijev, ki stojijo za po- sameznimi postavkami na strani odhodkov v proračunu. Zaskrbljen sem nad tem, da je gospodarstvo obremenjeno z davki in prispevki do skraj- nih meja. Konju, ki vleče, pa ne kaže nalagati še dodatrih bremen Napovedi vladnih mož za prihodnje leto so dokaj opti- mistične, čeprav še ekonomski strokovnjaki ne vedo, od kod njihov optimizem. Kakšna pa so vaša pričakovanja v letu 1994? Prihodnje leto po moji oceni lahko dosežemo dno te krize, ki ji pravimo upadanje gospo- darskih aktivnosti in upadanje domačega bruto proizvoda. Izhajati je treba iz nekaterih rezultatov, ki so ohrabrujoči. Slovenska produkcija je v pre- cejšnji meri že nadomestila iz- gubljena tržišča bivše Jugosla- vije. Nadalje pričakujem zni- ževanje obrestnih mer, poleg tega imamo devizne rezerve, ki znašajo preko treh povprečnih mesečnih uvozov te države. Razpolagamo z bančnim siste- mom, ki počasi začenja kon- kurirati na strani ponudbe, iš- čejo najboljše komitente, s či- mer tudi banke vplivajo na prestrukturiranje podjetij. Upoštevati je treba tudi razvoj malih podjetij in to je tista obrambna moč počasi propa- dajočemu in hirajočemu delu gospodarstva, ki nima nobenih možnosti za svoj obstoj in razvoj. IRENA BAŠA NOVO NA BORZI Dražle obveznice Piše Boian Gradišnik Najnovejša odločitev za spre- jem vrednostnih papirjev in čla- nov na Ljubljansko borzo je pov- zročila padec dveh delnic, ki sta prej veljaU za zelo kvalitetni. Odbor je sprejel sklep, da v uvrš- čeni kotaciji I. in II. ne morejo kotirati vrednostni papirji tistih podjetij, v katerih je najavljena oz. poteka revizija postopkov lastninjenja. Prav tako ne more- jo biti v teh kotacijah delnice podjetij, ki še nimajo potrjenih programov lastninjenja. Zaradi zgoraj povedanega se z 16. no- vembrom redni delnici družbe LEK d.d., - v seriji C in redni delnici Družbe SALUS - serijo B premestita v segment PRO- STEGA trga. Razlika med uvrš- čenima kotacijama I. in II. ter prostim trgom je zelo velika. Uvrščeni kotaciji investitorjem zagotavljata visoko stopnjo za- upanja, varnosti, likvidnosti in stabilne in redne pozitivne do- nose. Prav nasprotno pa je z vrednostnimi papirji, ki koti- rajo v segmentu prostega trga. Pogoji za kotacijo v prostem trgu so bistveno milejši in je zato rizi- ko, da obljubljenega oziroma pričakovanega ne bomo realizi- rali toliko večji. Tega se prav in- vestitorji dobro zavedajo in zah- tevajo mnogo večje donose. Odbor za sprejem vrednostnih papirjev je sprejel še dodaten pomemben sklep, da morajo del- niške družbe, katerih delnice ko- tirajo na borzi, takoj ko bo SDK izdal zapisnike o reviziji postop- kov lastninjenja pa tudi ko bo sprejet program lastninjenja ob- vestiti borzo in širšo javnost. Borzni icomentar Na sestanku dne 16. 11. 1993 je bUo za okoli 4 mio DEM pro- meta: trgovalo se je z velikim številom vrednostnih papirjev. Zanimivo je, da so tečaji vseh obveznic porastli. RSLl za 0,7% indeksne točke RSL2 pa za 0,3% indeksne točke. Na področju ob- činskih obveznic je prišlo do ra- hlega bikovskega trenda. To po- meni, da tečaji rastejo. Posredni- ki se zdaj sprašujemo, do katere- ga tečaja je pametno kupovati občinske obveznice oziroma po katerem tečaju bi jih bUo pamet- no prodati. Na delniškem trgu je seveda največ zanimanja za delnico LEKC. Zaradi prej omenjenih sklepov odbora za sprejem, ne za nakup, ampak za prodajo. Tečaj delnice je padel za 607,00 SIT na delnico. Pri tej delnici pričaku- jem še nadaljnji padec. Trgovalo se je tudi z vsemi drugimi delnicami, ki kotirajo na borzi. Tečaji so ostali približ- no na enakih ravneh. Pri tistih delnicah, ki so rahlo porasle se seveda prodaja ni izplačala, ker bi provizija posrednika presegla zaslužek. Pri tistih delnicah, ki so rahlo padle pa bi se prodaja izplačala, če bi se padci nadaljevali. V na- sprotnem primeru pa seveda ne. Na področju kratkoročnih vrednostnih papirjev je bilo z deviznim dvodelnim blagajni- škim zapisom Banke Slovenije prometa za 140 tisoč DEM po tečaju 114,8%. Kar pomeni, da je potrebno za 1000 DEM doblje- nih 20. 1. 1994 odšteti trenutno 74.600.00 SIT. SVETUJEJO BROKERJI CELJSKE BORZNE HIŠE Št. 46 - 18. november 1993 6 Nekaj čudnega v dolini komunalni Javno poajeije Komunala Mozirle poti drolmogletlom lluai, IS pa zapira vrata za Javnost o problemih v Javnem po- djetju Komunala Mozirje se šušlja že nekaj časa, govorice pa so postale še glasnejše ob gradnji mozirske avtobusne postaje, saj je bila Komunala izvajalka del. Na zadnji seji mozirskega izvTŠnega sveta so problematiko delno že obrav- navali, vendar so sejo za jav- nost zaprli. Direktor Javnega podjetja Komunala Rade Rakun je že dlje časa bolan, zato so v po- djetju pooblastili Rudija Hramca za opravljanje direk- torskih dolžnosti. Hramec je avgusta povedal, da je Komu- nala pri avtobusni postaji so- udeležena s precej lastnega kapitala, nezaprt finančni krog pa jim povzroča Ukvid- nostne težave. Poleg tega je krivdo za težave pripisoval za- mrznjenim cenam komunalnih storitev, zatrdil je, da z veljav- nimi cenami ne morejo zago- tavljati niti enostavne repro- dukcije. Izgubljeno zaupanje v sredini septembra so se v občinskem izvršnem svetu že pogovarjali o težavah v Komu- nah, takrat še javno. Nadzorni odbor, zadolžen za to javno podjetje, je pri pregledu njego- vega poslovanja ugotovil, da je bil javni del vedno označen z rdečimi številkami, profitni del pa je dobro posloval. Že takrat so opozarjali, da posa- mezne postavke niso pokrite, da so dela izvajali br«z ustrez- nih pogodb in plačil.Jakob Presečnik, predsechiik nadzor- nega odbora, je povedal, da je zaradi finančnih težav v po- djetju vprašljiva izgradnja či- stilnih naprav na Ljubnem in na Rečici, v nevarnosti pa je tudi nadaljnji obstoj podjetja. Takrat je direktor Komunale Rade Rakun pojasnil, da cene komunalnih storitev niso eko- nomske, za zaplete glede avto- busne postaje je krivil Sklad stavbnih zemljišč in Izletnik, težave v firmi pa naj bi pov- zročalo tudi posojanje sred- stev raznim firmam v mozirski občini. Člani IS so v razpravi vprašali, kdo je odobril, da je investicija pri gradnji postaje enkrat višja od predvidene. Poleg tega so še opozorili, da občani izgubljajo zaupanje do Komunale. Posledica septembrske raz- prave na IS je bila ustanovitev komisije, ki bo pripravila vse potrebno za preoblikovanje podjetja v javni in profitni del, predvsem v smislu nove zako- nodaje. V skupino so imenova- li predstavnike Zavoda za ur- banistično načrtovanje in raz- voj ter Komunale. Vmes so o Komimali večkrat razpravljali poslanci v občin- ski skupščini, predvsem so na- njo naslovili vrsto vprašanj. V začetku oktobra so se odlo- čili, da bodo o poslovanju JP Komunala spregovorili tudi na zasedanju skupščine. Takrat je Rudi Hramec pojasnil, da so v podjetju zaradi težav z avto- busno postajo aktivirali inter- ni nadzor, da delo pregleduje- jo inšpektorji Službe družbe- nega knjigovodstva ter da sta za Komunalo imenovana nad- zorni odbor in komisija. »Ko bodo poročila narejena, bo o njih razpravljal izvršni svet, nato še skupščina,« je napove- dal Hramec ter ponovno, po- udaril, da imajo likvidnostne težave, da opravljajo le osnov- ne komunalne dejavnosti in da se trudijo za namensko porabo denarja. Osebnega okoriščanja nI bilo Sedaj je očitno končano pr- vo dejanje v pregledovanju problematike JP Komunala, saj je na seji mozirskega IS v četrtek nadzorni odbor po- dal poročilo. Kot že rečeno, se- ja je bila zaprta za javnost, na njej pa ni sodeloval niti v.d. direktorja Komunale Rudi Hramec (Rade Rakun je urad- no še vedno v bolniški). »Poročilo ni kaka tajnost, vendar je veliko stvari še ne- razčiščenih. V IS želimo, da pride vsa resnica na dan, zato smo zaprli sejo,» je pojasnil mozirski izvršnik Alfred Bo- žič. »Nekateri v Mozirju žal samo čakajo, koga bodo obesi- li, ne glede, kaj je naredil. Pre- pričan sem, da v Komunali ni bilo osebnega okoriščanja, ne- kaj >šlamparij< pa je bilo. V po- djetju so veliko naredili, kar poglejmo ceste, kanalizacijo, obnovo kulturnega doma...« Izvršni svet kot ustanovitelj javnega podjetja ima pristoj- nosti pri kontroliranju porabe proračunskih sredstev za in- frastrukturo. Nadzorni odbor je, kot je dejal Božič, ugotovil, da je na tem področju narobe le to, da cene ne dohajajo stro- škov. Cena komunalnih stori- tev pa je sedaj v rokah države. Kar se tiče pridobitvenih de- javnosti, IS nima pravice kon- trolirati finančnega pokritja poslov. Seveda ima možnost oceniti, ali gre za kriminalna dejanja ah za nevestno poslo- vanje, odloča tudi o odstavitvi direktorja javnega podjetja. »Mnenje IS je, da je treba stva- ri priti do dna. Iz poročila nadzornega odbora je razvid- no, da vsi posli niso pokriti s pogodbami. Sicer pa avto- busno postajo posebej pregle- duje SDK« Kolikor je znano, je tudi po-' ročilo SDK tik pred zaključ- kom, do takrat pa ostaja polo- žaj JP Komunala Mozirje stvar ugibanj. Vsekakor naj bi na eni izmed prihodnjih skupš- činskih zasedanj o tej proble- matiki odkrito spregovorili.(?) URŠKA SELIŠNIK Foto: ALJOŠA VIDETIČ Poleg Komunale so člani mo- zirskega IS v četrtek za zaprti- mi vrati obravnavali tudi pla- če direktorjev, s katerimi je sklenjena individualna pogod- ba. V IS namreč sumijo, da so nekatere izmed pogodb krše- ne. Na seji so se odločili, da bodo informacijo o tem posre- dovali javnosti. Je res avtobusna postaja v Mozirju glavni la-ivec za težave Komunale? Do dela le z lastnim trudom Na Celjskem se bo število brezposelnlb še povečalo — Slaba Izobrazbena struktura — Svetla točka le zasebna poiJJetJa »v celjski enoti Zavoda za zaposlovanje smo na območju 6 občin lani obravnavali 19.800 brezposelnih, od tega jih je bilo 7.000 vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, zaposlilo pa se jih je 5.700. Rezultati progra- mov aktivne politike zaposlo- vanja torej niso zanemarljivi, čeprav smo precej omejeni, saj gre kar 70 odstotkov denarja, s katerim razpolagamo, za z zakoni določene obveznosti,« je v uvodu razgovora o proble- matiki zaposlovanja na Celj- skem dejala direktorica enote Bojana Korent. V razgovoru, na katerem so ob strokovnjakih sodelovali tudi župani in izvršniki oziro- ma predstavniki večine od še- stih občin, ki jih pokriva celj- ska enota Zavoda za zaposlo- vanje, so največ pozornosti na- menili programom aktivne po- litike zaposlovanja. Direktori- ca enote Bojana Korent je na- mreč opozorila, da se 1. no- vembra zaradi pomanjkanja denarja začasno (do konca le- ta) ukinja večina programov aktivne politike zaposlovanja, od priprav brezposelnih na za- poslitev, sofinanciranja pri- pravništva in javnih del do programov samozaposlovanja. »Nedopustno je, da je do tega sploh prišlo, a ukinjanje bo ve- ljalo le za nove programe. Vsi, ki so že v teku, se bodo nada- ljevali, saj je že brez tega do- volj škode,« je menila Koren- tova in poudarila, da bi trajno ukinjanje teh programov pri- zadelo predvsem mlade, brez- poselne brez ustrezne izobraz- be ter starejše delavce, ki so ostaU brez zaposlitve, a še ne izpolnjujejo pogojev za upoko- jitev. In kakšno je stanje na Celj- skem? Če pripravništvo ne bi bilo več sofinancirano, bi ost'" le brez prvega stika s poklici.. kar cele generacije mladih, ki zaključijo šolanje. V Celju ugotavljajo, da se po opravlje- nem pripravništvu za nedolo- čen čas zaposli polovica mla- dih. V preteklem letu je dal dobre rezultate razpis »1.000 novih delovnih mest,« a ga žal zaradi pomanjkanja denarja letos niso ponovili. Vendar pa Celje v republiki izstopa po številnih podjetniških progra- mih in prav zasebna iniciativa - z dodatnim izobraževanjem ter družbeno materialno po- močjo - je tista svetla točka, na katero velja staviti. Trenutno je namreč na Celjskem brezpo- selnih 13.200 ljudi, številka pa se iz meseca v mesec povečuje za 2 do 3 odstotke. V zasebni- štvu pa je rast števUa podjetij 5- do 7-odstotna, rast zaposlo- vanja pa 13-odstotna. Najbolj zaskrbljujoči sta po mnenju vodje programov ak- tivne politike zaposlovanja Zdenke Kovač dolga doba ča- kanja na zaposlitev ter slaba izobrazbena struktura brezpo- selnih. V svetu ugotavljajo, da po šestih mesecih brezposel- nosti močno pade stopnja do- seženega znanja in samoza- upanja, pri nas pa 60 odstot- kov brezposelnih čaka na delo več kot 12, kar 75 odstotkov pa več kot 6 mesecev. Zaskrblju- joča je tudi nizka izobrazbena raven - medtem ko je zunaj slo- venskih meja povprečno 90 odstotkov ljudi s srednješolsko izobrazbo, je pri nas polovica brezposelnih brez izobrazbe. In še nekaj najbolj izstopa- jočih podatkov - kar polovici brezposelnih v najaktivnejšem življenjskem obdobju, med 26. in 45. letom starosti, sledijo mladi. Na Celjskem je ob Žele- zarni in Žični, ki sta svojevr- sten problem, v sanacijo preko Koržetovega sklada vključe- nih 8 podjetij. Za tiste delavce Konusa, Kostroja, Mizarstva Skala, Ema, Sipa, Mlekarne Arja vas, Metke in Prevozni- štva Donat, ki se znajdejo na spiskih presežnih delavcev, je skoraj edina rešitev v notra- njem podjetništvu in samoza- poslovanju. O le-tem in mož- nostih, ki se jim na trgu ven- darle ponujajo in jih s trudom ter dodatnim znanjem in druž- beno materialno pomočjo lah- ko dosežejo, pa se delavci po- drobno seznanijo prav preko ukrepov aktivne politike za- poslovanja. IVANA STAMEJČiC V Žalcu, Laškem in Slovenskih Konjicah rešujejo rastočo brez- poselnost po svojih najboljših močeh z razpisi ugodnih posojil za razvoj podjetništva iz občinskih proračunov. Z rezultati so bolj ali manj zadovoljni, enotno mnenje pa je, da bi z več denarja lahko učinkoviteje reševali pereče probleme brezposel- nosti. Konjiški župan Jože Baraga je opozoril, da kljub brezposelnosti večina vendarle ni pripravljena poprijeti za delo, in pojasnil, da v občini nikakor niso mogli zbrati zadostnega šte\'ila delavcev za obiranje jabolk. Kljub vsemu pa so vsi, ki so odklonili delo, še naprej dobivali denarna nadomestila za brezposelnost. Sveto- valke zavoda so povedale, da se pogodbeno delo (kar bi bilo obiranje jabolk) in denarno nadomestilo ne izključujeta, dru- gače pa je z ustrezno redno zaposlitvijo. Občine imajo v podob- nih primerih na voljo še eno možnost - s skupščinskim sklepom lahko v primeru naravnih katastrof ali zaradi preprečitve večje škode verificirajo posamezne delovne programe in v izrazito kmetijski občini bi bilo tako tudi obiranje jabolk obvezno, če bi posameznik želel ohraniti pravico do denarnega nadomestila. V Šmarju ugotavljajo, da domača podjetja še ne odpuščajo delavcev, zato pa je toliko več brezposelnih mladih ter tistih, ki so brez dela ostali v sosednjih občinah. Po drugi strani je šmarska občina tista, ki daje delo približno 1.000 delavcem iz sosednje Hr\'aške. Kako bo s podaljševanjem njihovih delovnih dovoljenj oziroma morebitnim nadomeščanjem teh delavcev z brezposelnimi domačini, je svetovalko Zavoda Vilmo Thaler po\'prašal župan Jože Čakš. Thalerjeva je pojasnila, da je lani dobilo 1.050 hr\'aških delavcev enoletna osebna delovna dovo- ljenja, med letom pa se jim je z dovoljenji za vse oblike dela pridružilo še 871 delavcev. Ob izteku roka, 15. novembra, jih bo brez dovoljenj ostalo 143. Zakon o zaposlovanja zagotavlja ob prenehanju delovnega razmerja vsem delavcem enake pravice, vendar pa imajo ob prijavi brezposelnosti na Hrvaškem ti delavci vendarle nekaj težav. Morda se jih tudi zato večina odloča za izplačilo odpravnin v enkratnem znesku. Št. 46 - 18. november 1993 Poroke po sili? Nezadovoum s predlaganimi upravnimi okrall Državni zbor je na septem- brski seji končal pr\'o obrav- navo predloga zakona o ob- močjih upravnih okrajev. Pri tem je prevladalo mnenje, naj bi imela Slovenija po uveljavi- tvi nove zasnove drža\'ne uprave 25 upravnih okrajev (v predlogu zakona sta bili še ra- zličici z 19 in 11 okraji). Po- slanci bodo drugo branje opravili v začetku decembra, vlada pa mora ponovno pro- učiti merila, po katerih so bili določeni sedeži upravnih okrajev. Medtem pa se na ob- močjih bodočih upravnih okrajev že pričenjajo polemike o tem, kje bodo sedeži in kam bo sodila katera od sedanjih občin. Po novi ustavi so ločene upravne naloge iz državne pri- stojnosti, ki jih opravljajo upravni organi kot organi dr- žave, in naloge samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jih opravljajo novi organi. Vsega, kar sodi v državno pristojnost, ne bo mogoče opravljati cen- tralno, zato so z zakonom predvidene posebne upravno - teritorialne enote - upravni okraji. V predlogu zakona, ki je nastal v ministrstvu za pra- vosodje in ima samo sedem členov, so upravne okraje do- ločili z upoštevanjem meja se- danjih občin. Poleg tega naj bi nastale tri mestne občine: v Ljubljani, Mariboru in Celju. Novi upravni okraji bodo po nmenju predlagateljev omogo- čali državljanom dostopno in smotrno upravo, ki bi bila uravnoteženo razmeščena po državi. To pa ne bo ovira kas- nejšemu povezovanju prihod- njih občin v pokrajine. Po predlogu o razdelitvi v 25 okrajev bi na našem območju imeli tri okraje. Peti okraj s se- dežem v Celju bi predstavljale sedanje občine Celje, Žalec, Laško, Šentjur, Slovenske Ko- njice in Šmarje, razen območja nove mestne občine Celje, ki bi bila poseben okraj. Štirinajsti okraj s sedežem v Velenju pa bi sestavljali današnja velenj- ska in mozirska občina. Na takšen predlog imajo številne pomisleke v večini ob- čin na našem območju, kar po- meni, da bodo razprave še dol- gotrajne. Zadovoljni Ceijani in ŠenUurčani v Celju bistvenih pripomb nimajo, poleg tega so šele obli- kovali komisijo, ki se bo uk- varjala z lokalno samoupravo in jo vodi predsednik celjskega izvršnega sveta Jože Zimšek. Kakšna bo nova mestna obči- na Celje, zaenkrat še ni jasno. V šentjurski občini se stri- njajo, da bi postali izpostava celjskega upravnega okraja, o kakšnih drugačnih željah pa ni slišati. »Osebno sem se zavzel za ra- zličico z enajstinni upravnimi okraji in z okrajnimi izposta- vami na sedežih obstoječih ob- čin,« nam je povedal župan in poslanec državnega zbora Ju- rij Malovrh, ki je tudi član dr- žavnozborske komisije za lo- kalno samoupravo. Meni, da bi s to različico upravo približali občanom ali pa ostali vsaj na dosedanji ravni, medtem ko bi se s 25 okraji državna uprava povečala. V Žalcu bi radi samostojen oicraj Povsem drugače je v sosed- njem Žalcu, kjer so silno neza- dovoljni s predlagano razdeli- tvijo okrajev in dejstvom, da Žalec ni predviden kot samo- stojen ola-aj. To med drugim ugotavlja žalski župan in predsednik občinske komisije za lokalno samoupravo obe- nem Milan Dobnik. Za Žalča- ne ni sprejemljiv predlog, po katerem bomo v prihodnje imeli v Sloveniji nekaj zelo ve- likih okrajev, po drugi strani pa bi bilo 8 okrajev manjših od današnje žalske občine. Tako bo na primer celjski okraj štel kar 250 tisoč prebivalcev, dru- ga skrajnost je okraj Tolmin, ki bo pokrival samo 15 tisoč ljudi. »Nič nimamo proti Ce- ljanom,« dodaja Dobnik, »toda predvideni okraj je prevelik za uspešno delovanje.