ZDMAV!
PARTIZANSKI
VENE VESTMI.
ifm ) i!
GLASILO SANITETNEGA ODDELKA GLAVNEGA ŠTABA NOV IN PO S
ŠTEVILKA 4
UREJUJE Dr. MAGAJNA
APRIL 194-4

EVAKUACIJA IZ LIKI JE III BRIGADKO FKEVIJALISČE.
Kakor pri transportih ranjencev s.previjs-lišca v bolnico teko nastajajo nere^nosti in zmešnjave tudi pri evakuaciji iz linije v previ jališčs in na prebijališču samem.Iz napak se učimo:tuđi temu delu evakuacije moramo nosvetiti našo pažnjo in organizirati transport, iz li nije in skrb za ranjence ne previjališču teko", ča 5im manj sil odtegnjemo borbi in čimbolj za đovoljimo ranjene toveriŠe.
1. Stalno se dogaja,Sa preveč tovariš.©v za pušča položaje v svrho evakuacije ranjencev, nikogar pa ni,ki bi bil odgovoren -za to.Prenos ranjencev iz linije naj opravijo nosilci ranjencev! V vsakem, vodu naj bosta po Sva nosilca., določena iraenoas,ki naj v borbi vršita same to funkcijo. Nosilec mora imeti s seboj nosila in jih čuvati,Sa se ne izgube,kakor čuva bolničar sanitetni material. Če so vođi številčno majhni,mora imeti vsaka, četa po dva So tri nosilce. Nosilci ranjencev morajo biti telesno in du ševno zdravi}močni, kos naporom,ki jih zahteva prenos ranjencev,ne pa fizično šibki in boleh-ni, £-6 je treba včasih,kakor se je že Zgodilo, nositi njih same5ker omagajo ođ naporov,Našemu komandnemu kadru je treba predočiti,da nosilci ne predstavljajo izgube kadra.,marveč nasprotno, Sa je s:' tem na eni strani zasiguran odtok ranjencev s položajev,olajšana linija, na drugi strani pa preprečujejo nosilci zapuščanje poio ža ja in vrzeli,ki sedal nastajajo stalno, zara-
đi odnašanja ranjencev. Ka i ar ni borbe,na j seveda "nosilci oprali ip io i?to dele kot ostali borci. Ko se prične borb9, more nrsilec imeti pregled čez svoj vod,da je takoj pri rokah ranjencu in ga odnese s položaja,pri čemer mu po maga drugi nosilec. Ranjence je treba Čimprej prenesti n« bataljonsko pre vi jali šče. Tu naj se mu nudi prva pomoč,prvi zavoj,Se to ni bilo mo goče prej s strani četnega bolničarja. Z cnta= 1 jonskega previjališča so nosilci dolžni trans p-ortirati ranjence do mesta,kjer čakajo vozovi 2. Bataljonsko previjališče organizira ba = tal^onski bolničar in eventuelno njegov pomoč= nik in obvesti o tem pravočasno bolničarje ba= taljona, nosilce ranjencev in komandni kader, točno mora javiti mesto previjališčs, ki mora biti dostopno vsem četam. Bataljonski bolničar mora imeti potrebni sanitetni material in nu= d iti prvo p.omoč.Tu se večkrat dogajajo napake, prvi zavoj se dovolj ne fiksira in večinoma ta koj odpade ali se premakne, rana je odprta in izpostavljena inf ekci ji , zlas ti kasneje na vozu, kjer se rane večkrat onečedijo s slamo. Druga napaka:vse prevečkrat se reže obleka.Pri malen kostnih poškodbah,ki jih lahko vsak zasluti že po defektu v oblekah, krvavitvi, vrsti orožja itd.na j se ranjenec sleče;obleka naj se ne re = že, če pa je to potrebno, naj se razpara po ši = vin,da jo je mogoče zopet zasiti.Treba je-mis = liti na to, da predstavlja vsak kos obleke za ranjenca težko izgubo,takrat ko je obleke naj= bolj potreben.Pri imobilizaciji zlomov se prema lo uporabljajo rute.Imobilizaci ja se mora izvr šiti na bataljonskem previjališču hitro; za o= pornice večinoma ni časa,zato naj se za zlome rok uporabljajo ruta, zlomljena nogv pa naj se fiksira na zdrave nogo.To velja seveda samo do
brigadnoga previjališča. Kad.alje se; s ' uspehom uporabljajo rute na onih delih telesak jer dru gi zavoji odpovedo, kot nvpr~. ha rami,na glute--0.1 ni regiji,na .glavi itd.. Z ruto dosežemo isto kot z dobrim povojem, zavoj z ruto je. izvršen hitro in z mnogo manj materiala. Zlasti je to važno ne bataljonskem previjališču,k'jer so zavoji na omenjenih delih telesa zrmudni.
Bataljonski tolničar ima -oomočnika ,ki mora imeti stolno zve so z mestom,kjer čakajo vozile, Se teh, kakor običajno ni mogoče pripeljati na bataljonsko previjelišče«Pomočnik naj spremlja nosilce ranjencev do mesta kjer so vozovi in kontrolira nadaljni transport do previjališča. Nosilci ranjencev pa naj se takoj vrnejo na položaje„Ko odda ranjence,se vrne z brigadnega previjglisča tudi bataljonski pomočnik na bata 1 jonsko previjališče.Kadar nastopata dva bataljona s skupno - nalogo,se seveda.