« V žalski občini so o lokalni samoupravi doslej že večkrat razpravljali v skupščinski dvorani, hodili so na pogovore v Ljubljano, vendar njihovi predlogi niso bili sprejeti. V začetku preteklega tedna so se Žalčani pogovarjali z Mo- zii-jani, ki prav tako niso nav- dušeni nad vključitvijo v okraj Velenje, zato razmišljajo o tes- nejši povezavi obeh občin. Lo- kalni samoupravi in predlaga- ni delitvi okrajev naj bi bil na- menjen tudi petkov pogovor, v Žalec so namreč povabili po- slanca državnega zbora dr. Ja- neza Zupanca in državnega svetnika Franca Bana. Zaradi obveznosti gostov v Ljubljani naj bi se o lokalni samoupravi pogovarjali v tem tednu. Šmarje predaleč od Celja Šmarsko občino bi po vseh treh variantah vključili v upravni okraj s sedežem v Celju, v občini pa temu od- ločno nasprotujejo. Na različ- nih ravneh so se zato zavzeli za samostojen upravni okraj s sedežem v Šmarju pri Jelšah. Pri tem se predstavniki šmar- ske občine sklicujejo na odda- ljenost od Celja, opozarjajo pa tudi na svoje posebnosti, na primer na obmejno lego, de- mografsko ogroženost in turi- stični razvoj. Posebej se prito- žujejo, ker doslej niso prejeli nobenih podrobnejših pojasnil glede upravnih okrajev. V Šmarju sodijo, da je zanje varianta s 25 upravnimi okraji najmanj ugodna, saj bi druga, z 11 okraji, narekovala moč- nejše izpostave. Pripominjajo tudi, da imajo podobne pri- pombe v večini slovenskih ob- čin ter da njihove kritike bo- doče organiziranosti niso osamljene. Šmarčane snubijo v svoja upravna okraja tudi Ptujčani in Bistričani, vendar pa za to ni pretiranega navdu- šenja. Konjice z Bistrico v konjiški občini niso zado- voljni s predlaganimi 25 upravnimi okraji, enako neza- dovoljni pa so tudi v sosednji občini Slovenska Bistrica. Medtem ko bi Konjice sodile v upravni okraj s sedežem v Celju, bi Bistrica sodila v okraj Maribor - okolica. Ne eni ne drugi se s tem ne stri- njajo. Zato so navezali uradne stike in se dogovorili, da bodo skupaj predlagali, naj bi bili upravni okraji sedeži sedanjih občin. Če pa to ne bo sprejeto. bodo predlagali en upravni okraj za občini Slovenske Ko- njice in Slovenska Bistrica. Predsednik konjiškega iz-' vršnega sveta Rudi Petan po- jasnjuje: »Z bistriško občino želimo biti še upravno poveza- ni, tako kot smo tudi sicer. Skupno imamo Pohorje, raz- voj turizma, urejanje Dravi- nje, probleme lesne industri- , je... Res ne bi bilo smiselno, da smo v dveh tako različnih upravnih okrajih, kot sta celj- ski in mariborski.« Kje bi bil sedež novega okraja, se še niso pogovarjali, vendar si s tem ne belijo glave, saj je menda do- volj dobre volje in pripravlje- ' nosti na obeh straneh. V Lašicem lolcaina Izpostava v Laškem ugotavljajo, da bi po vseh treh variantah Zakona > o območjih upravnih okrajev sodili v upravni okraj s sede- žem v Celju. Ker pa se po nji- hovem dostopnost služb in urejanje zadev za občane tudi z reorganizacijo državne upra- ve ne sme poslabšati, predla- gajo, da bi bil v Laškem sedež lokalne izpostave za območje sedanje laške občine. Takšno stališče je sprejela tudi občin- ska skupščina na razširjeni se- ji s predstavniki političnih strank, krajevnih skupnosti in večjih podjetij. IMozIrJani nočejo k Velenju štirinajsti upravni okraj s sedežem v Velenju bi zajemal področja občin Velenje in Mo- zirje. Velenjčani ocenjujejo, da so s tem predlogom državnega zbora kronana njihova priza- devanja, saj so se tmdili za sedež upravnega okraja. Druž- beni bruto proizvod, s katerim sodi Velenje v slovenskem pro- ' štoru na četrto mesto, velike kadrovske in prostorske mož- nosti, velikost občine, ekolo- ška degradiranost področja, to so le nekateri izmed razlogov, da so Velenjčani zahtevali svoj upravni okraj. , Ob tem pa se čudijo Mozir- janom, ker Velenja ne spreje- majo za svoj upravni okraj. Še vedno se namreč tmdijo, da bi z Mozirjem našli pametno re- šitev, saj menijo, da bi Mozir-, jani svoje zadeve najlažje ure- jali ravno v Velenju. Državne funkcije in zahteve do države bodo povsod enake, glede na pristojnosti upravnih okrajev pa imajo v Velenju vse možno- sti za nudenje visoko strokov- nih storitev. Teh storitev bodo v enaki meri deležni tudi ob- čani iz Mozirja. Drugačna so razmišljanja v mozirski občini. Na posvetih o lokalni samoupravi v posa- meznih krajih so prebivalci izrazih željo, naj bi bil njihov upravni okraj Celje. Sicer so mnenja o tem že sedaj deljena, saj ima tudi predlog o velenj- skem upravnem okraju veliko privržencev, uradno stališče komisije za lokalno samoupra- vo pa se zavzema za celjski upravni okraj. Tako menijo tudi poslanci, kot argument pa navajajo prvotne zakonske os- nutke, saj bi Mozirje le s celj- skim upravnim okrajem dobi- lo svojo izpostavo. Glede na stališče, ki v državnem zboru prevladuje sedaj, naj bi sedeži občin postali izpostave, pa bi bilo vseeno, komu pripadajo, Velenju aU Mozirju. Vendar pa v Mozirju menijo, da bi bilo zaradi razmerja moči v državi bolje, če bi se priključili celj- skemu okraju. Le tako bi se namreč tudi to področje uspešno kosalo z drugimi v Sloveniji, zatrjujejo. Predlog treh upravnih okrajev za naše območje, če bo obveljala razdelitev na 25 okrajev v Sloveniii. Havel v Sloveniji LJUBLJANA, 11. no- vembra (Delo) - Češki pred- sednik Vaclav Havel se je med dvodnevnim obiskom v Sloveniji pogovarjal s predsednikom Milanom Kučanom in predsednikom vlade dr. Janezom Drnov- škom. Ugotovili so, da ima- ta državi že iz preteklosti tesne stike. S predsedni- kom Kučanom sta ob kon- cu obiska objavila skupno izjavo o razmerah v Bosni in Hercegovini. Obisk iz Grčije LJUBLJANA, 10. no- vembra (Dnevnik) - V Slo- veniji je bil na obisku novi gršM zunanji minister Ka- rolos Papuljas. Po pogovo- rih je zunanji minister Loj- ze Peterle izjavil, da je in- teres obeh držav normali- zacija razmer na Balkanu in razširitev sodelovanja. Brez kompromisa LJUBLJANA, 10. no- vembra (Večer) - Državni zbor je prekinil glasovanje o dopolnilih k proračim- skemu memorandumu, saj koalicijske stranke niso našle rešitve, ki bi zadovo- ljila partnerje. Nekaj naj bi bilo krivo tehtanje, koliko mihjard tolarjev bi še lah- ko odvzeli obrambi in jih namenili sociali, nekaj pa odsotnost obrambnega mi- nistra Jariše. Sprejet proračunski memorandum LJUBLJANA, 11. novem- bra (Delo) - Državni zbor je sprejel proračunski memo- randum s 83 dopolnih, kar je polovica vseh vloženih dopolnil nanj. Poslanci so med drugim sprejeli tudi dopolnilo, ki vladi nalaga, da začasno podržavi igral- nice. S sprejetjem memo- randuma bo obramba do- bila za 3,5 milijarde tolar- jev manj denarja, ki jih bo- sta prejeli ministrstvi za gospodarske dejavnosti in za znanost. Obvezujoč le memorandum LJUBLJANA, 12. no- vembra (Večer) - Vladno zagotovilo, da bo šlo za obrambo 3,4 milijarde to- larjev manj, je dobilo tudi pečat državnega zbora, vendar le pozicijskih strank, opozicija je nairu-eč zapustila dvorano. Sklepa pa vlada ni dolžna upošte- vati, pač pa je zanjo obve- zujoč memorandum, ka- kršnega so poslanci sprejeli z dopolnili. DARS začel delati do konca leta LJUBLJANA, 14. no- vembra (Delo) - Slovenska vlada je za predsednika Družbe za avtoceste v Slo- veniji s sedežem v Celju imenovala Jožeta Brodni- ka, dosedanjega namestni- ka direktorja SCT. Ta je iz- javil, da bo družba začela delovati do konca leta, v njej pa bo zaenkrat zapo- slenih 20 ljudi. Osnovna naloga družbe bo do konca tisočletja zgraditi 318 kilo- metrov avtocest med Ko- prom in Lendavo z odseki. DELO vedno v središču dogajanj Št. 46 - 18. november 1993 8 Za vrtec več denarja Po novem znaša eko- nomska cena v Vzgojno- izobraževalnem zavodu Rogaška Slatina 17.400 SIT, najvišji prispevek staršev pa 7900 SIT. Šmarska vlada, ki se je sestala pred dnevi, se je od- ločila za 15 odstotno pove- čanje prispevka od 1. no- vembra. Pri tem pa gre tudi za upoštevanje opozorila iz ministrstva za šolstvo. Od tam so sporočili, da je treba upoštevati koeficiente za določitev osnovne plače ne le v šolstvu, ampak tudi v predšolskem varstvu. To pa v šmarski občini pomeni še pol milijona tolarjev več na mesec za plače oziroma novo ekonomsko ceno. Na Šmarskem pri tem opozar- jajo, da so v sosednjih obči- nah prispevki staršev višji. BJ Spet nova naložba Pogodba o nllnllikaclll le podpisana Po naložbi v šentjursko digi- talno vozliščno telefonsko centralo za dolgoročne potre- be mesta, so Šentjurčani v to- rek podpisali pogodbo za pli- nifikacijo. Pobodba med šent- jurskim izvršnim svetom ter Slovenskimi plinovodi ureja številne podrobnosti glede 29- letne koncesije za zagotavlja- nje zemeljskega plina in to na območju mestnega središča, Hruševca ter Nove vasi. Gre za več kot tri milijone DEM vredno naložbo, ki bi pripomogla k čistejšemu zraku (znano je, da je mesto Šentjur med kurilno sezono med naj- bolj onesnaženimi kraji v dr- žavi). O podelitvi koncesije so zato razpravljali že na nekate- rih sejah občinskega izvršnega sveta, strinjali pa so se tudi v skupščini. Pogodbo sta podpisala La- dislav Grdina, predsednik iz- vršnega sveta (koncendenta) ter Gianni Dondi, predstavnik Slovenskih plinovodov d.o.o. (koncesionarja). »V Sloveniji smo na tem področju med pr- vimi, to kar začenjamo tukaj, pa želimo pokazati tudi dru- god,« je povedal Dondi. Po slo- vesnem podpisovanju v motelu Alpos je zagotovil, da se bodo v mestu lahko ogrevali na plin že prihodnjo kurilno sezono. Sicer pa so v pogodbi natanč- no zapisani roki: z gradnjo plinskega omrežja morajo za- četi najpozneje aprila, slabo polovico pa končati do sredine oktobra prihodnje leto. Zapi- sali so, da bi izgradnjo dokon- čali jeseni leta 1995. Prodajno ceno plina bo po- trjeval občinski izvršni svet. Občinski izvršni svet ter kon- cesionar sta se sporazumela, da bo morala biti ponujena energija za kuhanje, toplo vo- do ter ogrevanje cenejša od ne- katerih drugih energetskih vi- rov. Občanom, ki se namera- vajo priključiti, pa bi Sloven- ski plinovodi ter izvršni svet pomagala z ugodnimi krediti. Z omenjeno pogodbo so ure- dili področja plinifikacije za blizu tri desetletja, zato so po- membno besedilo pred podpi- sovanjem pregledali v inštitu- tu ljubljanske pravne fakulte- te. Tako so se usklajevali še dan pred podpisom, v ponede- ljek. BRANEJERANKO PREJELI SMO_ Pol-kmetie na oreDihu Kljub verbalnemu priznava- nju pomena kmetijstva za naci- onalni razvoj to doslej ni bilo deležno ustreznih družbenih spodbud, ki bi kmetom zagotav- ljale primeren dohodek in zane- sljivo prihodnost. Ker dohodek od kmetijstva večini kmetij ne zadošča za za- dovoljevanje potreb kmečke družine, ne nudi zanesljive oz. vzpodbudne socialne varno- sti, kamor štejemo primeren do- hodek, zadovoljivo zdravstveno in pokojninsko varstvo za vse člane kmečke družine, možnosti za kvalitetno preživljanje pro- stega časa ter zagotovljeno ude- ležbo v procesih upravljanja in odločanja, ter praviloma prido- bivajo dohodek tudi iz nekmetij- skih dejavnosti. Tako lahko go- vorimo o treh glavnih vrstah vi- rov dohodka: kmetijstvu, dopol- nilnih dejavnostih in zaposlitvi ter o njihovih kombinacijah. V času vsesplošne gospodar- ske recesije se takoj postavlja vprašanje, ali sta zaposlitev in kmetovanje optimalna kombina- cija za slovenske kmetije? Kmet- je se zelo neradi odločajo za čisto kmetovanje in se še naprej ogre- vajo za kmetovanje ob zaposli- tvi. V tem primeru gre torej za paradoks, v katerem zasebno kmetijstvo izgublja obeležje te- meljne gospodarske panoge in postaja obrobna dejavnost, o če- mer pričajo tudi podatki o stop- nji rasti kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju. Na drugi strani pa se s proble- matiko zaposlenosti pol-kmetov ukvarjajo tudi v podjetjih, kjer so že dalj časa znana stališča o tem, da bi bilo potrebno omeji- ti delo izven rechiega delovnega časa, saj bi tako delavci več de- lovne sile prihranili in jo upora- bili pri delu v rednem delovnem času. Toda zdi se, da takšna sta- lišča temeljijo na zgrešeni pred- postavki, namreč, da je količina delovne sile posameznika ne- spremenljiva. Čim več delovne sile sprosti izven rednega delov- nega časa, tem manj naj bi jo ostalo za delo v rednem delov- nem času. Toda količina delovne sile, ki se sprosti pri delu, je od- visna predvsem od motivacije posameznika in od organizacije dela. V veliko primerih so takšni delavci celo bolj motivirani od ostalih. Zahteve po spremembi delov- nega časa (prehod na evropski delovni čas) so personalnim od- delkom vsaj nekaj časa vlivale upanje, da se bodo po elegantni poti znebili prevelikega števila zaposlenih, saj so predvidevali, da bo morala večina tistih delav- cev, ki opravljajo vlogo popol- danskega kmeta, zapustiti po- djetje. Toda upanja so razblinile že prve analize, ki so pokazale, da bodo v spremembo vključeni le delavci dopoldanske izmene, ne pa delavci neposredne proiz- vodnje, kjer je zaposlena glavni- na pol-kmetov. Tudi pri ugotavljanju vzrokov oz. bolj posledic absentizma v podjetjih, je pogosto slišati oči- tek, da je prisotnost pol-kmetov tisti dejavnik ki bistveno vpliva na nenadno povečanje absentiz- ma, posebej v času delovanja ko- nic (košnja, spravilo pridel- kov ...). Iskati vzroke absentiz- ma samo pri delavcih, ki so ok- valificirani kot pol-kmetje, je psihološki prijem, ki ne zagotav- lja kakšnega pomembnega uspe- ha, saj s takimi posameznimi primeri ne moremo razložiti bol- niških izostankov, saj niso šte- vilni in ne dvigujejo pomembne- ga deleža absentizma. V tem kontekstu pa ne more- mo zaobiti dejstva, ki smo mu priča v zadnjem obdobju. Go- spodarske težave podjetij vse bolj vplivajo na evidentiranje in pojavljanje viškov delovne sile. In ne smemo si zatiskati oči, da se pri direktorjih, ki morajo za- radi zmanjšanja stroškov dela poseči po neljubem ukrepu ugo- tavljanja viška delovne sile, na- birajo bolj ali manj zaprašeni seznami delavcev, ki bi se lahko preživljali s kmetijsko dejav- nostjo. Vodstva v teh primerih izhajajo iz spoznanja, da je soci- alna problematika ugotovljenih viškov delovne sile pereča, mož- nosti učinkovite socialno-denar- ne pomoči pa so z naraščanjem števila nezaposlenih vse manjše. Količina denarja, ki se iz gospo- darstva prehva na sklade social- no-varstvenih organizacij, se manjša, po drugi strani pa števi- lo upravičencev do denarnih po- moči skokovito narašča. Socialno varstveno delo po- staja finančno neučinkovito, kar seveda sodi v problemati- ko, ki zajema dve ravni, ki sta redno povezani med seboj. Pr- va, mikro raven te problemati- ke je ta, da denarne pomoči, katere lahko prejemajo neza- posleni oz. ljudje s premalo sredstvi, ne zadostujejo njiho- vim, pogosto tudi osnovnim potrebam. Po drugi strani pa iz problema pomanjkanja de- narja prihaja do manjše po- trošnje dobrin, kar pa se prej ali slej odraža v zmanjšani proizvodnji, padcu gospodar- ske rasti, kar seveda zopet zmanjšuje število zaposlenih, zmanjšuje investicije, vse to pa seveda samo poglobi proble- matiko, ki v skrajnosti privede do popolne neučinkovitosti, posledično pa nastajajo tudi številčnejši socialno-patološki problemi (alkoholizem, nasilje ipd.). Navedeno je direktorjem gotovo zadosten razlog, da se pri poskusu blažitve bolečine ugotavljanja presežne delovne sile, posebej »spotaknejo« ob kategorijo pol-kmetov, saj je nesporno, da je »tolerančni prag« v primeru izgube delov- nega mesta večji pri delavcih, kjer redna zaposlitev ni edini način preživljanja. Pol-kmete na primer izguba delovnega mesta veliko manj prizadene kot čiste proletarce, ki živijo v mestih. Toda zakonski okviri, ki so pri razreševanju presežne de- lovne sile usmerjeni v raci- onalno zaposlitev, trajne pre- sežne delavce določajo s po- močjo uporabe določenih kri- terijev, in sicer: izhodiščnega kriterija, temeljnega kriterija in korekcijskega kriterija. Medtem ko izhodiščni krite- rij predstavlja obseg dela v po- djetju ali v določenem delu de- lovnega procesa, pa je temeljni kriterij za določanje delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, delovna uspeš- nost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspeš- nost. Korekcijski kriteriji pa omogočajo izbiro med delavci glede ohranitve zaposlitve. Iz- bira se opravi na podlagi iz- polnjevanja posameznega kri- terija, in sicer: strokovna izo- brazba oz. usposobljenost, de- lovne izkušnje, delovna doba, zdravstveno stanje, socialno stanje. Dohodek na družinskega člana, nepreskrbljeni otroci, zaposlenost družinskih čla- nov, opravljanje kmetijske de- javnosti, premoženjsko stanje, lastništvo oz. solastništvo za- sebnih in mešanih podjetij v družini so tisti dejavniki, ki determinirajo kriterij socialno stanje. Toda ta kriterij je zad- nji korekcijski kriterij, ki se upošteva le pri enakih prejš- njih zgoraj navedenih kriteri- jih. Praksa pa običajno kaže, da do ugotavljanja tega krite- rija sploh ne pride, ker so de- lavci pri ugotavljanju izločeni že pri prejšnjih kriterijih. To pa pomeni, da imajo direktorji pri odpuščanju pol-kmetov, če ravnajo v skladu z zakonskimi podlagami, dokaj zavezane roke. Vsa ta vprašanja, ki so le nekatera od vprašanj, ki smo jih na tem mestu omenili ter zavedanje o koristih in even- tuelnih škodah, ki nastajajo z (ne)odpuščanjem pol-kme- tov, kažejo na to, da direktorji nimajo na voljo enotnega ope- rativnega vodila, ki bi uspešno opravilo gornje dileme. FRANCI CEČ Otvoritev na Ljubnem Na Ljubnem ob Savinji bodo v ponedeljek ob 13. uri odprli novo obvoz- nico in most. Slavnostni govornik bo podpredsed- nik slovenske vlade Lojze Peterle. O gospodarstvu in organiziranosti v ponedeljek, 22. novembra se bo sestala konjiška občin- ska skupščina. Na njej bodo spregovorili o gospodarskih razmerah v občini, še posebej o možnostih zaposlovanja, go- spodarskega razvoja in vsem tistem, kar ponuja kmetijstvo. Ta del zasedanja bo nadalje- vanje oktobrske seje. V nada- ljevanju pa nameravajo največ časa nameniti razpravi in obli- kovanju stališč do nove zako- nodaje na področju lokalne sa- mouprave ter državne uprave. MBP Upoštevaii pripombe icrajanov Na torko\i seji žalske vlade so med drugim obravnavali predlog urbanistične zasnove naselja Žalec. Svoje mnenje o tem dokumentu bodo pri- hodnji četrtek povedali še po- slanci žalskega parlamenta. Gre za dokument, ki je pred časom med krajani Žalca pov- zročil veliko hude krvi, še zla- sti zaradi prometne ureditve v starem delu mesta. Predstav- nik sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja Vin- ko Debelak je članom vlade pojasnil, da so tokrat upošte- vali vse bistvene pripombe krajanov. Sporne so bile tri stvari: načrtovana ukinitev železniškega prehoda proti Grižam, preboj Hausenbic- hlerjeve ulice ter cesta pri žal- skem vrtcu, ki bi bila zgrajena med stanovanjskimi hišami. Strokovnjaki menijo, da takš- na rešitev ni najboljša, vendar Debelak pravi, da so s tem pač upoštevali pripombe krajanov, zato pri sprejemu potrebnega dokumenta ne pričakujejo po- sebnih zapletov. Čeprav pro- metni režim ne bo takšen, kot so si ga zamislili strokovnjaki, pa bodo kljub vsemu poskušali iz mestnega jedra preusmeriti tranzitni promet in težke to- vornjake. IB Življenje zmaguje življenje zmaguje je naslov razstave, ki jo na Srednji tehniški šoli v Celju pred dnevi odprl minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Gre za mednarodno razstavo plakatov, ki spodbu- jajo k zdravemu načinu življenja. Finsko onkološko združenje je lani povabilo sorodna združenja iz Evrope in sveta, da bi skupaj predstavili raznim deželam spodbudne plakate, ki pozivajo k zdravemu in polnemu življenju. Plakati na prijazen in izviren način sporočajo vsebino evropskega kodeksa proti raku. V Celju je na ogled 37 plakatov, ki so razstavljeni na Srednji tehniški šoli, v bolnišnici in Ljubljanski banki, ostale plakate pa bodo razstavili v Ljubljani. Organizatorji razstave v Celju so Zavod za zdravstveno varstvo ter društvo za boj proti raku in društvo nekadilcev Celje. Razstava bo na ogled vsak dan do 22. novembra. TC, Foto: EDO EINSPIELER Se vedno nas holicotirajo y Zdravilišču Dobrna nezadovoljni tudi po zadnji skupščini Konec oktobra so poslanci celjske skupščine obravnavali problem statusnega preobli- kovanja Zdravilišča Dobrna. Predstavniki kolektiva so pred dnevi opozorili, da se tudi to- krat ne uresničujejo sprejeti sklepi. Predstavniki Zdravilišča so se zasedanja skupščine udele- žili kot zainteresirana javnost, saj uradnega vabila na skupš- čino niso prejeli. Zato jim je bilo poznano, da so poslanci sprejeli sklep o ustanovitvi tri- partitne komisije, ki naj bi se ukvarjala s statusnim preobli- kovanjem Zdravilišča. Člane komisije naj bi imenovali do 10. novembra. Delavski svet Zdravilišča je svojo obveznost izpolnil. V posebno komisijo so imenovali Darka Urbancla, Marjana Feguša ter Vanjo Str- niša. Do določenega roka pa svojih predstavnikov v komi- siji spet niso imenovali v celj- ski vladi, trdijo v Zdravilišču. Neimenovanje članov je po oceni vodstva Zdravilišča Do- brna ponoven dokaz, da celj- ska občina namenoma blokira delo in zadržuje njihovo sta- tusno preoblikovanje. IB OSNOVNA ŠOLA NADE CILENŠEK GRIŽE razpisuje prosta delovna mesta: 1. učitelja matematike-fizike za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 2. dva učitelja razrednega pouka (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu). Pogoji: - pod 1: predmetni učitelj MA-FI, lahko tudi absolvent ustrezne pedagoške smeri - pod 2: učitelj razrednega pouka Nastop dela: - pod 1: 11. 1. 1994 - pod 2: 4. 1. 1994 in 19. 1. 1994 Prijave pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Nade Cilenšek Griže, Griže 1 a, 63302 Griže. Avtoriteta duhovnega učiteija Danes ob 18. uri bo v CID-u v Celju zanimivo predavanje z naslovom Avtoriteta duhov- nega učitelja. Predavanje je v okviru cikla, ki ga izvaja Center za duhovno kulturo iz Ljubljane. Št. 46 - 18. november 1993 9\ � Kalvariia mesta Celia AkaUemsM kipar Marko Pogačnik zdravi mestno krajino O nJem Marko Pogačnik je diplomi- ral na Akademiji za likoMio umetnost v Ljubljani, na od- delku za kiparstvo. Ustvarjal je Kranju, kjer je rojen, je eden izmed soustanoviteljev znane skupine OHO, znan po obdob- jih reizma, konceptualne umetnosti in land-arta. Znan je tudi po tem, da je leta 1971 skupaj z družino in prijatelji ustanovil kmečko skupnost »Družina v Šempasu«, da bi se umetnost spet povezala z du- hovnostjo in vsakdanjim živ- ljenjem ... Po letu 1986 je začel postav- ljati kiparske instalacije iz ci- kla Z{kavljenje Zemlje, med drugim v Tuemichu pri Koel- nu, Cappenbergu pri Dort- mundu, na Irskem, na ozemlju Iplasovih tovarn v Kopru, v Modemi galeriji v Ljublja- ni... zdaj tudi v Murski Soboti ... prejšnjo soboto se je s pro- stovoljnimi sodelavci lotU zdravljenja in kalvarije bolne- ga mesta Celja. Večer pred tem je s predavanjem Energijska moč mnetniškega dela pred številnimi poslušalci v Likov- nem salonu oživel klub Odeon... Svoje moči in svojih sposob- nosti ne vsiljuje. Pomaga, če lahko. Piše knjige: Zmajeve črte, ekologija in umetnost. Ljubljanski trikotnik... piše tudi v tujih jezikih. Leta 1990 prejme za delo Za zdravljenje Zemlje nagrado Prešernovega sklada. Leta 1991 je oblikoval državni grb in zastavo Repu- blike Slovenije. O njej Hudo je bolna. Zlasti njena mestna lo-ajina. Mestnega pro- stora ne bi smeh gledati ločeno od naravne krajine. Krajinske vrednote znotraj mestnega tkiva propadajo in najti je tre- ba nov način gledanja na pro- stor in uf)oštevati vitalno energijske, elementarne in du- hodne razsežnosti mestne in naravne krajine. On pozna njeno bolečino in skuša ji po- magati. Hitra urbanizacija de- žele namreč ustvarja vtis, da naravna okolja v krajini izgi- njajo in da namesto njih na- stajajo urbani sklopi. Ta vtis vara. Narava in Zemlja sta še vedno vsepovsod. Celo temelji nebotičnika so vkopani v Zemljo, tako kot so plasti avtoceste položene na organi- zem Zemlje. To jo rani. In po- jem mestne krajine je treba je- mati kot obliko preobražene ter v današnjih pogojih žal bolj ali manj odtujene in izma- hčene naravne krajine. Življe- nje narave je pogosto izgnano iz mestnih struktur, agresijo pa se da pozdraviti s ponov- nim oživljanjem kraja, s tako imenovano litopunkturo Zem- lje, kar je izraz za določeno metodo ekološkega zdravlje- nja, ki je podobna akupunktu- ri pri človeškem telesu. Meto- da, s katero zdravi On Njo, te- melji na umetniškem delu, ime »litopunktura« pa pride iz gr- ške besede za kamen (lithos) in, iz latinske za vbod (punck- tura). Zdravljenje Zemlje »S skupino OHO, s katero sem sodeloval v šestdesetih le- tih na področju konceptualne umetnosti, smo iskali načine, kako priti z umetnostjo ven iz galerijskega prostora,« se da- nes spominja Marko Pogačnik. In začel je ustvarjati kar na ulicah in v naravi, v naravnih ambientih. Vendar je bila to lunetnost, ki v naravi ni imela nobene realne funkcije, je da- nes prepričan zdravitelj Zem- lje. Moralo je miniti deset let, da je našel način, kako poma- gati bolnemu planetu. Zavedal se je, kako boleči so postali ekološki problemi in nevar- nost, da uničimo življenje sre- di katerega smo tukaj na Zem- lji, je bila vse večja. Od nekdaj ga je kot kiparja tudi zanima- lo, zakaj so stare kulture po- stavljale kamne na določena mesta v krajino, čemu služijo ti megalitski spomeniki, krogi iz kamnov in podobno. Marko Pogačnik je začel spoznavati, da to ni slučajno in ko se je naučil radiostezije, je lahko začel raziskovati ta »zakaj«. Kaj kmalu je ugotovil, da ti spomeniki, pri nas jih razen v Istri sicer ni, stojijo zmeraj na energijsko pomembnih kra- jih, ali tam, kjer so sečišča do- ločenih akupunktumih meri- dijanov Zemlje. Kot kiparju, ki mu je kamen blizu, se je umetniku zazdelo, da bi lahko svojo energijsko moč razvil tu- di v tej smeri. To metodo in to svoje novo spoznanje, Uto- punkturo, je imel prvič prilož- nost preizkusiti na ozemlju neke hude bitke iz druge sve- tovne vojne v Nemčiji, kjer je nemška vojska skušala zadr- žati ameriški prodor. »Lastnik tistega gozda me je povabil, da bi naredil skulpturo za njego- vo zbirko in tako sem prišel v tisti kraj in odkril, kako je ta destruktivna sila, predvsem tudi sUa človeškega trpljenja, vsepovsod še vtisnjena v pro- stor. Zato je bil ta nekako blo- kiran in ni mogel dihati. Po postavitvi sistema kamnov na akupunktumih točkah se je prostor nekako odprl in na no- vo zaživel...« Da se je Marko Pogačnik naučil poiskati bolne točke Zemlje, je moral prej razviti svojo lastno notranjo občutlji- vost. »Ljudje smo že preveč navajeni, da potiskamo te im- pulze v podzavest,« je spoznal kipar, »ker nimamo predstave, kaj dimenzija prostora pome- ni. V resnici pa je vsak človek občutljiv. Dovolj je že, če spi- mo na nepravem mestu in to začutimo. V mojem primem je treba ta. znati čutiti zavestno. Najprej je treba odkriti dolo- čene notranje kvalitete in jih znati urediti. Potem zaznavam to s svojimi rokami, z giba- njem rok, ki začno gibati v rit- mu energij. Uporabljam tudi bajalico, saj radiostezijska orodja ravno tako reagirajo kot roke.« Pri zdravljenju Zemlje Mar- ko Pogačnik orje ledino. »Svo- ja odkritja na tem področju že več let objavljam v večih jezi- kih, delam na različnih po- dročjih v Evropi, saj pridob- ljenega znanja in lastnih ener- gijskih sposobnosti ne žehm obdržati zase,« pravi. Veliko uči tudi na seminarjih v slo- venskih mestih, kamor ga po- vabijo, da bi jih ozdravil. Za- ninuvo je, ugotavlja, da je Slo- venija tej novi vedi precej na- klonjena in še malo ne caplja za Evropo. Marko Pogačnik pove, da tesno sodeluje z ob- činsko skupščino v Novi Gori- ci pri projektu zdrava mesta, dela litopunkturo parka v Murski Soboti in sodeluje z Urbanističnim institutom Slovenije pri projektu zdravo življenje v Ljubljani do leta 2000. Zdravitelj o Celju Mesto je precej bolno. »Veli- ke težave ima prav na tej rav- ni, verjetno pa tudi na drugih ravneh. Pri opazovanju ener- gijskih razsežnosti sem odkril celo vrsto blokad, ki so ekolo- škega, še bolj pa zgodovinske- ga izvora. Ni pa Celje v pri- merjavi z dmgimi mesti nobe- na izjema. Ljudje smo v zad- njih časih na veliko gradili in nihče se ni zavedal, kaj se zgo- di, če postavljamo težke be- tonske strukture v prostor in življenje. Narava mora dihati tudi tam, kjer je zaprta z beto- nom in asfaltom. Na gosto zgrajena in poseljena mesta predistavljajo za Zemljo hude blokade. Problema zdravljenja Celja se je potrebno lotiti postopo- ma, dolgoročno,« je prepričan zdravitelj, ki želi mestu poma- gati, rešiti ga zla v celoti ne more, se zaveda. »Pomagal bom, da bodo silnice laže ste- kle, da bodo določene točke la- že zadihale, saj je vse to po- membno za zdravo življenje ljudi v mestu.« Za sobotno delavnico sku- paj z zainteresiranimi Celjani si je Marko Pogačnik izbral za začetek točke, kjer je sam od- kril hude blokade v pretokih in z udeleženci te delavnice je delal z metodami, ki jih je sam razvil. Poseben način petja, ko skupina ustvarja harmonijo s petjem in pomaga harmoni- zirati energijsko strukturo ti- stega prostora, je samo eno iz- med teh orodij. Dmgi način, ki ga zdravitelj tudi uporablja, je vizualizacija, ali uporaba barv, ki jih projecira v prostor. S ♦akimi načini in ponovitva- ielavnic naj bi Marko Po- gačnik pomagaj mestu in lju- dem v njem. Delavnica za zdravljenja mesta Celja se je začela na kaJ- variji pod Jožefovim hribom. Namenoma, naključno ali sim- boUčno? »Kolikor je kalvarija simbol za križe in težave, ima že lah- ko svoj pomen,« se je strinjal Marko Pogačnik. »V bistvu pa kalvarija vodi na zelo p)o- membno energijsko točko Ce- lja, na vrh skale, kjer stojijo križi in skulpture. Ta točka ima zelo močno kozmično na- ravo in naša delavnica je bila samo majhen začetek vsega dolgoročnega procesa, ki bo uspešnejši, če bodo sodelovali, vsaj v mislih, tudi ljudje bol- nega mesta. SkušaU bomo ugotoviti, kako je mesto vklju- čeno v krajino z griči, ki so okoli mesta in eden izmed njih je prav Jožefov grič nad kalva- rijo.« Prav tam se je ustavila zdra- viteljska karavana Marka Po- gačnika, kiparja in zdravitelja Zemlje. Na izsledke bo potreb- no še počakati. Časa pa ni več veliko... MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPIELER Zdravitelj Zemlje, kipar Marko Pogačnik z udeleženci delavnice na bolnih točkah mesta. Srečnejša stran življenja človek na prvi pogled niti ne ve ali so rože, ki mu jih je namenila Marica Lesjak iz La- škega, prave ali so narejene iz papirja. Vsekakor so rože po- darjene iz srca in ko jih po- drobneje pogledaš lahko ugo- toviš, da so umetniško nareje- ne, iz barvnega papirja, da so nastale pod spretnimi prsti či- sto prave »kranclpintarice«. »Pravzaprav se s tovrstnim hobijem niti ne ukvarjam tako dolgo. S sosedo Lojzko sva pred leti prišli na idejo, da ob prazniku Pivo in cvetje opre- miva naš voz nekoliko druga- če, da narediva veliko cvetov iz papirja in jih razdeliva lju- dem. Pri Lojzkini teti sva do- bili nasvete, tudi sama sem ho- dila od cvetličame do cvetli- čame, si ogledovala cvetove in potem poskusila z izdelavo. Prsti so bih spretni, ljudje, ki so rože dobili, zelo veseli. Še večje veselje pa sem dobila po- tem, ko sem bila prvič izžreba- na za izlet z naročniki Novega tednika, kjer sem rože podelila avtobusu in sodelavcem - za srečo, o kateri sem dolga de- setletja tudi sama sanjala,« nam je pred dnevi hitela razla- gati ena naših najstarejših na- ročnic Marica Lesjak, ki ji je bil Novi tednik sopotnik skozi veliki del življenja, prej raz- predenega s tmjem, kot posu- tega z cvetjem. Pri osmih letih je ostala brez matere, že takrat se je morala opreti na lastne noge, ko sta bila sinova stara 11 oziroma 13 let in je bila narejena dmga plošča za dom družine Lesjak, je ostala brez moža. Mogoče Marica prav zaradi črnih dni skrbno pregleda prav vsako osmrtnico v tedniku in izreze prav vsak okvirček znanca, katerega želi ohraniti v traj- nem spominu. »Sicer pa Novi tednik prebi- ram od zadaj - začnem s šala- mi. Te me najbolj razvedrijo. Tudi sama kdaj kakšno napi- šem. Zanima me politika, go- spodarstvo, zanimivi so ljudje iz naših krajev, katere tudi sa- ma večkrat srečam in se jih z objavo na omenjenih straneh še erikrat spomnim. Moja sino- va sta bila oba športmka, eden je še sedaj aktivno prisoten kot trener v košarkarskem klubu Laško, zato me šport še poseb- no zanima. Jezijo pa me rekla- me. Poglejte tole zadnjo za Lahko Laško. Sem se spraše- vala, kje so tiste debele ljudi dobili. Nepostavni so, okrogli - z Laškega že niso. Pivo je pa Lahko Laško. Ja, pa še nekaj rada prebi- ram, Turistični kažipot. Od izleta z bralci Novega tednika, kjer je bilo zelo lepo, se več- krat udeležim kakšnega izleta, pravzaprav gledam na to, da kakšnega ne izpustim. Sin mi večkrat pravi: >Pa moraš biti povsod zraven?< Jaz povem, da se le enkrat živi. Malo je bUo srečnih dni v mojem življenju in radost me obdaja, če lahko srečo in veselje delim z dru- gimi.« Marici Lesjak sva ob slovesu z Vladom Marotom, ki je na- mignil na eno naših najstarej- ših naročnic, podelila naš sim- bol zvestobe - zlato verižico NT&RC. Ni se mogla prema- gati - vhl se je plciz solza in sicer zelo zgovorna Marica je ostala brez besed. Ko sem pri- šel domov, je zazvonil telefon in njen glas v slušalki je še p>ovedal: »Tako sem bila pre- senečena, da niti ne vem, kaj sem govorila. Ne pišite veliko. Omenite samo, da imam dva sinova in tri vnuke in da se imamo zelo radi.« EDI MASNEC Št. 46 - 18. november 1993 10 Plesi, šege in Kurja koža Dve aesetletll CFS na slovenskem večeru v SLG Polna dvorana Slovenskega ljudskega gledališča Celje je bila v soboto zvečer, ko je slavnostni koncert ob 20-let- nici obstoja in dela pripravila Celjska folklorna skupina, znova dokaz, da imamo Slo- venci bogato dediščino in izro- čilo, ljudi, ki jo negujejo in ob- činstvo, ki je takšnemu ljubi- teljskemu delu naklonjeno. Veliko pa je tudi tistih, ki so celjskim folkloristom prisko- čili na pomoč z denarjem, bo- disi za nastope doma in na tu- jem, kot za pripravo in izved- bo slovenskega večera, ki je bil namenjen prav njim, pa nek- danjim plesalcem, ki so delali prve korake od tedaj, ko je leta 1973 Edo Gaberšek, nekdanji Maroltovec, okoli sebe zbral nadobudne plesalce v folklor- no skupino, z željo, da se ohra- ni vse, kar je ljudsko. Celjska folklorna skupina, ki jo tudi danes sestavljajo di- jaki, študenti, delavci in po- djetniki, je v 20 letih prekriža- rila dobršen del Evrope in go- stovala tudi v Braziliji, sodelo- vala s priznanimi slovenskimi koreografi in folklornimi stro- kovnjaki, prijateljske vezi pa razvila tudi s skupinami iz tu- jine in tako ponesla sloves na- še države sirom po svetu. Sobotni nastop, ki ga bodo folkloristi v soboto, 20. no- vembra v dvorani SLG Celje ponovili, je nastal po zamisli strokovne vodje Vesne Klavžer in je bil zastavljen drugače, kot samo prikaz posameznih slovenskih plesov. Večer in plese ter običaje na vasi je uvajal kot pripovedovalec igralec Peter Simonitti. Njego- va vloga je bila zamišljena kot obujanje spominov očanca in pripoved publiki v dvorani. V ozadju s stilizirano vaško sceno, vse so folkloristi tudi sami naredili, se je slikalo va- ško življenje v pesmi, plesu in besedi. Postavitev posameznih plesov in muzikantov na odru, je kljub temu, da je plesalo sa- mo osem parov, dodobra na- polnila oder, ogrela dlani gle- dalcev v dvorani, ki so z aplav- zi spodbujali dogajanje na odru. Posebna točka programa je bilo tako imenovano »ogo- varjanje« dekleta s spletom fantovske pesmi in dekletovo »odgovarjanje« na te prošnje, pa feuitovska podoknica na va- si, ki sicer ni zvenela povsem uglašeno, a se je v obeh prime- rih izkazalo, da celjski folklo- risti ob plesu le gojijo tudi pe- sem in ljudsko glasbo. Kako ta zveni, če se je loti trio Kurja koža, ki predstavlja značilna glasbila in glasbo s štajerskega področja, da te res srh, se je z navdušenim aplavzom prepričalo tudi so- botno občinstvo. Program belokranjskih, prekmurskih, kozjanskih, so- ških in štajerskih svatovskih in pustnih plesov, spletenih z ljudskimi običaji in pripove- djo o njih, je brez dvoma uspel, čeprav je res škoda, da si pri Ijostavitvi celotne zamisli fol- kloristi niso pomagali s kakš- nim režiserjem, ki bi s svojim strokovnim znanjem in obvla- dsmjem odrskega prostora ce- lotno dogajanje še bolj spravil v tek. Vendar pa so fokloristi očitno vse želeli narediti sami in dokazati in pokazati morda novo pot in usmeritev bodoče- ga dela Celjske folklorne sku- pine ŽPD France Prešeren, ki si za slovenski večer v SLG in za dolgoletni obstoj in trud brez dvoma zasluži vse prizna- nje in čestitke - vsem genera- cijam. Večer pa je bil tudi prilož- nost za iskrenost in zahvale jubilantom. Podelili so namreč Maroltove značke Zveze kul- turnih organizacij Slovenije. Za 15-letno delo je zlato znač- ko prejela Olga Spolenak. Sre- brne značke za 10-letno delo so prejeli: Andreja Vodušek, Simona Kuzman, Martin Si- lovšek. Meta Bračko in Melita Šendlinger. Bronaste za 5-let- no delo pa Saša Aškerc, Gre- gor Rakovnik, Jožica Rakov- nik in Nadja Zorko. Edu Ga- beršku pa je v zahvalo za dvaj- setletno delo s fokloro ZKO Celje podarila umetniško delo slikarja Jureta Godca, folklo- risti pa so v njim lastnem stilu svojemu »očetu«, Ježu, kot se ga je prijelo ime, na Martinovo soboto poklonili 20 let staro vino in mu ob zahvali zaželeli še nadaljnega sodelovanja s celjsko folkloro. MATEJA PODJED Foto: BOŽO BERK ZAPISOVANJA Severna obzorja Piše: Tadej Čater Pred kakšnimi slabimi štiri- najstimi dnevi me je v uredni- štvu revije Literatura presene- til kolega Matej Bogataj, ko mi je v knjigo, katero je pri isti reviji ravnokar izdal, napisal posvetilo, ki ga zaradi intim- nega značaja tovrstnih zapi- skov seveda ne gre citirati, kljub vsemu pa si bom dovolil in izdal besedici, ki me prav- zaprav niti nista presenetili, pač pa utrdili v mnenju, ki sem si ga nekako ustvaril, izobli- koval. Bogataju se skratka za- pišeta besedi, ki ju lahko razu- memo tudi v kakšni drugi na- vezavi: »slast prepisovanja«. Literatura po svojem koncu, ki ga zamejuje postmodemi- zem, ni več sposobna ustvarja- ti in odkrivati, marveč le še poustvarjati in reinterpretira- ti. Če se pri tem oprimemo del Umberta Eca ali Itala Calvina, če se pri tem sklicujemo na dela J.L.Borgesa ali Juliana Bamesa, potem se s tako hipo- tezo najbrž lahko v celoti stri- njamo. Da o ameriških meta- fikcionalistih niti ne govori- mo. Recimo, da se vsi strinja- mo. Še več, recimo, da se vsi skupaj strinjamo, da konec li- terature pravzaprav sovpada s koncem umetnosti, da gre ta- ko rekoč za drugi konec umet- nosti - če vzamemo v zakup dejstvo, da je prvega napove- dal in najavil že Hegel v svo- jem znamenitem predgovoru v prvi knjigi Estetike - , ki pa v svoje kolesje zaobjema tudi televizijo. Ali bolj preprosto; če je prepisovanje in reinter- pretiranje že napisanih zgodb del umetnosti oziroma kar umetnost, potem je jasno, da pisanja »na novo« več ni oziro- ma da to ni več mogoče; kar lahko podkrepimo z zelo zgo- vornim primerom televizijske serije, ki seje nedavno iztekla, in ki je šla še korak dlje, ki je to isto ne le demonstrirala, pač pa v nekaterih prizorih to isto tezo tudi razložila in komenti-. rala. Gre seveda za nanizanka Severna obzorja, ob kateri se je najbrž vsem, ki smo jo spremljali, takih nas je pa zelo zelo veliko, postavljalo kup^ vprašanj. Na primer; zakaj jo tako radi gledamo? ali, v čem se pa ta nanizanka sploh loči od drugih nanizank, s katerimi nas bombardira TV Slovenija?, ali kaj je sploh tisto, kar nas pri tej nanizanki tako privla- či?, itd. Odgovor je razmeroma preprost. Ker smo gledali že ničkoliko različnih televizij-^ skih nanizarik in nadaljevank in ker smo si ustvarili neko znanje, ker nas preveva neka skušnja, ki smo si jo ob takih gledanjih prislužili, smo kaj lahko ugotovili, da smo priču- jočo serijo pravzaprav že gle- dali v seriji Twin Peaks, pa v filmih W. Allena, pa v filmih, v katerih je igrala Gloria Swanson, pa v filmu Top Gun, pa v seriji Billa Cosbyja, pa v seriji Monthy Pyton, pa vse* riji Polnočni klicida so Se- verna obzorja pravzaprav er sam kolaž televizijskega vede- nja in televizijske izkušnje. Da so skratka en sam »prepis* z ustreznim komentarjem. Te- ga, komentar namreč, pa naj- demo v tistih prizorih, v kate- rih se je eden izmed junako\ mesteca Cicely odločil, da bc namesto krave, ki so jo izstre- lili že Monthy Pytoni, katapul- tiral klavir. Uničil je skratki »predmet umetnosti«, da b. lahko ustvaril »novo umet- nost«. Z drugimi besedami; čt hočemo novo umetnost oziro- ma če hočemo, da bi umetnost živela še naprej, jo je trebt najprej uničiti, da bi na teme Ijih tega zgradili novo. To nai pa že spominja na Marinettiji in njegove manifeste, s čimei zdrknemo ponovno v polje go lega »prepisovanja« in reinter- pretacije. Odeonova prva matineja Led je prebit. V soboto so ot) 11. uri v gostišču Teater v Celju člani kluba Odeon bili na prvi sobotni matineji. Ob dopoldanski kavici so prisluhnili godalnemu triu Amandus. Navzoče je poz- dravila direktorica Zavoda za kulturne prireditve Celje Alenka Domjan z željo, da bi sobotne matineje postale tradicija negova- nja klubske družabnosti. Zahvalila se je tudi gostišču Teater za gostoljubje in pripravljenost za sodelovanje s klubom Odeon. Igor Grasselli - violina, Tomaž Pinter - viola in Igor Švarc - violončelo so s krajšim koncertom Mozartove in Schubertove glasbe olepšali snežnobelo soboto, predvsem pa pokazali, kako je glasba odlična sogovornica ljudem v vsakodnevnem delov- nem vrvežu. Sobotne klubske matineje bodo spodbujale tudi kulturo družabnosti in gostoljubja celjskih gostinskih lokalov. Naslednja matineja bo v soboto, 27. novembra v gostišču Špital. V svet vinske kulture in pokušino vin bo klubske člane popeljal novinar in publicist Drago Medved. M. D. IVioda Icot umetnost Po odmevnih predstavitvah T različnih medijih, trije mod- ni oblikovalci izbor svojih del razstavljajo tudi v Celju. Alan Hrani tel j, Lidija Bemik in Ema Kugler, vsak v svojem razstavišču bodo imeli razsta- vo še do 27. novembra. Kultura oblačenja je imela vedno, v civiliziranih okoljih pomembno vlogo, primarno seveda v uporabnem smislu, a tudi kot predmet estetskega občudovanja. Višje razvita forma oblačil se uvršča v kate- gorijo mode, in ima svoje za- konitosti, ki so neredko daleč od funkcionalnosti ter so predvsem izraz kreativnosti in idej tvorcev, z namenom fasci- niranja gledalcev, samemu no- silcu oblačil pa le ta sooblikuje zimanjo podobo. In vsak ima svoj okus ter svoj način obla- čenja, ki pa običajno ponuja zelo širok prostor za modno oblačenje, od diskretne šar- mantnosti do agresivnega eks- hibicionizma, za vse tipe pa je značilno, da toliko kot povedo o avtorju povedo tudi o samem novem lastniku. Lidija Bemik, Ema Kugler in Alan Hranitelj niso povsem običajni modni oblikovalci, kajti njihovi kostumi niso na- menjeni za vsakdanjo upora- bo, temveč za posebne prilož- nosti, pogosto v kontekstu kakšne miStimedialne priredi- tve. Njihovi kostumi so bili npr. uporabljeni za gledališke predstave, filmske projekte ali v vlogi čistih likovnih objek- tov. Razstave v Celju potekajo kar v štirih različnih ambien- tih: Kuglerjeva v lapidariju Pokrajinskega muzeja, Bemi- kova v dveh sobah Galerije so- dobne vunetnosti, Hraniteljeva pa v špitalski kapeli. Naslovi njihovih predstavitev so Man- kurt, Nympheas, Vnebovzetje. V Likovnem salonu pa so raz- stavljene fotografije in video posnetki. Omenjene prostore so si avtorji sami izbrali, ter v njih ustvarili kar najbolj pri- memo vzdušje ob pomoči ^as- be, jKJsebne vunetne svetlobe ter z dodatnimi predmeti v sa- mem središču pa se nahajajo njihovi kostvuni. V tem pogle- du so tudi narejene celostne umetnine, kjer so različne umetniške discipline spojene v en sam objekt, katerega del pa postane celo sam gledalec. BORIS GORUPIČ Razstava risb Prejšnji teden so v Kultur- nem centru Ivan Napotnik v Velenju odprli novo razsta- vo. Tokrat se je s svojimi li- kovnimi deli, natančneje, gre za risbe predstavil slikar Kri- štof Zupet, ki živi in dela v Ljubljani. Umetnik se uvršča v zrelo generacijo, saj je rojen ob kon- cu štiridesetih let. Na Akade- miji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral slikar- stvo ter leta 1967 tudi diplo- miral. Že več kot tri desetletja je aktivno prisoten s samostoj- nimi ali skupinskimi razstava- mi predvsem v Sloveniji, v Horjulu pa ima tudi stalno postavitev svojih del. I*ravzaprav ni mnogo umet- nikov, ki bi se s takšno pozor- nostjo posvečali risbi kot se ji Krištof Zupet. Kajti običajno risba vendarle nastopi kot de- lo v začetni, pripravljalni fazi nastanka neke obsežnejše umetnine. Tudi ljubitelji li- kovnih del običajno pričakuje- jo od slik, da so izdelane z mnogoterimi materiaU, da so barvite in ob velikih količinah le-teh v galerijah, dobivajo risbe že kar same po sebi ne- kakšen dmgorazredni status. Zato je tucfi pravilno, da se občasno postavi tudi kakšna razstava, ki uveljavlja tudi to- likovno zvrst. Risbe seveda ne gre zamenjevati ali enačiti s skicami, čeprav je med njimi precej podobnosti. Tudi dela Zupeta dajejo lahko takšen vtis, predvsem, ker je videti kot da risbe niso povsem do- končane. Kajti portreti ali tudi figuralni motivi, akti, niso do- končno narisani, temveč so za- jeti zgolj posamezni fragmenti telesa, izrazitejši predeli, ko npr. izraža skozi prikaz oči psihološko karakterizacijo portretiranca ali z motivom ženskih prsi erotično sugestiv- nost in podobno. Krištof Zupet svoje likovne ideje izraža na precej svoj- stven način, njegova hotenja so včasih tudi nekoliko nena- vadna, vendar v skladu z avto- nomnim značajem sodobne slike. BORIS GORUPIČ Odiična tolifaia Na drugem koncertu v letoš- nji sezoni je orkester Akord pod dirigentskim vodstvom Matjaža Breznika odigral stil- no raznohk program. Uvertu- ra k opereti Orfej v podzemlju J.Offenbacha je po začetnih spevnih melodijah z ritmičnim can-canom dodobra ogrela iz- vajalce in poslušalce. Sledil je koncert za klarinet in orkester v Es-duru op. 36 češkega skla- datelja F. V. Krommerja, ki je predstavnik klasičnega ob- dobja. V klarinetu hvaležni le- gi zapiseme teme prvega stav- ka so pri solistu klarinetistu Juriju Hladniku zvenele lirič- no, z lepim in mehkim tonom. Sledile so zahtevnejše, hitre pasaže drugega stavka, ki jih je klarinetist izvedel z zane- sljivo tehniko. Tudi orkester je poskrbel za lepo dinamično niansiranje v dvogovorih s so- listom. V nadaljevanju kon- certa je orkester poustvaril dve suiti za komorni orkester (št. 1 in št. 2) enega najbolj vpUvnih osebnosti v glasbi 20.stol.I.Stravinskega. Stra- vinski je bil drzen in neustra- šen inovator v rabi harmonije ritma in melodije ob nezgre- šljivem ruskem poudarku M. Breznik je poskrbel zi učinkovito priredbo obeh suil in jih oddirigiral lahkotno v primernih tempih. P*rav tako privlačna ritmič na raznolikost ljudskih pleso\ je pritegnila M. Breznika, da j< za zadnji del koncerta izbral eno najbolj priljubljenih del armenskega skladatelja A. Ha- čaturjana Plese iz baleta Gaja- neh, od katerih je Ples s sab- ljami znan v številnih zabav; noglasbenih prireditvah. Plesi iz baleta Gajaneh slonijo številnih menjavah ritmov U na hitrih tempih, ki jih je or- kester odigral zbrano in lah- kotno, a proti koncu s premal<| pozomosti primerni stopnji dinamike. Vsekakor morain pohvaliti tokratno zasedb« tolkal, ki je dirigentu s svojozori na veljavno zakonodajo o dohodnini, ki ra- zlaščencem, ki so dobiU vrnje- ne nepremičnine, ne priznava olajšav za sredstva, vložena v njihovo obnovo. Na Ministrstvu za gospo- darske dejavnosti so navedeni prispevek proučili in menili, da vsebuje razunme predloge. 72. člen zakona o denaci- onalizaciji (Uradni Ust RS št. 27/91-1 in 31/93) v drugem odstavku določa, da se od- škodninski zahtevki iz neislova nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepre- mičnin v času od podržavlje- nja do dneva uveljavitve tega zakona, ne priznavajo. Ker so številni vrnjeni objekti po- trebni temeljite obnove, ki pa bremeni razlaščenca vsaj v pr- vem obdobju, dokler mu ne bo povrnjena odškodnina za zmanjšano vrednost objekta, je predlog ZLRP utemeljen. V ministrstvu za gospodar- ske dejavnosti se zavzemajo za vsak vdcrep, ki bi omogočil hi- trejšo obnovo kateregakoli ob- jekta, s katerim bi se doseglo oživljanje gospodarske dejav- nosti, ne glede na njen sektor. Zato menijo, da bi bilo pri- memo najti rešitev, ki bi omo- gočila razlaščencem v obliki olajšav pri odmeri dohodnine čim hitrejšo obnovo objektov, ki bodo namenjeni za oprav- ljanje gospodarske dejavnosti. ministrstvo za gospodarske dejavnosti je predlagalo Mini- strstvu za finance, da prouči prispevek Združenja lastnikov razlaščenega premoženja in, v kolikor je to strokovno mo- goče in utemeljeno, vključi v besedilo predloga zakona o dohodnini določbo, ki bo za navedeno kategorijo razlaš- čencev ločeno urejala olajšave in to za določen čas po vrnitvi objektov. ZLRP RS Predsednik: FRANC IZGORŠEK Dve obletnici Pred 52 leti, oktobra in no- vembra 1941, so Nemci mno- žično izganjali prebivalstvo Spodnjega Posavja in Obsote- Ija. Na njihove domove in kmetije so naselili kočevske Nemce, ki niso hoteli živeti v »Ljubljanski pokrajini«, ki je bila priključena Italiji. Zahte- vali so preselitev v nemški rajh. Da bi nemški okupatorji njihovi želji ustregli, so okoli 60.000 Slovencev pregnali z njihovih domov. Ta pregon slovenskega prebivalstva je bil na eni strani del velikonemške imperialistične politike, ki je preko našega ozemlja silila na Jadran (most na Jadran), po drugi strani pa je bila posledi- ca želje Kočevarjev, da se pre- selijo v Nemčijo. To dejstvo je treba posebej poudariti, ker se danes vse bolj p>ojavljajo ten- dence, da bi tudi Kočevarji po- štah žrtve vojne, ne pa žrtve lastne odločitve ob navduše- nju nad zmagovito nacistično Nemčijo. Pozablja se tudi na nemško raznarodovalno politiko v le- tih 1941-1945 v celoti. Pozab- lja se na prve žrtve te zločin- ske (etnocidne) politike, to je bil sloj slovenske inteligence, ki so jo Nemci že pred tem preko taborišč v Mariboru in Rajhenburgu izgnali v Srbijo, na Hrvaško in v Bosno. Njiho- vo premoženje so zaplenili v korist sklada za utrjevanje nemštva na Spodnjem Štajer- skem. To so zgodovinska dej- stva, ugotovljena celo na nii- renberškem procesu, kjer so sodili nacističnim vojnim zlo- čincem. Skrajni čas je, da slo- venska oblast popravi krivice iz preteklosti. Temu so v največji možni meri namenjena prizadevanja Društva izgnancev Slovenije, ki se bori za vsaj delno, moral- no in materialno zadoščenje. Društvo izgnancev Slovenije, ki je bilo ustanovljeno 9. jimija 1991 na rajhenburškem gradu, ima danes že 16.000 članov, povezanih v 80 krajevnih or- ganizacijah po vsej Sloveniji. Prvi uspehi prizadevanj se že kažejo: v 33. členu zakona o lastninjenju je predviden sklad za odškodnino; vlada je formirala medresorsko komi- sijo, ki je imela že tri seje; skupščinska komisija je tudi že obravnavala naše zahteve. V Celju je bila organizacija Društva izgnancev Slovenije ustanovljena 22. oktobra 1992, torej naša organizacija obstaja že eno leto. Po ustanovni skupščini, ki je bila zelo lepo obiskana, se naše članstvo iz meseca v mesec povečuje. No- vejša evidenca kaže 370 pri- javljenih. Verjetno se v našo organizacijo še vedno niso vključili vsi nekdanji izgnanci. Vabim jih, da se vključijo. Pri- javijo se lahko našim odborni- kom, ki uradujejo vsak l.in 3. petek v mesecu v prostorih KS Center v Celju (Gledališka 2). Ko bo DIS, skupaj z ustrez- nim resornim ministrstvom, pripravilo obrazec za prijavo vojne škode in odškodnine, bo stekel popis preko krajevnih organizacij DIS. Vse naše čla- ne bomo o tem pravočasno pis- no obvestili na njihove naslo- ve. Že zato je prav, da se pra- vočasno vključijo vsi upravi- čenci, nekdanji izgnanci v Nemčijo, na Hrvaško, v S jo, v Bosno, kakor tudi vg sti, ki so pred izgonom zb< preko tedanje meje v »L; Ijansko pokrajino« ali na vaško. Za odbor KO DIS Q CIRIL MARINČJ ^_C, zahvale/ pohvale Kaj nam lepša življenje v domi upokojencev v domu upokojencev Šm je pri Jelšah nam stanovale občasno pripravijo razvedr Poskrbijo pa tudi za duše\ hrano. Oskrbovanci smo | zelo veseli, ko nam je kakoi lani, tudi letos uprava do omogočila sredi oktobra i stop do cerkvice sv. Roka i Šmarjem. Organiziran je prevoz, avtobus in dom kombi. K sveti maši, ki jc daroval ob 15. uri v lepi, s i skami obdani cerkvici šmai gospod kaplan, se nas je zbr kar 60. V dom smo se vi duševno okrepljeni. Tu pa s imeli v veliki dvorani jedili kostanjev piknik. Na mižal nas čakali dobri rogljički domske kuhinje, pozneje pj vse ostalo, kar spada k pik ku. Za veselo razpoloženj« poskrbel harmonikar, ki je: utrudno igral in pel. Sevi tudi tokrat ni šlo brez pom dobrega pevca, medicinsk tehnika, Ferda Gobca. Ob brem domačem moštu in grizku smo tudi ostali zap tako da dobre volje ni manj lo. Vseskozi je bila z nami t prijazna gospa direktorica, koncu se v imenu vseh udt žencev pri sv. maši in pikn iskreno zahvalim upravi dc za lepo doživet popoldan večer. Vse nam bo ostalo v pem spominu. HILDA LOKOVŠl, Šmarje pri Jel Št. 46 - 18. november 1993 25 Majhno je res lepo, če si majhen? $irlna, dolžina In globina radUsklh postaj kot prednost In breme Katere radijske postaje so danes velike in katere majhne? preprosto, Radio Slovenija g svojimi podružnicami (Mari- bor, Koper) je velik radio, vsi ostali, regionalne in lokalne radijske postaje pa so majhne. Vendar, je temu res tako? Predsednik žirije na 4. festi- valu radijskih postaj Slovenije Igor Savič, sicer glavni in od- govorni urednik revije Stop in prejšnji urednik na Radiu Slo- venija je v svoji reviji po festi- valu zapisal, »da je že dokaj bežno poslušanje oddaj poka- zalo, da se radijskim postajam ne posreči izkoristiti nmogih možnosti in značilnih predno- sti. Čeprav je treba upoštevati tehnične, finančne in kadrov- ske težave, pa nekoliko na- tančnejši pregled pokaže, da veliko težav nastaja zaradi preprostega dejstva, da se mnoge od teh postaj ne morejo sprijazniti s svojo lokalnostjo. Kot da bi se je malce sramova- le in bi si v resnici želele biti velike.« V načelu velja Igorju Saviču 1 pritrditi, saj je recimo res ne- sprejemljivo, da lokalna oziro- I ma regionalna postaja na pri- mer nameni več pozornosti i obrobnim političnim dogod- I kom v državnem parlamentu, kot pa tem pred svojim pra- gom, ki so pomembni za življe- nje »pred domačo hišo« ali pa da nanje preprosto pozabi. Ta paradoks pa vendarle ima tudi svojo objektivno logiko: veliko in majhno sta namreč zelo sporna in raztegljiva pojma. Politične spremembe (osamo- svojitev), tehnološki in komu- nikacijski razvoj (slišnost, in- formacijska globalna vas), spremembe filozofije (misli globalno, deluj lokalno), raz- voj mest, upravne spremembe (centraUzacija in regionaliza- cija države), spremembe v na- činu življenja (hitrejši tempo bivanja, večje zahteve v službi, pomanjkanje prostega časa, pomembnost obveščenosti za uspeh v službi) in imanentne lastnosti radijskega medija (bežno poslušanje, delovanje kot zvočna kulisa, »pozablja- nje« na premik frekvenc) so vplivale na drugačno pro- gramsko orientacijo lokalnih in regionalnih radijskih postaj in na njihovo tržno strategijo. Radijske postaje preprosto želijo biti privlačne za čim šir- šo strukturo poslušalcev, saj orientacija ne eno samo, dve ali tri ciljne skupine (gospodi- nje, uslužbenci, upokojenci...) ne more prinesti uspeha, celo preživetja ne. Morda bi se lah- ko stavilo samo na uslužbence, vendar pa so ti zelo heterogena kategorija (glede na to, katere- mu vsebinskemu področju so bolj naklonjeni (glasba, šport, kultura, informativni pro- gram). Radio Celje, ki je radij- ska postaja tretjega največjega mesta v državi in ki je slišna praktično v celem vzhodnem delu države, se zaradi oglaše- valskih interesov (Radio Celje je podjetje, ki se preživlja izk- ljučno z lastnim prihodkom, v glavnem od reklam), ne more zadovoljiti zgolj z »natančnim pometanjem v svojem dvoriš- ču« (torej v samem Celju). Poleg tega je Radio Celje že po tradiciji regionalna posta- ja, ki si je v minuUh letih pri- dobila veliko poslušalcev iz občin celjske regije, številni klici v program pa kažejo, da Radio Celje poslušajo (še pose- bej ob določenih oddajah) tudi v Mariboru, Slovenski Bistrici, Ptuju itn. Programska strete- gija mora biti zato usmerjenja k oblikovanju oddaj, ki bodo zanimive tako za »stanovalce domače hiše, kot sosede in znance v širši okolici.« Seveda je to zelo zahtevna naloga, vendar gre pri tem za to, da Celjani pač vse izvedo, kar se dogaja »okoli njihove hiše«, v Slovenskih Konjicah, Vele- nju, Mariboru, Ptuju, Lendavi pa, da jih pritegnejo pojavi, ki bi se lahko zavlekli tudi v nji- hove vilove oziroma so pre- prosto zanimivi. Možnosti za oglaševanje vse bolj diktirajo vsebino programa, reklama pa se težko izogne izzivu osvajal- nosti. V tej veliki tekmi osvajanja novih poslušalcev in oglaše- valcev in seveda tudi ohranja- nja starih, se novinarji in uredniki večkrat znajdejo v skušnjavi, ko ne vedo več ali so v velikem ali majhnem goz- du in ko v gozdu ne vidijo dre- ves. Ob tem ima Igor Savič prav, ko trdi, da agencijski servisi že po definiciji nimajo posluha za lokalno dogajanje. Čeprav je seveda biti velik res skušnjava (in tudi velika past), ki se ji težko upreš, pa je ures- ničevanje »majhnosti« še ved- no glavna naloga vseh radij- skih postaj, tudi nacionalnih. Tudi zato, ker so poslušalci za- sičeni z novicami o svetovnem dogajanju, še posebej pa o bal- kanski krizi, čeprav razmere v mednarodni skupnosti niso najbolj stabilne in smo blizu vojnemu žarišču. Vsebolj pa v ospredje prihajajo življenska gospodarska in socialna vpra- šanja, kjer pa tudi ne manjka afer in radijske postaje in dru- gi lokalni in regionalni mediji bodo imeli še veliko dela pri razčiščevanju stvari. T.i. mali človek pa je tudi vsebolj pri- vlačna tema afirmativnega po- ročanja in obravnave v radij- skem mediju. ROBERT GORJANC Znova Danes do 13h I Na željo številnih poslušalcev smo ponovno uvrstili v spored I informativno oddajo Radia Slovenija Danes do 13h. Namen ukinitve te oddaje je sicer bil, da bi v programu Radia Celje več časa namenili glasbi, za oddajo Danes do 13h pa smo se odločili zato, ker gre za informativno oddajo, ki je v glavnem namenjena 1 lokalnim dogodkom iz različnih krajev Slovenije. Poleg tega ob lastni produkciji petih informativnih oddaj, prenašamo še štiri I informativne oddaje Radia Slovenija. Seveda pa imajo želje 1 poslušalcev še zmeraj veliko težo oziroma prednost. \-.- Nada v vodnjaku če je treba, se Nada Kumer za Radio Celje žrtvuje tudi tako, da se spusti v 50 metrov globok vodnjak pri Velenjskem gradu. Koliko strahu mora pri tem premagati, je posebna zgodba. Toda nasmeh na fotografiji Edija Masneca je tisti, ki se ji je prikazal šele potem, ko so jo iz vodnjaka potegnili spet na svetlo in na Varno. V temno luknjo 300 let starega vodnjaka je šla sicer v družbi Velenjskega župana Pankraca Semečnika, ampak zato je ni bilo baje nič manj strah. Naslednjih 300 let takšnega podviga ne bo Več mogoče ponoviti, do takrat pa bodo lahko zbirali pogum 'Nasledniki nekaterih novinarjev, predstavnikov moškega spola, ki se niti približno niso upali spustiti v takg globoko luknjo. Bravo Nada! Skoraj vse za naš Radio Celje, kaj? UM Nagajivi Doč Zadnje čase prihaja do občasnih prekinitev ali motenj odda- janja na oddajni točki Boč, zaradi izpada električne energije in motenj sprejema signala iz studia v Celju. Elektro podjetje je opravljalo nujna vzdrževalna dela na daljnovodu, PTT podjetje pa je opravilo zamenjavo glavnega stikala na glavnem agregatu na Boču. Občasno pa opravljajo tudi dela na samem oddajnem stolpu, ki vplivajo na kvaliteto sprejema signala iz studia. Z izvajalci del skušamo najti skupni jezik, da bi nas vnaprej obveščali o posegih in bi lahko poslušalce pravočasno opozoriU. Za motnje se vam opravičujemo in upamo, da jih bo v bodoče čim manj. BOJAN PIŠEK Petek, 19. novembra, 10.30 PETKOVE ŠTENGCE z voditeljem petkovega poskakovanja po stopničkah gor in dol, Kamilom Lorencijem, boste iskali pot do lepih nagrad. Nekateri boste imeli več sreče, drugi manj, ampak pomembno je sodelovati in v štengcah bo še za vse veliko priložnosti. Sobota, 20. novembra, 19.00 ROKOMET: Celje Pivovarna Laško - Kolinska Slovan (neposredni prenos) v derbiju državne rokometne lige se bodo rbkometaši Celja Pivovarne Laško pomerili z doslej še edino neporaženo ekipo, ki pa je daleč od stare slave, ko so igrali v finalu pokala evropskih državnih prvakov. Obeta se zanimivo srečanje, ki bo za Celjane dobra preizkušnja pred nastopi v evropski ligi prvakov. Repor- ter iz dvorane Golovec bo Dean Šuster. Nedelja, 21. novembra, 10.30 NEDELJSKI GOST: Lado Leskovar Tokratni nedeljski gost bo eden naših najbolj priljubljenih popevkarjev, Lado Leskovar, ki v teh dneh slavi 30-letnico delovanja. O glasbeni in življenski poti se bo z Ladom Lesko- varjem pogovarjala Nataša cferkeš. Ponedeljek, 22. novembra, 20.00 VRTIUAK VALČKOV IN POLK Tokratna gosta oddaje namenjene domači glasbi bosta Boris Kopitar in Niko Zaje. Izvedeli boste lahko vse o novi kaseti odličnega Zajčevega ansambla s katerim pojeta Boris Kopitar in Majda Korošec. RADIJSKI SPORED od 18. do 24. novembra RADIO CELJE četrtek, 18.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKO Celje. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.00 Glasbene novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13h, 14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Ura- njek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche VVelle, 19.30 Zaklju- ček sporeda. Petek, 19.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS),6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo- skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre- hodi, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13h, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC -Pregled evropskega tiska, 15.00 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Rumeni CE, 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche VVelle, 19.30 Zaključek sporeda. Sobota, 20.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS). 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 študentski servis, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13h, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20. 19.30 Večerni program, 23.15 Zaključek sporeda. Nedelja, 21,1.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja - Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice. 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 22.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lepše okolje, 10.30 Športno dopoldne. 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica. 13.00 Danes do 13h, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Lestvica 3, tri, lil. & AS, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS). 19.25 Deutsche VVelle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone VrabI), 22.00 Zaključek sporeda. Torek, 23.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor. 6.45 Horoskop. 7.00 Druga jutranja kronika (RaS). 7.20 Tečajnica. 7.40 Pre- gled tiska. 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice. 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13h, 13.30 Teko vabi k nakupu, 14.00 Jack Pot. 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 16.10 Inšpektor Martinček. 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Pika na i. 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS) 19.25 Deutsche VVelle. 19.45 Zaključek sporeda. Sreda, 24.11.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes. 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice. 10.15 S knjiž- nega trga. 12.00 Novice. 12.10 Tečajnica. 13.00 Danes do 13h. 14.00 Jack Pot. 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Pika na i. 17.45 Pop loto. 18.05 Brane Rončel na RC. 19.00 Radijski dnevnik (RaS). 19.25 Deutsche VVelle, 19.30 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.30 od torka do petka, ob ponedeljkih do 22.00, ob sobotah do 23.15 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. -Rift^E- Glavni in odgovorni urednik: Mitja Utnnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredmštvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJMateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, Fax: 441-032 Studio: 441-310, 441-510 Št. 46 - 18. november 1993 2 LKNNY KRAVITZ je Ire- numo na evropski turneji, kjer promovira svoj lirlji album »Are You Gonna Go My Way<-, ki je bil dosedaj prodan že v vi'č kol .štiri mio kopij. Med turnejo po Evropi bo Lennv obiskal 24 mest, na večini kon- certov pa ga bodo kot pred- skupina spremljali ameri.ški neo-hippiji Blind Melon. ICE CUBP: bo za svoj četrti album »Lethal Injection« pre- delal kar enajst minut trajajo- čo skladbo »One Nation Undcr The Groove«, ki jo jo v origina- lu izvajal legendarni funk glasbenik Gcorgo Clinton s svojo spremljevalno skupino Funkadolic. Ice Cubo bo sku- paj z Bod.v Count, 21. novem- bra, nastopil v avstrijskem Gradcu (Dvorana Orpheum). Nekaj kart je še na voljo v tr- govini Rec Rcc v Ljubljani. DAVID BOWlE ne počiva. Potem, ko je letos izdal odličen solo projekt »Black Tie, White Noi.se«, je napi.sal še glasbo za film »The Buddha Of Subur- bia«. Soundtrack (glasba iz filma) naj bi na nosilcih zvoka izšel še letos, poleg Bouievih skladb pa bo na albumu tudi velik hit Elvisa Costella >-01i- vers Armv« in še nekaj hitov iz k(mca sedemdesetih. Lavne Stenic.v, pevec skupi- ne ALICE IN CIIAIS, bo sku- paj z vokalistkama skupine IIEART, Ann in Nancv Wil- son, posnel staro Dvianovo uspešnico »Ring Them Bells«. Za mesec december najavljeni mini album »Jar Of Flies« pa bodo Alice In Chains izdali še- le na začetku drugega leta. FRANK SINATRA je za svoj najnovejši album zbral cel kup znanih pevcev. Potem ko je Frankievo sodelovanje z Ax- lom (Guns & Ro.ses) šlo po vo- di, najbolj preseneča priredba evergreena »Fve Gol You Un- der My Skin«, ki jo skupaj s Sinatro prepeva Borio (U2). Izmed ostalih sodelujočih na tem albumu velja omeniti še Anito Baker, Lutherja Van- dios.sa in Arelho Franklin. Skupina DON MENTONV BAND je v studiu Činč dokon- čala s snemanjem druge polo- vice materiala (polovico so posneli v pogorelem Tivoliju) za nov album imenovan »Zmi- kavti«. Poleg skladbe »Marjet- ka«, ki jo poznamo z letošnje Pop delavnice in priredbe lan- skega hita »Achv Broakv lle- art« Blll.va Rava Cvrusa, bo na kaseti še 10 komadov. Janeza liostnika, ki je ustanovil svoj Don Mentonv Band (Johny"s Band), je zamenjal Matej Mrš- nik-Jimmv, ki jo proj igral pri Bombah. DONALDa MVRICKa, sa- xofonista skupine Earlh \Vind & Fire, je .šala s pištoli podob- nim vžigalnikom stala življe- nje. Los Angeleški policisti so v neki raciji pomoloma potr- kali tudi na Donaldova vrata, la pa jih je pričakal s prej omenjenim vžigalnikom. »Do- bro- slrenirani policisti so hi- tro reagirali, pri Earlh Wind & Fiie pa že iščejo no\ega sa- .\()fonisla. ČUDEŽNA POLJA s paro- dijo na tochno glasbo v obliki skladbo »Techno buni planot« najavlja svoj nov polurni scen- sko-glasboni projekt, posebej narejen za nastopanje v disco- tokah, januarja pa naj bi izšla tudi tovrstna kaseta. Na skupnem albumu DAM- JANE Golav.šek in zasedbe Ljubljana Jazz Selection, je iz- šlo l.i priredb znanih jazz evergreno\' s slo\enskimi be- sedili (Lady Is A Tramp Pote- puh, Girl Grom Ipanema Fant IZ Ipaneme. Salin Doli Šar- manlen fanl,.,). Večino bese- dil je prepesnila kar Damjana sama. vse skladbe pa so bile posnele \' novomeškem studiu Metulj za založbo Sraka. JOE SATRIANl jo po solid- nem in tudi prodajno precej uspešnem lanskem albumu »Extrcmist«, presenetljivo hi- tro izdal nov album z naslo- vom »Time Machine«. Gre za dve plošči, ena je posneta v ži- vo, druga je studijska, na obeh pa je kar 28 skladb in 145 min glasbe. Lačni Franz je sredi oktobra s snemalcem in koproducen- tom Janezom Kiižajem v stu- diu 26 Radia Slovenija začel snemanje devetih pesmi nove- ga albuma z naslovom Zadnja večerja. Instnamentalni del plošče in \ečji del vokalov je že nekaj časa posnet posnet, \ endar bo zaradi prezasedeno- sti studia kaseta izšla šele ko- nec meseca, CD pa še kasneje. Debitantska kaseta skupine Neron, Beli prah, je izšla prejšnji torek pri založbi Art- hea. Pesmi so že pozimi '91 in spomladi '92 nastale v studiu Tivoli. Vsi komadi na kasotij do katero jim jo malce pomaJ gala tudi zmaga na lotošnjori rockovskom festivalu Slovonl ja ročk '93 v Mariboru, so av3 torsko dolo članov skupine razop priredbo Back in Th( USSR skupino Tho Boatle^ Neronom so pri snemanju po. magali Sašo Hribar, Petei Lovšin in Davor Klarič. S pra močijo kaseto bodo pričel nekje v decembru. Skupina Spin ni dolgo na slovenski glasbeni sceni, so pa zalo nekateri njihovi člani žt prekaljeni glasbeniki. Vodi jili pevec Andrej Gumilar, člani pa so še Matija Krajnik - klavi- ature, Tomaž Ferenc bobni, in brala Marjan bas in Slavko Leber kitara, ki ju poznamo še iz ča.sov skupin Predmestje in Izvir. Na debilanlski kaseti z naslovom »Samo za tvoje oči" je deset posnetkov, od ka- terih sta dva ( Objemi me z le-, tošnje Pop delavnice in Srctj mi gori) že večkrat slišana. Avtor večine pesmi je Andrej Gumilar, po eno pa so podpi- sali Matija Krajnik, Marko in Slavko Leber. 23. novembra bo pr\'ič v Slo- veniji na obisku Alan Taylor, velikan britanske folk glasbe. Nastopil bo v ljubljanskem K4 in to ob 22.30h. j STANE ŠPEGEli Najuspešnejši avstralski hriui LN,\S je izdal >\()j deseti stu- dijski album. S te plošče, ki nosi naslov »Full Moon, Dirty Hearts«, je že izšel prvi singic »The Gift«. Mick Hutchence in njegovi, so trenutno na manjši turneji po Ameriki, kjer sta se jim na nekaterih nastopih na odru kot gosta pridružila Ray Charles in Chrissie Hynde (Pretenders). Klic dobrote Prihodnji petek, 26. no- vembra se ob 16. ali ob 20. odzovite klicu dobrote v dvorani Golovec. V or- ganizaciji celjske Karitas bo namreč že tretji kon- cert Klic dobrote, pova- bilu za sodelovanje pa so se odzvali številni radij- ski in televizijski vodite- lji ter pevci in ansambli zabavne ter narodnoza- bavne glasbe. Št. 46 - 18. november 1993 27 Zakulisni bum na BOOlVI 93 slovenska TV nam v večer- nih terminih streže s posnetki razvitega happeninga, imeno- vanega BOOM 93, ki se je v no- ji z 28. na 29. oktober zgodil v ljubljanski hali Tivoli. Prire- ditev je bila dobrodelna, z iz- |(Upičkom naj bi nadomestili milijonsko (v markah) izgubo ^cu Razbomiku, lastniku po- gorelega tonskega studia Ti- voli. O koncertu je bilo že veliko videnega, shšanega in zapisa- nega, saj so za njim stali cen- tralno časopisje, radio in TV. Glavni odgovorni je bil Tomo pire s slovenskega radia. Pla- kati, razobešeni po vsej Slove- niji, so dali slutiti, da bo ta »bum« zasenčil festivale iz poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Bele vrane. Srce, Buldožer, Neca Falk, Ja- nez Bončina, Čudežna polja, Tomaž Domicelj... Imena, ki so dala slutiti, da bo stvar »ye- sterdaysko« obarvana, saj smo nastopali že takrat. Posnetki na televiziji izgle- dajo, kot da je bilo res vse na ravni velikega žura, kot temu pravijo v Ljubljani. Toda - v zakulisju je vladala prava vojna psihoza. Pred nadalje- vanjem naj poudarim, da imam na svoji 28 let trajajoči glasbeni poti obilico izkušenj s festivalskimi kuhinjami, podtikanji, ignoriranji, mana- gerskimi ukanami, v svoje ljubljenčke zaverovanimi ne- realnimi glasbenimi kritiki... Vendar so dogajanja v tivolski dvorani celo zame predstav- ljala nekaj novega. Z organizatorji smo bili Ču- dežniki predhodno dogovorje- ni, da zaradi obveznosti nasto- pimo po 21. uri. Jasno, da me je presenetilo sporočilo tele- fonske tajnice, da smo na vrsti ob 19.44 uri. Takoj sem pokli- cal odgovorne in izvedel, da drugače ne gre, razen če nasto- pimo povsem zadnji. Nisem iz- gubljal besed, saj so se podob- ne stvari že večkrat dogajale, pa je potem v končni fazi vse »štimalo«. Tako smo Čudežni- ki v dvorano v Ljubljani vsto- pili uro kasneje. Že med potjo v prestolnico smo poslušali ne- posreden prenos s prireditve, saj nas je zanimalo, zakaj smo Štajerci z najdaljšo pop posta- vo v Sloveniji izpadli iz večer- nega dela. Ob 19.44 uri so na- mesto nas nastopili Ritmo Lo- co in stvari so postale bolj jas- ne. Predvideval sem, da bo go- stov z druge strani meje še kar nekaj, ne glede, če so kdaj sne- mali v Tivoliju, kar je bil sicer nekakšen pogoj za nastop na koncertu. Nisem se zmotil, šlo je namreč za hrvaški paket iz- vajalcev managerja Jeranta. Mimogrede, pred kratkim so eni izmed slovenskih skupin hrvaški organizatorji prepove- dali nastopiti v Zagrebu. Ko smo v Ljubljani vstopili v garderobo, je bilo v zraku čutiti napetost. Mrgolelo je povabljenih in nepovabljenih glasbenikov, novinarjev, raz- nih lepotičk, vrhov slovenskih glasbenih kritikov, urednikov, snemalcev... Vse dogajanje je bilo skoncentrirano na pro- stor, v katerem se je odločalo. kdaj bo kdo šel na kateri oder, glavnega ali pomožnega. Tomu Pircu, sicer zelo ko- rektnemu človeku, smo osveži- li spomin na naš dogovor in dobili listek z oznako A oder, nastopili pa naj bi približno ob 22. uri, saj je zamik nastal že na začetku koncerta. Nekateri so nam omenili, da to pomeni nastop šele ob 23. uri. Nič hu- dega. Delili so namreč tudi slasten golaž in točili pivo, po- govori so se kar vrstili. Tu in tam sem dal kakšen intervju ter se pomenkoval s starimi znanci, saj nekaterih nisem vi- del že več let. Vedno več je bilo takšnih, ki so trdili, da bi mo- rali nastopiti že pred dvema urama, pa kaže, da še ne bodo hitro na vrsti. Po izračunih naj bi mi potemtakem nastopili šele okrog polnoči, prireditev pa bi se zavlekla do tretje ure zjutraj. Ko smo odšli prever- jat, kaj se dogaja, je bilo že na hodniku občutiti naelektreno ozračje. Tudi pogled v dvorano ni obetal nič dobrega - še ved- no malo občinstva, ki je sicer še kapljalo skupaj. Za odrom pa prepiri med inspicienti in izvajalci, žolčne debate med organizatorji, medsebojna ob- toževanja in podobno. V inspi- cientski pisarni smo izvedeli, da pred polnočjo nimamo šan- se za nastop, po hodnikih pa se je šušljalo, da TV snema samo do 24. ure. Zato torej toliko raznih »padalcev«, od katerih marsikdo sploh ni bil na sez- namu. Ko smo prišli v garde- robo, smo ugotovili, da so ča- sovni zamik doživeli tudi Ska- kalci in Prerod, torej celotni štajerski paket. Petje Belih vran nas je sicer nostalgično vrnilo v stare čase, za trenutek smo pozabili na grizenje nohtov pod odrom, čas smo skrajševali z raznimi pogovori. Ko so se Vrane vrni- le z odra, je Dejvi neprestano ponavlja »Prekleti balkani- zem, pri nas ne bo nikoli bo- lje«. Tudi ozvočenje na odi-u je bilo pod nivojem, kar so potr- dili mnogi nastopajoči. Približno ob pol enih zjutraj smo izvedeli, da smo končno na vrsti. Pod odrom se je trlo raznih ljudi, in kar nisem mo- gel verjeti, da smo res dočakali nastop. Medtem, ko je na so- sednjem odru nastopal Vide- osex, smo se v temi pripravlja- li na odru A. Naenkrat je na oder pritekel še skoraj mlado- leten inspicient in pričel tuliti, da so zdaj tukaj Agropop, da moramo mi na sosednji oder. Po našem protestu je pričel tr- gati kable iz vtičnic in kričati kot obseden. Jasno smo imeli vsega dovolj, odšli z odra v garderobo, pospravili instru- mente in se odpravili domov. Enako so storiU Skakalci, Pre- rod, Don Mentony in še nekaj drugih. Pred odhodom je v garderobo prišel Tomo Pire in se opravičil, da je tako iz- padlo. To ni moglo odtehtati razočaranja, ki smo ga kot provincialci že nič kolikokrat občutili v vesoljni Ljubljani. Pri nas najbrž nikoli ne bodo jasne relacije, kot je to v dru- gih državah. Z grenkobo ugo- tavljam, da bo na vseh področ- jih, ne le glasbenem, še kar ne- kaj časa veljalo pravilo - naj- prej Ljubljana, potem pa vsi ostaU, če zanje sploh še kaj ostane. SLAVC L. KOVAČIČ r^0t/7rnica Štrikana le kapa Piše Aleš Jošt No vidite, da bi šlo, če bi se le malo bolj trudili spoznati svet okoli sebe. Radi otrok, mislim, bi morali sami pri sebi razčistiti in si priznati, da smo zmanipulirani do amena, po- tem pa temeljito pospraviti po podstrešju ter na piano izvleči tisto malo iskrenosti, ki je morda še preživela zaprašena nekje pod kupi blodnih ambi- cij. Večini malčkov namreč grozi, da bodo postali takšni kot mi, kot nezrele banane vkrcani pod palubo barke živ- ljenja in smrti, natlačeni z no- som do riti, zazrti v reklamira- no prihodnost, od multinaci- onalk zavedeni in za vedno prodani. Nekega dne pač mo- rajo v vrtec in vrtinčenje se ponavadi začenja že tam, ko morajo odslužiti svojih osem ur pod komando diplomiranih kroti tel jic. Šola je potem samo še podaljšek tega naumnega in bodečega zganjanja drobnice v čredo, ki ga na koncu vsake- ga šolskega leta poleg histeri- kov, debeluhov, nevrotičark in tabletomank, podpišejo še ravnatelji. Da o alkoholikih ne govorim. In mulariji se to v glavnem hitro priskuti, ker jih zanima čisto nekaj druge- ga. Torej kaj? Od njih tega ne boste izvedeli, čeprav vanje vrtate tisto urco ali dve, koli- kor si pač vzamete zanje časa, ter s tem njim in sebi kompli- cirate življenje. Malo vam bom namignil: sladkarije! In to v civilizaciji, ki ji je prihod- nost izginila izpred nosu v tre- nutku, ko je pokleknila in v blaženi omedlevici poljubila hladni kamen papeškega pr- stana: Denar, sveta vladar! Denar, ta najsladkejša, vseh sladkarij sladkost, enim v žep, drugim v iztreb. Dajte no, izk- ljučite že tisti televizor, pa se malo sprehodimo po zasneže- nem vikendu. Zimsko spanje je tu in zara- di tega se ne rabite kaj posebej sekirati. Tudi jaz sem prespal nastopanje Mie Snob Žnidarič stoprvič in nič. Otvoritev raz- stave Modo modo sva s Sanj- sko po moji krivdi ujela za rep šele pri furešu v Špitalu, kjer mi srce še nikuli ni dalu, da bi malu dlje ustalu. Ker je pač tako naneslo, da sem poznal ključarja najbližje cerkvice, smo si potem ogledali ilegalno kakšno hrano nam je pripravil Hranitelj Adam, za katerega lahko samo naivno upam, da ne bo stran zmetal vsega tiste- ga lepega papirja, ki ga je ob tej priliki nastlal po tleh prele- pe kapelice. Tudi metuljčka sta bila lepa, sicer precej vam- pirsko zatežena, pa vendar, le reflektorji so bili brezvezni. Najbolj me je sicer zanimalo kaj si je tokrat umislila Ema Kuglerjeva, ker sem pač tihi občudovalec njenih modelov, pa nikar tega ne govorite oko- li. Jaz pa si bom vzel čas in si nekega dne vse to ogledal v Lapidariju. Kakor hočete, vrata upam, da so odprta. Lep pozdrav Stanetu na tržnico in mesarju v Gali, ki mi je danes šenkal celo vrečo odrezkov za Bučo. »No, kaj je sedaj? Ali se boste kepah ali pa gremo?« je rekla krotiteljica otročkom pred vrtcem. In otroci so poke- pavili. Živeli! Št. 46 - 18. november 1993 2^ Izkušnje Večina dvonogih bitij, ki delajo zgago na tej zemlji, je pokvarjenih. To je dejstvo, ki se mi dokazuje vedno večkrat in vedno bolj. Jasno pa je, da vsi vendarle niso takšni oziroma, da se kdaj vendarle še najde kdo, ki ga imaš rad, mu zaupaš, mu želiš pomagati... Skratka, človek, za katerega ti ni vseeno. Najbolj žalostno pri ljudeh pa je, da se zelo radi vtikajo v odnose in življenje drugih ljudi - pa čepra v jih ti najbrž kaj malo brigajo. Še bolj žalostno je, da se zaradi takšnih ljudi kdaj zgodi kaj, ob čemer te mmc veselje dobesedno do vsega. Ko se ti vse podre. Ko se ti zdi neumno sploh pogovarjati ali pozdravljati ljudi, ker imaš občutek, da tega niso vredni. Ampak, ali je o tem sploh vredno razmišljati? NINA M. Kam? Razmišlja (in piše): Igor Feketija 3. del Če v srcih povzročiteljev vseh grozot ni niti kančka ob- žalovanja, je jasno, da svetu vladajo ničvredna bitja, ki jim ne moremo reči »krvoločne zveri«, saj bi s tem užalili pre- nekaterega tigra, leva ali dru- go divjo mačko, ki ubija le, kolikor potrebuje in ubija iz nagona, medtem ko nekateri upravljalci sveta počenjajo to prisebno in le zato, da bi se jim že tako visok kup denarja, ki ga imajo, še zvišal. Pri tem pa je še bolj žalostno to, da tisti, ki bi lahko naredil kar koli za rešitev nedolžnih življenj, ne migne niti z mezincem, če to ni v njegovem finančnem ali ka- kršnem koli interesu, pa če- prav prihajajo iz vseh strani prošnje in apeli. In tako se tudi sami vpisuje- jo v vedno debelejšo knjigo uničevalcev tega sveta. A spet, zakaj? A tudi ti nimajo srca, so tudi ti brezčutni stroji za služenje denarja? Pa ne govorim na pa- met, saj se prav v tem času dogaja nekaj identičnega z mojimi ugotovitvami, nekaj, kar dokazuje, da »veliki mi- rovniki napredne, razvite, de- mokratične in svobodne Evro- pe« gledajo le na svoj žep in skrbijo le za svoj debel prena- polnjen in razvajen želodec; medtem, ko vojna na ozemlju bivše Jugoslavije traja že do- bra tri leta, pa se nihče ni na- padalcev še niti dotaknil ali storil kaj konkretnega za reši- tev pokola, so Američani že dvakrat dobili vojno proti Ira- ku, ki je hotel zasesti Kuvajt in to brez kakršnih koli izgub (ki so pri evropskih »mirovnikih« pogost izgovor proti vojaški intervenciji, ki bi pomenila re- šitev krize. Seveda je razlog za ab- straktne razlike preprost; medtem, ko je Kuvajt najbo- gatejše črpališče nafte, črnega zlata, nimata Hrvaška ali BiH ničesar, v čemer bi lahko kdor koli videl denar. In zato trpita. Konec prihodnjič V življenju je pred vsako odločitvijo, pred vsakim tež- kim korakom, najbolj pre- prosto obrniti se in zbežati. Toda, življenja ne živimo za- to, da bi bežali. V nas sta inteligenca in volja, da se prebijemo. (Heinz G. KonsaUk) Rad sem jo imel! To bitje mi' je toliko pomenilo! Preveč!!! Po mnenju drugih sva bila prej brat in sestra kot fant in dekle. Šele sedaj se zavedam, zakaj vse te besede... Hja, deklic - imela si temne lase, pristrižene (in grozno skuštrane), na isti način kot so bili moji. In imela sva modre oči - nek starejši skupni prija- telj nama je nekoč dejal; »V vajinih očeh je zaslediti dva različna vala. V tvojem, Da- vor, je val v večernem času, ko je morje umirjeno, v tvojih, Ja- nja, val, ki se rojeva ob nevih- ti, ko je morje razburkano!« -Takrat sva se nasmejala nje- govim mislim, toda sedaj, se- daj vem. Sedaj razumem nji- hov pomen. Kljub temu, da sva si bila na zunaj zelo podobna, je bila med nama velika ra- zlika. Ti si šla po poti življenja z brezskrbnim nasmeškom in venomer si bila podobna ptici, ki živi za letenje... Jaz... jaz sem bil drugačen. Bolj nezaupljive narave, v sebi sem še vedno nosil najino prvo slovo, bolečina pa je še vedno živela v meni. Nisem želel še v drugo občutiti brezna, pre- vejanega z bolečino! Da, razlikovala sva se. Celo v primeru ljubezni - meni je pomenila vse in vsa toplina, ki se je v najinih skupnih urah ustvarjala med mano in v na- ma, je bila zame sveta. Še naj- bližjim prijateljem nisem do- volil vpogleda nanjo - Ijubo- sunmo sem jo skrival, kot pra- vo svetinjo. Spet si bila drugačna - pri tem si delala ravno obratno! Lahko si na veliko govorila o naju vsem, ki so ti prišli na pot, dajala si mi povod, da sem začel razmišljati, da je najina ljubezen pričela preraščati te- be in te s tem naredila ne- močno. Veš, Janja, znal sem ti pisati pesmi! Pisal sem jih, ko je naj- bolj bolelo in ko sem besede enkrat spravil na papir, je bilo lažje. Tolikokrat sem si želel, da bi znal jokati! -Pa me tega nisi naučila; učila si me le smeha. Želel sem, da bi znal omogo- čiti rojstvo vsaj eni, kristalno čisti solzi, ki bi zapustila na moje obrazu slano sled. Pa moja žalost ni mogla najti ute- he v joku, polnem solza. Večer za večerom, ko si odhajala. Tolikokrat bi bil stekel za teboj, te objel, se ti zjokal na ramenih, ti na koncu pove- dal... povedal, da te ljubim. A kot sem ti že povedal - ne znam jokati, ne znam izreči besed, ki jih znajo izreči v fil- mih ... A to je resničnost, tu- kaj ni scenarija izpod scenari- stovega peresa! Ni človeka, ki na koncu vedno naredi HAP- PY END. Za naju ne bo konca - za naju nikoli ni bilo niti začet- ka! Pa vendar te ljubim, slišiš! Ljubim Te! DAVOR P.S. Nina, bojim se, da je moje pisanje nerazumljivo - veš, na- pisano je iz srca. Saj razumeš, kako je - v srcu je toliko lju- bezni, a roka je okorna, pisava grda, tisoč besed ne more po- vedati vse zgodbe, ki jo skriva srce... Ne vrzi tega v koš - shrani, naj te spominja še na eno srce, ki umira samo. Čeprav se ne poznava, lahko slutiš, kaj je z menoj naredila ona! DAVOR Davor , najbrž ne verjameš, ampak mislim, da lahko vsaj približ- no razumem, kako prekleto težko ti je. Veš, (mislila sem, tega ne bom nikoli nikomur povedala) tudi jaz sem samo enkrat samo eno pismo (oziro- ma izpoved, željo) napisala res iz srca. Tako kot si napisal sam; ko piše srce, roka nima kaj veliko zraven. Vem, da ti je težko. Upam, da ti je to, da si občutke sploh lahko prehl na papir (marsik- do tega ne more ali ne zna) vsaj malo pomagalo. Svetovati pa ti (razen, da ti rečem, da skušaj vsaj malo pozabiti in na to, čeprav je težko, ne gledati kot na konec sveta) pravza- prav ne morem. Si v stiski, iz katere se boš lahko rešil samo sam. Iskreno upam, da ti bo uspelo! NINA M. P.S. Zdi se mi, da ne pišeš sla- bo in če ti je pisanje izpovedi, ki si mi jo poslal, resnično po- magalo, te prosim, da pošlješ še kaj. Če bi se rad pogovarjal, pa me pokliči. Odkar sem izvedel, da ribe seksajo v vodi, pi- jem samo še čisti al- kohol! Soul As.vlum Runaway Train Call you up in the middle of the night Like fireflv without a light You vverc there like a blovvtorch burning I vvas a kev that I could use a little running. So tired that I couldn 't even sleep So manv secrets I couldn 't keep Promised mvself if I wouldn 't keep One more promise I couldn 't keep It seems no one can help me now Fm in too deep There's no way out This tirne I have really led mvself astray Runaway train never going back Wrong way on a oneway track Seems like I should be getting somevirhere Somehovv Vm neither here nor there Can you help me remember How to smile Make it somehow ali seems worth while? How on garth Did I get so jaded? Life's mystery Seems so dated I can go where No one else can go I know what no one else knovirs Here I am just drownin' in the train Everything is out and bray Day and night earth and sky Somehow I just don't belive it Bought a ticket For a runaway train Like a madman laughin'at the rain A little out off touch little insang It's just easier That dealing with the pain Runaway train tearin' up the rack Runaway train burnin' in my veins Runaway, but it always seems the same Pismo pravemu prijatelju Od tam ti pišem, kjer sva nekoč sedela. Kjer sva načrte za prihodnost tkala... Saj veš, od kod... Od tam, kjer neprestano sva sedela skupaj in - pisala. RIBA Llvlng in... To soboto smo v studiu (Si- mon, Nevenka, Tina in jaz) go- vorili o amerikanizaciji, prav- zaprav o Ameriki, deželi sanj. Odziv na to temo je bil... Zdi se, da Teenvalovci ne govorijo radi o Ameriki. Tako je tudi prav - ko je... Amerika. Glav- no, da imamo dosti kole, le- visk, Švarcenegerjev, da se na radijskih in TV postajah rola dosti Gunsov, Nirvane... Ko šljivi Ameriko! Mi je ne rabi- mo, mi imamo dosti filmov, dosti zabavnih oddaj, če ome- nim samo Stoj či j a Auerja, ki drži pokonci našo show sceno, mislim da sem povedal vse. Zato vsa čast poslušalcem Te- en vala, ki so s svojim prote- stom (sploh se niso odzvali na amerikanizacijo) pokazali, da je Amerika čisto nepomembna reč v našem življenju. To so potrdili tudi s svojimi glasbe- nimi željami, ki so cvet evrop- ske glasbe (No limit, Rain...). Svaka vam čast! JANI PRGIČ Št. 46 - 18. november 1993 29 podeželje Na podeželju je bila vse do 18. in celo 19. stoletja glavna (vendar nikakor ne edi- na) pijača voda. Stoletna pratika devetnaj- stega stoletja iz leta 1847 opisuje njen po- men z besedami: »Voda je perva in nar bolj zdrava pijača, ktero nam je sam Bog v ogašenje žeje vstva- ril; vse druge pijače je le človeška umetov- nost, sladnost, sladkorivnost znajdila. Voda pa mora biti čista, bistra, brez slada in duška. Nar bolji voda je, katera iz peska ali pa iz skale teče...« Seveda pa so kmetje ob raznih praznikih pili tudi alkoholne pijače in običajno pili precej več, kot je treba. Ti pijanski izgredi na podeželju so dokumentirani v številnih virih, vendar nas ne smejo zavesti. Kmet pije v tem času predvsem vodo, pri pitju alkohola ob praznikih (na ohcetih, krstih, sedminah, cerkvenih proščenjih in roma- njih) pa si da duška. Seveda gre pri tem za družabno pitje, ki se prilagaja agrarnemu ciklu, v času poljskih del se pač nima časa udinjati dobri kaplji. Za kmeta pomeni še v 19. stoletju vino nekakšno zdravilo, ki da krepi telo in duha in je zlasti priporočljivo za stare ljudi. »Staro vino, kdor ga zmerno vživa, je dobra pijača,« pravi stoletna pratika iz 1847, saj »oveseli človekovo serce, želodec ogreje in okrepča; škodljivo pa je, če je še na drožeh, ali pa kakor si bodi zblojeno in z drugimi rečmi namešano, ali če ga kdo nezmerno pije. Koliko bolezen se na vinu dobi, mi ni treba razkladati, saj jih vsakda- nja skušna dosti pokaže! Tudi dobriga in zdraviga vina piti, ni svetovati: 1. Zdravim otrokam in mladenčem, ki so še tako polni življenja; raji naj svojo prevročo kri z merzlo vodo ohlade, to bo bolje za njih dušo in telo. 2. Ni svetovati tistim, ki so slabih občutnic in hude krvi. 3. Po kaki jezi, žalosti, strahu, in kar je človeka močno pretreslo, vino piti, je zlo škodljivo; kakor tudi 4. v vsih vročinskih boleznih... Nasproti pa je kupica dobriga vina preporočiti: 1. tistim, ki so bolj slabiga života in nimajo hude kervi; 2. perletnim in starim; 3. tistim, ki so skoraj popolnoma oslabeli; in 4. unim bolnikam, kterih bolezin iz slabosti izvira, kar pa le samo zdravnik svetovati ve; njega je tedaj treba vprašati«. Tudi žganje je nekakšno zunanje zdravilo (za razkuževanje), ki ga na podeželju pijejo le v malih količinah. »Požirek žganja delav- nimu človeku dobro stori, ker ga nekako vname, de ložej dela« je zapisala stoletna pratika; »tode prave stanovitne moči mu vender le ne da... Kar je pa per te zapeljivi pijači nar bolj nevarno, je to: človek se hitro frakljati navadi, de skorej sam ne ve, kdaj in kako - on zaznamovan pijanec po- stane - in potem ga zadevajo vsi tisti strašni nasledi, ktere pijanost seboj pripelje«. Celo škof Slomšek, znani borec proti žganjici, pravi, da je »žganje požreti, kadar v kako nezdravo sapo greš«, priporočljivo. Vendar pa hkrati opozarja na pogubne posledice pretiranega pitja žganja. Bistveno manj kot vina ali žganja pa se je vse do 19. stoletja na podeželju spilo piva. Tudi sadnega mošta (jabolčnika, »tolkeca«) dolgonisopoznali. Običajni — vsakdanji - pi- jači kmečkih ljudi sta bila mleko in voda. Alkohol kot hišno pijačo so v kmečko gospodinjstvo vpeljali šele ob koncu 18. in v 19. stoletju. Porast pitja alkoholnih pijač na podeželju je bila v tem času tudi posledi- ca vpliva mest (v bližini mest in trgov je bUo pijančevanje bolj opazno kot drugod na podeželju), kjer se je poraba alkohola že od 16. stoletja nenehno večala. V mestih je namreč zaradi neurejene oskrbe in slabih higienskih razmer bilo na voljo veliko manj neoporečne pitne vode. Glavni delež pri porabi alkohola kmečkega prebivalstva 19. stoletja (in tudi 20. stoletja) je predstav- ljal sadni mošt. Zgodovina sadnega moštva kot nmožičnega napitka je torej relativno mlada. Šele z nazadovanjem vinogradni- štva in porabe vina v 16. stoletju in z razvo- jem sadjarstva v 18. stoletju se je poraba sadnega moštva začela večati. Seveda je bila od pokrajine do pokrajine različna in ponekod se mošt ni uveljavil kot vsakdanja pijača (npr. na Koroškem so bili najpo- membnejši napitki voda, mleko in sokovi). Poraba sadnega mošta je bila zelo razšir- jena zlasti v tistih okoljih, kjer ni bilo vino- gradov oziroma kjer so nekoč bili, pa so propadli. Sadni mošt so sicer poznali že v srednjem veku, vendar so bili zemljiški gospodje veliko bolj zainteresirani za vino- gradništvo kot za sadjerejo. Šele v 17. sto- letju se začenja mošt piti v večjih količinah in šele v drugi polovici 19. stoletja postane vsakdanja kmečka pijača, še posebej v oko- liših brez vinogradov. Sicer pa so fanetje za mošt namenili zla- sti tepke in jabolka slabše kakovosti. Pone- kod se je še globoko v 19. stoletje ohranil stari način priprave sadnega mošta. Sadje so tolkli in ga nato dajali v stiskalnice (tol- kovec). Marsikje so sadje tlačiU v dolgih koritih z nekakšnimi mlinskimi kamni ali pa ga mleli v starih, doma narejenih sadnih, mlinih. Ob koncu prejšnjega stoletja pa so vse bolj uporabljali tovarniško izdelane sadne mline in stiskalnice. Kmetov torej do 19. stoletja ne moremo upoštevati kot pomembnih porabnikov vi- na, čeprav so po njem segali tudi premož- nejši kmetje v vinogradniških okoljih. Tudi vinogradniki so se namreč pogosto zadovo- ljili z bolj ceneno pijačo, ki so jo izdelovali tako, da so vinske tropine zalili z vodo, dali še enkrat v stiskalnico in tako pridobili pijačo za dom (pikolit). Izven vinogradni- ških področij pa je bilo vino izredno drago, tako da ga tudi dobro stoječi kmet ni mogel kar tako piti. V prvi polovici 19. stoletja je bil liter vina dražji kot kilogram govedine ali masla. Vendar pa je industrijski razvoj na sploš- no privedel do naraščanja porabe alkohola, tako v mestih kot tudi na podeželju. Po nazadovanju v petdesetih letih prejšnjega stoletja je poraba v šestdesetih letih začela naraščati; zlasti velika depresija po letu 1873 je močno povečala porabo alkohola. Instrumentalno pitje alkohola (alkohol kot sredstvo prehrane in gašenja žeje) je izgub- ljalo svoj pomen. Družabno pitje, značilno za predindustrijski čas, pa je dobilo v indu- strijski družbi pomembno mesto. V procesu urbanizacije so podeželski prišleki prinesli v mesta svoje stare navade. Družabno pitje, na podeželju običajno ob slavjih, porokah, rojstvih itd, je sedaj dobilo le nov ritem: ob dnevu izplačil so se delavci nažrli do one- moglosti. »Poleti je za delavce najgorši pija med studenčnico nekoliko jesiha dati; to hla- di. Zdravo je tudi kislo ali usedeno mleko pa zrel sad«. (Anton Martin Slomšek) Britanska železnica Piše Mojca Belak Pred mnogo, mnogo leti so bili britanski vlaki tako točni, da bi po njih lahko naravnali uro, zdaj pa se zdi, kakor da bi prišel otoškim železničarjem prav vsak izgovor, s katerim poskušajo upravičiti zamude. V idealnih okoliščinah, torej v lepem, ne prevročem in vse- kakor ne jesenskem vremenu, teče običajno vse po voznem redu, razen če se kam odpravi- te v nedeljo, ki je rezervirana za najrazličnejša popravila na progah in lahko zato pričaku- jete znatne zastoje poleg že znanega dejstva, da je takrat vlakov tudi občutno manj. Ampak vsi dnevi niso lepi in Sončni in ravno prav topli in enkrat na leto pridejo na vrsto tudi poletje, jesen in zima, ki So, kot kaže, krivi za vse zlo. Pred dvema letoma je bilo Poletje tako zelo vroče, da so Se vročine nevajene britanske tračnice baje začele v znak protesta kriviti in vozni red spremenile v vozni nered. Zi- l^a, ki je sledila noremu polet- ju, je prinesla dva centimetra Snega in vlaki so spet stali, ker ^ takih razmerah pač nihče ni The Common Autumn Leaf Listje - nov izgovor za zamude. vajen voziti (zakaj so takrat obstali tudi vlaki na londonski podzemeljski železnici, pa ostaja še vedno uganka). Oto- čani so tako stoično čakali na redke vlake in se v kritičnih dneh sardinili na delo in nazaj domov v trdni veri, da bo zime enkrat tudi konec in da jih po- leg zahrbtne poletne vročine čakata vendarle še razmeroma nevtralni pomlad in jesen. Toda tudi ta tolažba ni bila preveč učinkovita, kajti pri- hodnja jesen je Britancem za- godla s čisto in povsem druge- ga konca - veter je z dreves odpihnil listje in ga ponekod nametal na progo, kar je spet povzročilo zastoje. Namesto da bi potniki stoično počakali, kakšne zastoje si bodo pri Bri- tish Rail izmislili za pomlad, so se bridko pritožili, da je listje na tirih zelo neumen iz- govor, ki jih ni prepričal. Tako so se železničarji letos organi- zirali in sredi oktobra na lon- donskih železniških postajah pripravili pravo malo razsta- vo, kako lahko listje ogroža varnost v železniškem prome- tu in kako se bojujejo proti tej nadlogi. Britanija že tako ali tako ni ravno pretirano pogoz- dena, ker so njeni prebivalci nekoliko preveč navdušeno se- kali drevje med industrijsko revolucijo, vzneseni nad čude- si modeme tehnike, zdaj pa so se očitno zbudili še železničar- ji in se ob izteku dvajsetega stoletja lotili še tistih redkih dreves ob progah. Glavna tarča so listavci z velikimi listi, kot na primer kostanj, ker naj bi prav ti listi na tračnicah ob rahlem dežju tvorili spolzko prevleko. Tako železničarji zdaj z velikim za- gonom sekajo drevesa z veliki- mi listi v bližini svojih prog - gre za več kot 5 tisoč kilome- trov dolg pas in čeprav v pro- spektu, ki so ga izdali pred ne- davnim, obljubljajo, da bodo stara drevesa zamenjala nova, nenevarna, z manjšimi listi, hkrati tudi veselo ugotavljajo, da se bo posekana zemlja ob progi začela hitro tudi sama popravljati in da bodo na njej vzcvetele številne divje rože, ki prej v senci dreves niso mo- gle uspevati. In še ena cvetka iz omenjenega prospekta: bri- tanski vozači lahko v njem preberejo, da je na območju Jugo-vzhodnega dela britan- ske železnice (ki je podjetje za- se) kakih 60 tisoč velikih dre- ves, na vsakem pa je 10 do 50 tisoč listov. Torej se morajo železničarji v najslabšem pri- meru - če pade na progo res čisto vse hstje in če ima vsako drevo največ, torej 50 tisoč li- stov, spopadati s tremi mili- jardami listov. In medtem ko se Jugovzhodna britanska že- leznica bori s tako številnim sovražnikom, njene brezbrižne potnike zanima samo to, zakaj vlaki zamujajo. Morda bi bili potniki uvi- devnejši, če bi bile cene želez- niških storitev bolj normalne. Britanska železnica je namreč hudo draga, še posebej, če po- tujete takrat, ko potujejo vsi. Cene vozovnic zelo nihajo in pri eni sami relaciji lahko pla- čate tudi do trikrat manj kot znaša osnovna cena, odvisno pač od tega, kdaj se odpravite na pot. Najmanj se seveda splača potovati zjutraj do de- setih in v ponedeljek dopold- ne, ker bi takrat radi potovali vsi, ki morajo na delo ali po opravkih. Če pa potniki lahko počakajo in začnejo potovanje po deseti, so cene znatno nižje. Takrat začne veljati tudi po- sebna letna karta, ki zagotav- lja še dodatni 30 odstotni po- pust, London je razdeljen na šest con glede na oddaljenost od centra — središča je v prvi coni, bližnji predeli mesta kot razgibani Camden ali umetni- ški Hampstead so v drugi coni, Wimbledon je v tretji, in tako dalje. Do geste cone se vozite od 40 do 50 minut in običajna povratna vozovnica do centra mesta in nazaj znaša 6 funtov. Po deseti uri dopoldne ko na- poči »čas železniškega popu- sta«, bi za isto razdaljo odšteli malo več kot tri funte, če bi imeli poleg tega še tisto poseb- no kartico, pa bi od vas zahte- vali samo dva funta. Zanimivo je, da Britanci teh tarif nikdar ne pogledajo z druge strani: da stane povratna vozovnica do mesta toliko in toliko, če potu- ješ v času prometne konice, pa je treba plačati več. Verjetno človek raje govori in misli o popustih kot pa o dodatnih tarifah, vsaj s stališča železni- čarjev, ki se lahko tako zibajo v prijetnem prepričanju, da potnikom v določenem delu dneva omogočajo poceni tran- sport. Št. 46 - 18. november 1993 3Q Št. 46 - 18. november 1993 311 • OVEN _ Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sedaj si v izredno ugodnem obdobju za sklepanje novih prijateljstev, kar ti bo v veliki meri povečalo krog prijateljev. In kdo ve: mogoče bo iz vsega tega nastalo tudi kaj več! On: Ker ti je delo pravi užitek, si ne bol privoščil niti najmanjšega počitka, pa četudi bi ti bil še kako potreben. Takšen način življenja ti sicer za- gotavlja precejšnja finančna sredstva, toda pomi- sli tudi na kaj drugega... • BIK_ Ona: Nihče ti ne želi ničesar slabega, zato se nikar ne izogibaj družbi, ki te že kar precej pogreša. Preko vikenda se ti obeta prijetna avantura, ki pa ti lahko prinese še kaj več kot pa le eno prijetno noč... On: O mnogočem si imel prav, toda sedaj pač ni čas, da bi opozarjal na svojo nezmotljivost. Za neko stvar ti bo kasneje še žal, vendar ne kaže postaviti vsega na kocko le zato, da bi dobil nekaj, kar ti pozneje mogoče sploh ne bo všeč. • DVOJČEK_ Ona: Doletela te bo pravcata histerija, ki bo v naj- bližji zvezi s tvojim bivšim prijateljem. Pomiri se in trezno razmisli o vseh morebitnih posledicah ter se šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti ne bo lahko. On: Zadel te bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spopri- meš, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi tvoje bližine... • RAK___ Ona: Prišel bo trenutek, ko se boš morala dokonč- no odločiti med dvema sicer enako dobrima alter- nativama. Nikar se ne obotavljaj, ampak se čim- prej odloči! Nekdo ti bo sicer delil nasvete, vendar pa ravnaj raje po svoji glavi. On: Obeta se zanimiv konec tedna z osebo, za katero si že dalj časa kar precej ogret. Naj te ne skrbi za posle, saj jim tvoja kratka odsotnost pač ne more kdo ve kaj škoditi. In nikar se ne zago- vori. • LEV_ Ona: Presenečena boš nad nenadnim interesom tvojega nekdanjega oboževalca, vendar pa mu ne smeš zaupati. Drži se raje tega kar imaš, saj niti ni tako slabo, kot pa se ti dozdeva. In ne pozabi poklicati prijateljice, saj veš zakaj! On: Spodletela naložba ti še vedno ne gre povsem iz glave, kar pa ti lahko samo še poslabša tvoje trenutno stanje. Miren vikend ti bo omogočil spro- stitev, ki si je že dalj časa potreben. In še nekaj več, /car pa je že druga zgodba... • DEVICA_ Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega ljubosum- ja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bo ponovno zavladala sreča in zaupanje. Toda vseeno se zamisli nad svojo preveliko vroče- krvnostjo, ki te lahko še pokoplje. On: S prijateljico se boš imenitno zabaval in kaj hitro se lahko zgodi, da prijateljstvo preide v traj- nejšo zvezo. Dobro pa bi bUo, če bi se posvetil tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez tebe. • TEHTNICA_ Ona: Zaupala se boš prijateljici in skupaj bosta vendarle uspeli najti izhod iz trenutne krize, ki te preganja. Toda šele prijetna družba in romantičen pogled neznanca ti bodo dokončno odgnah vse črne misli. On: V družini se ti bodo stvari počasi uredile, pa tudi težavam bo prišel konec. Dobro bi bilo, če bi tu in tam pomisUl tudi na svoje prijatelje, saj se ti lahko v nasprotnem primeru vse skupaj precej čudno obrne. • ŠKORPIJON_ Ona: Išči srečo predvsem v tem, kar imaš, ne pa v tem, kar pogrešaš. Ljubezen je vse preveč rela- tivna stvar, da bi ti uspelo karkoU posploševati. Pa tudi tvoj partner nima neskončnega potrp- ljenja. On: Skušaj razumeti, da obstajajo stvari, preko katerih ne moreš in se sprijazni z dejstvi. Potrebu- ješ počitek, zato se nehaj naprezati in si raje privošči kratek oddih preko vikenda. Seveda . v družbi... • STRELEC_ Ona: Prijateljeva naklonjenost se bo sprevrgla v začetek trajnejše zveze, v kateri bosta uživala oba. Prijateljica te bo povabila na prijeten klepet, kjer se ti bodo razjasnile mnoge skrivnosti iz pre- teklosti. On: PosU so se začeli obračati na bolje in na tebi je, ah jih boš uspel obdržati na trenutnem nivoju. Prijatelji ti bodo pripravili presenečenje, toda vprašanie ie, ali ti bo le to tudi všeč. • KOZOROG_ Ona: Nikar ne pričakuj spremembo preko noči, ampak se še bolj zagrizi v realizacijo svojih želja. Preko \ikenda se ti bo nenadejano nasmehnila sreča in ti omogočila velik met, vsaj kar se tiče ljubezenskih reci... On: Kar si iskal to si tudi našel Vprašanje je le ah boš uspel nastalo situacijo tudi popolnoma izkori- stiti, ali pa boš ponovno pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel Bilo bi res škoda... • VODNAR_ Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si že dalj časa vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi ti lahko kar najbolj škodoval. Poglej malo okoU sebe ah pa se kar najbolje zaščiti pnd neljubimi prese- nečenji. On: Doživel boš izreden konec tedna, saj boš končno našel kompromis med svojimi željami in možnostmi. Nikar pa ne poskušaj do konca vztra- jati na svojih načelih, kajti posli se lahko tudi prav hitro izjalovijo. • RIBA_ Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti pa ga neprestano spregledavaš. Toda tudi njegovi potrpežljivosti bo prišel konec, zato poskrbi, da se ti ne bo to tudi maščevalo - kako, pa veS najbolje ti sama! On: Vse bo še v redu, le pohiteti bo treba. Tvoji načrti so povsem uresničljivi, toda za to je potreb- no še kaj več kot pa samo dobra volja. Prijatelj ti bo ponudil finančno pomoč o kateri se izplača Doarnhnpif raTmisliti "Št. 46 - 18. november 1993 13 MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK Po vremenu in temperatu- rah, ki nas spremljajo zadnje dni, lahko zdaj resnično že re- čemo, da se bližamo zimi. S prispevki, ki jih za vsako številko Novega tednika oziro- ma Petice pripravlja naša modna svetovalka Vlasta Cah- Žerovnik, pa smo se tudi že kar precej pogreznili v jesen- sko-zimsko modo. Raznolikost modnih smer- nic, ki jih za ta in prihajajoče mesece narekujejo modni kre- atorji, je letos precejšnja. Z modo, ki širokosrčno dopuš- ča takšen in drugačen način oblačenja, smo resnično lahko zadovoljni skorajda vsi. Ker v prihodnji, zadnji šte- vilki Novega tednika meseca novembra naša modna sveto- valka Vlasta Cah-Žerovnik ne bo klepetala z vami o modi, saj se bosta njena zapisa pojavila v Petici, že danes vabimo na- grajenki meseca oktobra - Mi- helo Krulej, Kidričeva 55, Ve- lenje, in Sašo Hacin s Trubar- jeve 26 v Celju - naj se zadnji teden v mesecu oglasita v taj- ništvo našega uredništva, kjer ju bosta čakali nagradi. Miheli bo naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik spletla unikaten pulover oziroma jo- pico, Saši pa ročno poslikala unikatno svileno ovratno ruto oziroma šal. Uredništvo Redingot ali plaliutalo Ce se vam je lansko sezono še usjjelo sprenevedati, pa le- tošnja moda ne opraviči nika- kršnega izgovora več - ne glede na spol želi videti to zimo svo- je privržence v oblačilih, ki se- gajo globoko pod meča, vse tja do členkov. Glede na količino blaga, ki ga zahteva za takšne modele, se res ne more pohva- liti s skromnostjo, pravzaprav je kar pregrešno potratna, če pomislimo le na letošnje naj- bolj modne plašče. Med glavnimi protagonisti ' je brez dvoma redingot, poto- mec slavnega riding coata, ki je v 18. in 19. stol. med prestiž- nimi Angleži veljal za najbolj priljubljen jahalni oziroma potni plašč. Letošnji je na moč podoben svojemu pradedu, novomodni pečat mu daje le cela četica velikih pozlačenih gumbov. Seveda pa ni letošnjih plaš- čev ena sama razkošna rafini- ranost, saj ne manjka ljubez- nivo prijaznih idej tudi za mnoge, ki niso zadovoljne s svojo postavo. Skupaj s casu- alom, to svežo in ležemo filo- zofijo oblačenja, je zaplahuta- la v letošnjo modno zimo nova linija, ki bo gotovo znova ali pa prvič navdušila nmoge iz- med vas. Gre za novo asimetri- jo, novo opletanje in plahuta- nje volimiinoznih, volnenih, plišastih, žametnih ali tvida- stih tkanin. To je brez dvoma prava modna velevest za vse tiste, ki ljubite družbo slojevitih, širo- kih in toplih »mix« oblačil, med katera sodijo tudi kot odeja velike mte, maxi šah in ponči ter seveda dolge, opleta- joče pelerine. VLASTA Anketno nagradno vprašanje meseca novembra: ČE BI IZBIRALI MED ŠTIRIMI PARI ČEVLJEV, KAKŠNE BI SI IZBRALI? a) Športne čevlje z narebranim gumijastim podplatom, b) Zavezalkane »babičine« čevlje s 4 cm visoko peto, c) Mehke salonarje z 8 cm visoko peto, d) Čevlje s široko visoko peto in debelim podplatom Prihodnjič: moška zimska moda. KMETIJSKI NASVET Zakal Je moje zelje meliko? S sosedom sva skupaj pride- lala zelje. Čeprav je z iste nji- ve, se je njegovo dobro skisalo, moje pa je mehko. Kje je vzrok? Na kisanje zelja odločilno vplivajo sorta, vreme v času rasti, soljenje, tlačenje, obtež- ba, temperatura kisanja. Zrezanemu zelju je treba dodati od 175 do 220 dekagra- mov soli na 100 kg zelja. Če kisamo pri nižji temperaturi, solimo manj (175 dkg/100 kg). Če je prostor topel, zelje bolj solimo (220 dkg/100 kg). Tlačiti je treba tako dobro, da izmed rezin zelja stisnemo zrak. Zelje mora spustiti sok. Obtežimo ga s kamnom ali p>olivinilasto vrečo, v katero nalijemo vodo. Za 100 kg zelja mora biti kamen težak 20 kg. Zelje se najbolj kisa pri tem- peraturi od 14 do 19°. Pri višji temperaturi rado postane mehko. Zelje in repo lahko kisa vsak, četudi ne živi na deželi. Prav lahko ju skisamo v debe- lih polivinilastih vrečah v do- mači kuhinji, kislo pa shrani- mo na hladnem balkonu. V vrečah kisamo zelje tako- le: glave zelja dobro očistimo, operemo in pustimo, da še od- cedijo. Prerežemo jih po dol- gem. Kocene izrežemo. Najtrši del kocena zavržemo, mehkej- ši notranji del damo na stran. Zelje zribamo, kocene, ki smo jih prihranili, stolčemo. Nato rezine zelja, stolčene kocene in sol dobro premešamo, nalaga- mo v čisto vrečo in sproti tlači- mo. Vrečo napolnimo do treh četrtin, jo zavežemo in preo- stali del zvijemo, kot da bi ožemali perilo. Naredimo zan- ko in vrečo zankasto zvežemo z vrvico. Vrečo z zeljem damo v kako škatlo ali posodo, da bo lahko stala pokonci, ter jo po- stavimo v prostor, kjer je tem- peratura med 14 in 19°. Zelje se skisa v enem do dveh mese- cih, odvisno od temperature. Med kisanjem se bo zelje v vreči dvignilo. Tedaj ga malo potlačimo v sok. Ko vrečo z ze- ljem odpremo, odstranimo zeljnico, ki ni več čista, dolije- mo čisto vodo in vrečo spet dobro zapremo. Na okenski pohci lahko v večjem kozarcu skisamo re- po že v nekaj dneh. Rep)o olu- pimo, naribamo in solimo, a malo manj, kot je navedeno pri zelju. Kupimo malo kisle repe in prosimo, da nam dajo tudi sok. Sok odcedimo, ga zmešamo z naribano repo in primešamo še zravnano žhčko sladkorja. Repo potlačimo, jo po celi površini pokrijen s polivinilasto vrečko in ob žimo — najbolje to storij s primemo veliko polivinilai vrečko, napolnjeno z vodo. Tako pripravljena repa burno vrela. Da sok ne bo s tekel po pohci, postavimo j zarec v kako večjo posoj Vsakokrat, ko jo vzamemo kozarca, preostali del potlaa mo, pokrijemo s polivinila^ vrečko in zalijemo z vodo talj da do repe ne more priti zra| Kisanje zelja in repe je laj ko za mestnega človeka zal^ ven in koristen način izral prostega časa. IDA TEPJ KmetijsJ svetovalna služt Šifra: Nezaljubljena Imam težavo, ki bi se komu morda zdela smešna in neres- na, pa vendar pri meni ni tako. Imela sem prijatelja v katere- ga sem se zaljubila, vendar pa takrat ko sem bila jaz zaljub- ljena vanj, on mene ni maral. Kakšni dve leti je bilo tako, da sem trpela, toda po tem je mi- nilo. Ohladila sem se in me ni več privlačil. To sem mu tudi povedala. Sedaj pa je nenado- ma vse drugače. Nenehno me skuša prepričati da me ljubi, da je edini pravi zame in da ga nikakor ne morem pustiti. Me- ni se zdi vse to teater in eks- centrično izživljanje, morda bi me rad ponižal. Sama se ga že nekaj časa izogibam, on pa me vedno najde, kajti od prejšnjih časov me namreč zelo dobro pozna. Kaj mi svetujete glede na rojstne podatke obeh, kako naj ravnam v prihodnosti? IVANA: Sinestrija - primer- java vajinih horoskopov, je pokazala, da gre pri njem se- daj namreč zares, vendar pa ste vi že v dmgih sferah, iz katerih se ne boste prestavili nazaj k njemu. Bo pač prisiljen spoznati, da vas je izgubil. Vi niste krivi temu in zato se z njim ne ukvarjajte več, kajti on nikakor ni prava oseba za vas, kljub sedanjim gorečim čustvom bi vas onesrečil. Energetsko in duhovno sta na različnih nivojih, vi ste čustve- no bolj senzibilna, on pa je in- telektualno bolj dinamičen. Razložite mu, napišite dolgo pismo, v njem pa izpnivejte brez zadržkov vse svoje miike izpred dveh let. Le s tako od- kritostjo mu boste dah vedeti, , da ste to že preživeli in da nje- . ga takrat ko ste vi goreh v ču- stvih, ni bilo zraven, oziroma vas ni maral. Življenje je tako pravično, da pač vedno daje tisto, kar smo sami podarih. Šifra: Črni S fantom sva se razšla, jaz pa še vedno upam, da se bova znova našla. Zanima me, kaj pra\ijo z\'ezde? Prav tako si želim urediti tudi stanovanjski problem, ker zaenkrat še ved- no ži\im s starši. Ali mi bo uspelo zaživeti samostojno? Hvala za odgovor. IVANA: Si izrazito zračni tip, intenzivna Vodnarka. Do tega odgovora se ti je v jesen- skem času najbrž že marsikaj v življenju spremenilo na bolje - kar pa se ni, pa se še bo! Čas ti je letos namreč izredno na- klonjen, tako da boš do novega leta pa vse do aprila res teme- ljito sprememla način življe- nja. Žal nisi napisala, v kate- rem znamenju je rojen tvoj bivši fant, tako da nisem mo- gla napraviti sinestrije, oziro- ma primerjave vajirdh horo- skopov, toda ni izključeno, da se nista že spet srečala in da so se vajine poti prepletle še en- krat. Seveda pa je bilo letos jeseni možno novo poznan- stvo, če pa se še ni zgodilo, se bo vsekakor v roku enega leta, pravzaprav do poletja, kajti v tem času so ti planetarni vplivi najbolj naklonjeni - od jeseni pa vse do konca Dvojč- kov traja zate ugodno obdobje, v katerem ponavadi največ na- rediš, julij in avgust, včasih pa tudi še september, pa so zate vedno napomejši, zato takrat raje bolj previdrio trosi energi- jo. Skoraj do leta 2000 ti bodo planetarni vpUvi zelo naklo- njeni, tako da se bo tvoje živ- ljenje prav pozitivno sprenru- njalo. Možnosti za izboljšanje stanja doma ah pa selitev se bodo nakazale že okrog nove- ga leta, zato bo primemo, če se takrat bolj potrudiš. Skozi otroke boš imela veliko zado- voljstva, uspešna pa bi bila tu- di v pedagoških p>oklicih, ali pa pri vsem, kar je v zvezi z je- ziki, potovanji, kreativnostjo mladih. Skratka, v kolikor se niso pomembnejše stvari že razpletle, se bodo do poletja. Št. 46 - 18.novemt)er 1993 3 Mva podoba za BMW serije 5 k'je od leta 1972 prihaja iz Lchenske a\'tomobilske to- BMW tudi serija 5. Do- I $0 naredili približno 1,4 ijjona vozil, pri čemer pa se ipravljajo oziroma je že sko- fpripravljena povsem ob- jpljena izvedenka, ki naj bi iga trgu pojavila prej kot jveh letih. i^o bo četrta generacija av- pobila, ki ga uvrščajo gornji del srednjega razreda je tako kot serija 3 veliko pomogel k sedanjemu imid- bavarske avtomobilske to- fiie. Nova izvedenka BMW jije 5 po zunanjih merah ne nič daljša, pač pa večja me- na razdalja (280 centtme- i), kar naj bi pripomoglo jrečji notranji prostornosti oinobila. Avto bo po novem [i nekaj širši (vsega 20 mili- trov), navzven pa se bo od- )val po nekaj bolj okrogli čevini, precej nagnjeni dnji in zadnji šipi, z dvojni- prednjimi lučmi, ki jih bo trivalo steklo, in širokih, iraj legendarnih BMW led- liah. V tovarni se bodo naj- ij posvetili limuzini s štirimi ti, kasneje, verjetno 1996, naj bi predstavili še karavan- ski touring in športno izveden- ko M5, morda pa tudi štmse- dežni kupe. Z motorji pn BMW ni posebnih težav; tudi zaradi tega ne, ker so lam mo- torno praznino med šest m dvanajstvaljnikom zapolmli z dvema osemvaljnikoma. Slednja, s prostornino 3,5 in 4,4-htra ter z močjo 240 in 300 KM, bosta nekakšna osnovna motorja, na voljo pa bo še marsikaj drugega. Tako naj bi športni M5 poganjal osemvalj- nik z gibno prostornino 4,6- litra in 350 KM, osnovna razli- čica novega BMW serije 5 pa bo na voljo z znanim štiri val j- nikom in potemtakem oznako 518i. Pri BMW brez dizelskega motornega pogona že nekaj časa ne gre več, zato bosta v programu tudi 525 tds (tur- bodizel, šest valjev, 143 KM) in 525 td (običajen dizelski motor z močjo 115 KM), men- da pa ni posebej velika skriv- nost, da munchenska tovarna razvija novi osemvaljni turbo- dizelski agregat z direktnim vbrizgavanjem (kot ingolstad- ski Audi in njegov TDi). Na sliki: novi BMW serije 5. V Gradcu bodo izdelovali grand cherolieeja Ameriškemu Chryslerju le- tos kaže skoraj izjemno dobro. Zanimivo je, da je skoraj iz- jemno uspešen tudi na evrop- skih avtomobilskih trgih, kjer gresta najbolj v prodajo jeep grand cherokee in voyager. Slednjega od leta 1991 izde- lujejo tudi v graški in avstrij- ski tovarni Steyr-Daimler- Puch in to v okviru programa Eurostar. Lani je imela av- strijska vlada s tem projektom precej težav, kajti v Evropski skupnosti so bili mnenja, da država preveč pomaga in s tem povečuje cenovno konkurenč- nost voyagerja na evropskih tleh. Sedaj pa naj bi Chrysler v Gradcu začel izdelovati tudi jeep grand cherokeeja. Po se- danjih napovedih naj bi proiz- vodnja stekla točno čez leto dni, računajo pa na izdelavo do 47 tisoč avtomobilov v enem letu. Projekt je seveda skoraj izjemnega pomena za avstrijsko Štajersko in Avstri- jo nasploh, kajti delo bo dobilo 1100 delavcev. V Puchu bodo nekaj kasneje začeli sestavljati tudi grand cherokeeje z vola- nom na desni strani in dizel- skimi motorji, saj menijo, da bo avto zanimiv tudi za Japon- sko, Avstralijo in še nekatere druge države. Na sliki: grand jeep cherokee. . . BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV .....irmuMiiiiiHiiiiiMMriifiiiiDiniii.....■iriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii..........iiiiiiiniiHfiarinririfiririiiiinnniiiiriiiiifianriiinnfirririmnrnirimnririnmiiririrmnrinnnnrT Prvi letošnji sneg se je močno odrazil tudi na sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju. Tam je bilo na prodaj vsega 200 vozil, podatkov o prodaji pa od organizatorjev sejma nismo prejeli. Jaguar XJ6 3,2 S/4,0 S za tiste, ki zmorejo in liočejo Britansko-ameriški Jaguar (večinski lastnik je ameriška avtomobilska korporacija Ford) se seveda z neprikrito nostalgijo spominja časov, ko je prodajal avtomobile brez posebnih težav, in to po nekaj desettisoč. Časi so se od tedaj bistveno spremenili, zato Ja- guar nekoliko bolj pogosto spreminja avtomobile in hkra- ti dodaja nove različice. Med slednje spada tudi sveži jaguar XJ6 3,2 S/4,0 S. Gre za znano limuzino XJ6, vendar z nekaj dodatki, kajti, tako pravijo, avto je namenjen nekaj mlaj- šim uspešnežem. Na kolesih so tako lahka platišča z gumami pirelli P 4000 in dimenzijami 225/60 ZR 16, prednja maska je v barvi vse karoserije, prav tako obe zunanji ogledali. Pod prednjim odbijačem je spojler z vgrajenimi meglenkami, v notranjosti zloščena oreho- vina. Avtomobil je serijsko opremljen s štiristopenjskim avtomatskim menjalnikom (nemške tovarne ZF), diferen- cial ima serijsko vgrajeno za- poro, k serijski opremi spada- ta tudi dve zračni varnostni blazini, ABS ipd. Motorja sta dva, oba znana in preizkušena (prvi 203, drugi 223 KM), ceni pa različni. Slovenski zastop- nik Jaguarja AC Trgovina ob- ljublja dobavo ene ali druge izvedenke v nekako 70 dneh, znani sta tudi ceni. Tako je jaguar XJ6 3,0 S naprodaj (z vsemi dajatvami) za 827.536, 4,0 S pa za 936.309 šilingov. Na sliki: jaguar XJ6 3,0 S. iS Evropsici avtomobilsici trg: še naprej minusi v letošnjih devetih mesecih so v Zahoidni Evropi prodali 8.735.306 osebnih avtomobi- lov ali za 17 odstotkov manj kot lani v tem času. Na lestvici desetih naju- spešnejših avtomobilskih to- varn na stari celini je na pr- vem mestu še vedno Volkswa- gen (tudi Audi, Seat in Škoda), ki ima v svojih rokah 16,4 od- stotka evropskega avtomobil- skega trga. Na drugem mestu je GM Evropa (Opel in Vaux- hall), ki je letos prehitel gru- pacijo PSA, in se lahko pohva- li z 13,2-odstotnim tržnim de- ležem. PSA (Citroen in Peuge- ot) občuti letošnjo in sedanjo evropsko avtomobilsko recesi- jo, kajti tržni delež je 12,2 od- stotka in vse kaže, da se bo do konca leta še nekoliko zmanj- šal. Kljub temu, da je prodaja letos skromnejša, se je Fordu na evropski lestvici posrečil skok navzgor, saj je bil lani v tem času peti, sedaj je četrti, njegov tržni delež pa je 11,9 odstotka. Tudi francoski Re- nault je napredoval (lani šesti, letos peti), njegov tržni delež pa je 10,6-odstoten. Še vedno gre skoraj izjemno slabo Fiatu, ki je z lanskega četrtega zdrs- nil na šesto mesto. Tržni od- stotki dokazujejo globok pa- dec, kajti Fiat je letos na evropskih trgih prodal vsega 10,3 odstotka vseh osebnih av- tomobilov. Miinchenski BMW dokazuje, da slabi časi niso enako slabi prav za vse (3,3 odstotka evropske prodaje), precej slabše gre Mercedes Benzu (2,9 odstotka). Japon- ske avtomobilske tovarne so si v tem času priborile 12,6-od- stotni tržni delež, kar je sicer manj kot lani, pa vendarle več - če upoštevamo skromnejšo prodajo. In napovedi? Tudi prihodnje leto za avtomobil- ske tovarne ne bo ugodnejše, kar je za nekatere dokaz, da bo sedanja kriza veliko daljša, predvsem pa globlja in hujša kot so zmogli domnevati. tez porolce Volvo - Renault? Letos septembra objavljena roma potrjena napoved družitvi francoskega držav- na Renaulta in švedske av- nobilske tovarne Volvo AG kupno družbo z imenom Re- ult - Volvo RVA (ter razdeli- jo lastninskih deležev 65:35 orist Renaulta) očitno ne bo o gladka, kot so sprva dom- ;ali. •redvsem skupina manjših majhnih delničarjev Volva ; meni, da bi morali še pred končno francosko-švedsko lomobilsko poroko pojasni- kdaj bo francoska vlada za- a privatizirati še vedno dr- mi Renault. Prav zaradi te e in vsaj deloma tudi strahu prestavili novembrsko sre- nje delničarjev Volva na december, pri čemer naj bi o do tedaj marsikaj bolj jas- . Približno 43 glasov tistih, bodo odločali o združitvi ilva in Renaulta, je v rokah velikih švedskih institucij oziroma podjetij, medtem ko je približno 35 odstotkov gla- sov razpršenih med 160 tisoč delničarjev. Dvom o smiselno- sti oziroma ustreznosti poroke med Renaultom in Volvom je pred nekaj tedni zasejal eden izmed pomembnih uslužben- cev Volva, ki je bil mnenja, da bo Volvo v podrejenem polo- žaju. Da bi podkrepil svojo tr- ditev, je navedel dva primera: Volvo že nekaj časa razvija di- zelski motor za tovornjak FH 12, toda z razvojem podobnega motorja se ukvarja tudi Rena- ult, čeprav je bilo znano, da je bil Volvo prvi in je ali bi bil vzporedni razvoj dveh precej podobnih agregatov nesmi- seln. Poleg tega je bil v okviru skrivnega projekta izbran nek drug Renaultov motor, čeprav je bil Volvov motor s podobni- mi tehničnimi zmogljivostmi precej cenejši. Skratka, vsaj do 7.decembra ne bo znano, ali bosta Renault in Volvo tudi v resnici stopila pred oltar. Št. 46 - 18. november 1993 Javna letališča Ko govorimo o javnih leta- hščih, misUmo na letahšča v Ljubljani, Mariboru in Por- torožu. Za ta letališča je izdal minister za promet in zveze poseben urnik, ki določa, kdaj so odprta za javni prevoz v zračnem prometu. Novi obratovalni čas letališč je pri- čel veljati v mesecu novembru. Zimsko obdobje Letališče Brnik v Ljubljani obratuje za javni prevoz od 6.30 do 22.00 ure vsak dan. Letališče v Mariboru obra- tuje za javni prevoz od 7.00 ure do 12.00 ure v naslednjih dneh: ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek. Poleg tega še od 16.00 do 19.00 ure ob torkih in od 17.00 do 20.00 ure ob sredah. Letališče v Portorožu obra- tuje za javni prevoz od 9.00 do 17.00 ure vsak dan. Poletno obdobje Letališče Brnik v Ljubljani obratuje v poletnem času za javni prevoz od 6.30 do 22.00 ure vsak dan. Letališče v Mariboru obra- tuje za javni prevoz od 7.00 do 13.00 ure v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. Letališče v Portorožu pa obratuje za javni prevoz od 8.00 do 22.00 ure vsak dan. Zimsko in poletno obrato- vanje javnih letališč sovpada z računanjem zimskega in po- letnega časa. Letališča oprav- ljajo v času svojega obratova- nja sprejem in odpravo letal, potnikov ter blaga. JANKO KOSTOMAJ dežurstva zdravstvenih domov vilko 94, sicer je telefon 441- 142 aU 27-721, za nujne inter- vencije pa 94. ZDRAVSTVENI DOM LA- ŠKO: Zdravstvena služba je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah od 7. do 20. ure, nočno dežur- stvo je organizirano od 20. do 7. ure zjutraj od ponedeljka do petka, in sicer za vso občino. Dežurstvo je med vikendom organizirano tudi od petka od 20. do ponedeljka do 7. ure zjutraj, vmes je v soboto odpr- ta redna ordinacija od 7. do 15. ure. Telefon 731-233. ZDRAVSTVENI DOM MO- ZIRJE: V Mozirju je organizi- rano redno ambulantno delo od 7. do 13. ure, popoldan od 13. do 20.ure pa vsak dan red- no delata po dve ambulanti, in sicer ob ponedeljkih Mozirje in Ljubno, v torek Nazarje in Gornji Grad, v sredo Luče in Nazarje, četrtek Mozirje in Nazarje, ob petkih pa le Mo- zirje. Telefon v Mozirju 831- 421. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redni delovni čas ordinacij med tednom je od 7. do 19. ure, od 19. ure dalje do 7. ure zjutraj pa je organizi- rano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 741-511. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Redna zdravstvena služba je organizirana od 7. ure zjutraj do 21., od 21. do 7. ure zjutraj pa je na voljo redno nočno de- žurstvo. Telefon 754-522. ZDRAVSTVENI DOM VE- LENJE: Redno obratovanje ordinacij je od 7. do 20. ure, od 20. ure do 7. ure zjutraj nasled- njega dne pa je organizirano ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE: Delovni čas med tednom je od 7. ure do 21., za- tem pa je od 21. ure dalje do 7. ure zjutraj organizirano nočno dežurstvo. Dežurna služba je organizirana tudi v Rogaški Slatini, izmenoma pa je po tedenskem razporedu organizirana dežurna služba tudi v Bistrici ob Sotli, Koz- jem in Podčetrtku. Telefon v Šmarju je 821-021. Celje V preteklem tednu se je v celjski porodnišnici rodilo 16 dečkov in 15 deklic. Celje Poročili so se trije pari. Šmarje pri Jelšah Zakonsko zvezo sta sklenila Jožef Kitak iz Donačke gore in Marija PLAVCAK iz Tlak. Žalec Poročili so se Ivan ČAKŠ iz Migojnic in Bar bika BALOH iz Pongraca ter Marko ZA- VRŠNIK iz Dobrovelj in Rena- ta LIKEB iz Braslovč. Celje Umrh so: Zofija KULČAR, 85 let iz Celja, Anton STRI- CE LJ, 78 let iz Sevnice, Jožef PODERGAJS, 69 let iz Laz pri Dramljah, Rozalija KLINC, 66 let iz Žalca, Otmar ČERNEZL, 51 let iz Kozjega, Anton SE- DENIK, 32 let iz Rogaške Sla- tine, Ivana KERŠ, 61 let iz Šmiklavža pri Škofji vasi, Ivanka PLAHUTA, 60 let iz Svetine, Anton NEMEC, 82 let iz Celja, Ivana ROBIDA, 79 let iz Celja, Anton LESKOVEC, 72 let iz Jesenic, FVančišek SMUKAVEC, 87 let iz Žalca, Ladislav RORŠEK, 54 let iz Arje vasi, Franc BRIŠNIK, 85 let iz Vranskega, Leopold KRAJNC, 86 let iz Celja, Franc STRAŠEK, 57 let iz Ce- lja, Alojz URTELJ, 61 let iz Luč, Frančiška KRHLIKAR, 63 let iz Rimskih Toplic, Mari- ja GRADIŠNIK, 61 let iz Raz- borja, Alojz FREŠER, 60 let iz Tolstega vrha in Ljudmila LONČARIC, 88 let iz Celja. Šentjur pri Celju Umrli so: Mirko PA VIČ, 43 let iz Hrastja, Martina RO- MIH, 90 let iz Vodruža in Kri- stina SVETELŠEK, 56 let iz Dramelj. Šmarje pri Jelšah Umria sta Neža POTOČNIK iz Grlic in Marjan RANČIGAJ, 34 let iz Šmarja. Velenje i Umrli so: Franc FUŽIJ let iz Dol Suhe, Marija t NIK, 92 let iz Raven, F PEZDEVŠEK, 87 let iz C, ca. Vida KOVŠE, 52 let ij lenja, Jožef FIDERŠEK, 4 iz Velenja in Stanislav Ri\ 53 let iz Velenja. Žalec Umrii so: Sifet BRITV4 VIČ, 29 let iz Ločice ob J nji, Jožef PRISTOVŠEK, 8 iz Celja, Angela SLEA) ŠEK, 69 let iz Gomilskei Neža DORNIK, 88 let iz C veterinarska dežurstva VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- jev na vetermarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu- lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233. VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od 7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- variie, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežvirstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 21. novembra bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841-769, od 22. novembra dalje pa dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831-219. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Danes, v četrtek, 18. novembra še dežura dr. vet. med. Franci Zapušek, telefon 741-935. Od petka 19. novembra dalje pa bo dežural dr. vet. med. mag. Jože Pangerl, telefon 743-128. BORZA DELA Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Slandrov »rg 7, dne 15.11.93. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih Št. 46 - 18. november 1993 351 Št. 46 - 18. november 1993 3 Št. 46 - 18. november 1993 371 Št. 46 - 18. november 1993 3{ št. 46 - 18. november 1993 39 Št. 46 - 18. november 1993 140 Ob prebiranju nezgodne kronike se človek spom- ni - krmiljenja v gospo- darstvu. Mnoge muči skleroza takrat, ko se je treba spomniti - obljub pred mandatom. Največji razlog za neu- speh v gospodarstvu je dejstvo, da je mnogim »pisano na kožo« - po- metanje pred tujim pragom. Največja ovira neumne- mu politiku je - pameten narod. Pri reševanju nacional- nih problemov so politi- ki podobni polžu, pri boju za oblast - ropar- skim pticam. Ministru nelcal ni lasno »Ti, Slavko, a jc ivs. da nc misliš priti v Celje, ko pa imamo zdaj pri nas vseslovenski problem z (nc)imcno\'a- njcm osnovnošolske ravnateljico? Decembra bo namreč skupščina.. .<■ »Zakaj pa so tebe brez problemov potrdili, in prod krat- kim enega osnovnošolskega ravnatelja tudi. pa so bili krš- čanski in ostali desni kar lepo tiho? Ko mi bo kdo odgovoril na to vprašanje, bom v Celje rad prišel, zdaj pa res nimam časa, Jože." Giavno, aa se aeia Mozirjani bi lahko Svetga Martina preimenovali v Učinkovifga Martina. Najprej jc občinski izvršni svet, na samega Martina dan, zasedal celo dopoldne, nato pa še občinska skupšči- na celo popoldne. Poslancev ni pregnalo niti ostro izraže- no mnenje, da bi lahko tisti čas delali kaj bolj učinkovi- tega. Slialieno slavje Med bolj ali manj po- membne ter premražcne udeležence petkovega šent- jurskega poštnega slavja se je vrinil starejši možakar, ki se jc očitno ogrel s kakšnim kozarčkom preveč. Ko je po prizorišču odmevalo, da šentjursko ljudstvo plačuje predrage telefone, jc kritično razpoloženi govorec prece- nil: »Ti že ne." In ko je začel okolici razlagati še o lastnih grenkih izkušnjah s telefoni- jo, so se brž zaslišali opozo- rilni »psst". Končal jc z go- drnjanjem: »Zato pa je pri nas tako, ker ne smeš ničesar reči." In potem sta sc hitro približala moža v modrem. Barva vse izda Včasih nam je prav hudo pri srcu, ker naš časopis ne izhaja v barvah. Če bi bili barvni, bi namreč ostro iz- stopala bledica na obrazu velenjskega župana Pankra- ca Semečnika, ko so ga na to- vorih z vsem potrebnim za .spusf v globino vodnjaka na gradu. Kako nekateri zlobneži imenujejo našega zunanje- ga ministra Peterleta? Strassmeister. "poslove- njeno- štrasmajster. In zakaj tako? Ne le, da se gospod mini- ster silno rad udeležuje od- piranja novih cestnih pove- zav, z neznanskim užitkom jih tudi uporablja za "pre- bege« v tujino. Zakaj velenjskega sekre- tarja Petra Kovača polni dve uri ni bilo iz grajskega vodnjaka? Zato, ker se (nepreverje- no) silno rad slika. Menda je pričakoval, da bo zaradi ožine prostora ovekovečen na posnetkih vseh fotore- porterjev, ki so se spustili v vodnjak. Zakaj naj bi v Gorenju GA vladala panika? Da ne bo pomote, panika naj bi vladala v zgornjih nadstropjih. Menda name- ravajo v podjetju po nasve- tih neke »čudne« svetoval- ne službe delati selekcijo med režijci. Nekateri naši člani so sc ob koncu tedna poslovili od letošnjega mošta in dobro raz- položeni nazdravili novemu vinu. Na Marti- novanju smo so imeli zares supcr in škoda, da ni zapelo skupaj šc več naših članov. Sicer pa bo še priložnost v naslednjem letu, ko bomo zopet pripravili naš skupni piknik. Nagrajenca: za Šalo tedna Jože Bobck iz Planine pri Sevnici; izžrebanec: Helena Vo- deb, Gorica 29, Gorica pri Slivnici. Šala tetina Meritev Neki moški pleza po dvig- njeni železniški zapornici. »Hej vi, kaj pa delate?« zavpije železniški čuvaj. »Izmeril bom zapornico,« odvrne moški. »To bi mi lahko povedali in bi vam zapor- nico spustil dol« »To ne bi nič pomagalo. Izmeriti moram višino, nc pa širino zapornice.« PatJec Janez vpraša Toneta: »Ali veš, kakšna je razlika med padcem iz prvega in dvanajste- ga nadstropja?« Tono: »No, kakšna?« Janez: »Če padeš iz prvega nadstropja se sliši bum - aaaaauuuuu, čepa izdvanajstega pa aaaaauuuuu - bum.« Logično Dva vrana se sprehajata po polju, nakar nad njima švigne letalo. Prvi pravi: »Kaj bi dal, da bi lahko tako hitro letel!« Drugi: »Saj bi tudi ti tako letel, če bi ti 'rit< gorela!« Vražja zadeva »Poznaš zgodbo o avstralskem domačinu, ki si jo kupil nov bumerang?« »No, kakšna pa jo?« »Znorel jo, ker so ni mogol starega zne- biti.« Tuji jezili i Mišja družina beži pred mačko. Naenkrat se mišji oče obrne in zalaja nad mačko. Mačka vsa prestrašena zbeži. »Ali sto vide- li,« rcčo ponosno mišji oče, »kako je dobro, če znaš tujo jezike!« Pri brivcu Nek možak gre k brivcu in mu reče: »Obrijte mo, prosim!« Potom ga pa brivec vpraša: »Ali vas smem vprašati, čc ste že bili kdaj pri nas?« Možak: »Ne, svoje levo uho sem izgubil v prometni nesreči!« V gozdu Deklo sc zvečer sprehaja po gozdu. Mimo pride moški in ji ljubeznivo ponudi cigare- to. »No, hvala, no kadim!« pravi ona. »Ali bi kaj popili? vpraša.« »No, hvala.« Kasneje oba prilezeta izza grmovja in de- kle pravi: »Sto videli, kako jo bilo lepo tudi brez nikotina in alkohola!« Šale so prispevali: Hedvika MUŠiC iz Škofje vasi, Sebastjan SINKO iz Celja, Klara MA- GRlC iz Šmartnega ob Paki, Marija VREČKO iz Ponikve pri Grobelnem in Irena KRAMPR- ŠEK iz Loke pri Žusmu. Veseli Martin Martin Selič iz Laškega je dobil svojo prvo harmoniko pri sedmih letih, za doto od očeta. Pa mu stara, črna Lubasova harmo- nika ni bila nič kaj všeč, zato se je odločil, da ji nadene novo obleko. Vzel je lepilo in »ultrapas« ter jo preuredil. Pa lepilo ni kaj prida držalo in je vse skupaj »razmontiral« - »šraufal« - tako dolgo, da »hudiča« ni niko- li več vkup spravil. Veselje do igranja in ti-ma sta botrovala, da je prišla v hišo kmalu »nova« stara harmonika, ki jo je kupil v sta- rinarni. Začel je z igranjem na maškaradi - od hiše do hiše. Tako je bil zatopljen v igro, da niti videl ni, da je do pasu zašel v apno. Rad je bil v družbi, zato mu v tistih časih ni ušel prav noben furež, kožuhanje in ofiranje v Sediažu. kjer je bil njegov prvi dom. Vr- stila so sc tudi igranja na ohcetih, o čemer se Martin spominja: »Ohceti biez šranganja ni bilo. Šrangaiji so za denar, ki so ga dobili za to dejanje, običajno kupili nevesti darilo, ki so ga zvečer prinesli na svatbo in ob tem lepo zapeli. Mi smo temu rekli kobilčvanje. Vendar pa povsod šranganja niso odobrava- li in spomncm se primerov, ko smo šrangar- je obšli. Enkrat sc ženin tudi ni mogel spri- jazniti, da bi moral odšteti kup denarja za nevesto, zato so se vsi skupaj razšli z dolgi- mi nosovi. Sam sem bil nekoč med šrangarji in ko smo šli zvečer kobilčvat z darilom, nas je neki lovec s pokom iz puške naznanil. Ko sem zaigral, pa je že bil gospodar na vratih: >Kar pojdite - imamo svojega muzikanta.< Na ohcetih nas je običajno igralo več, pa se je kljub temu zgodilo, da je muzikantov >zmankalo<, ker smo se kje >začvekali< s kakšno deklino. To pa so izkoristile kuha- rice, ki so skrile instrumente. Če smo jih hoteli dobiti nazaj, je bilo potiebno tudi kaj postoriti. Kolega sem na primer >vpregel< v samokolnico in iti je bilo potrebno po di-va. Ni šlo vse gladko in večkrat sva se prevrnila. Kuharice so nama potem postre- gle s posebno >košto< v najbolj svinskem škafu. Zgodilo pa se je, da so svatje izbirali ekipo muzikantov sami. Tako naj bi igral s starejšim kolegom, s katerim še nikoli prej nisva skupaj igrala. Mislil sem, da bova pred tem skupaj vadila, da me bo starejši naučil kakšnega marša. Pa je Ic-ta pozabil na vaje. Okiog tega sem bil celo malce »te- čen« in ko sem šc na vsak način želel vaje, me je nagnal iz hiše. >Mcyš ven< je rekel. To je bil najkrajši marš, ki me ga je kdajkoli kdo naučil. Veliko smo se tudi igrali. Na primer: z za- vezanimi očmi smo se mazali z marmelado. Ali pa se šli pri povštr tancu sodni proces. Ena iz Martinovega roiiava i Enkrat smo bili celo na morju. Sinček ;« radoveden spoznaval svet in ob tom spraše- val očeta: »Ati - zakaj pa imajo nekateri taa spodaj bolj veliko bunko?« \ »Veš - to je pa stvar inteligenco. Tisti bu- tasti imajo malo manj v veliki glavi, pi spodaj več, pri meni pa je na primer ravne obratno.« Čez čas zopet pribiti sinek k očetu ol šank: »Ati, ati, hitro pridi pogledat. En stvH se je pogovarjal z mamo, pa jo bil v začetki zelo butast, potem pa jo postajal vodno bol pameten.« Obdolženci so dobili raznorazne kazni. Šteli so na primer zvezde, ob tem pa niti opazili niso, da so jim za rokav zlili vodo. Za vrati so se morali odločati o testamentu, pri tem pa niti vedeli niso, da je kaznjenec na pri mer ženo zapustil temu ali onemu. Obdol ženca je obsodil sodnik in porotnika na vsa ki strani, ki sta imela za klop napeto dckc Ko so se vsedli je deka popustila in obdolže- nec se je nevede vsedel v posodo za vodo, ki je bila prej skrita pod dcko. J Za Martinovo pa sem si ta teden vzfl dopust. Cel teden sem s puharjcm čakal ob sodu, pa mi jc ta vrag vseeno mošt ukradel Še sreča, da mi je žalost pomagala pregnati moja hannonika.« EDI MASNEC Št. 46 - 18. november 1993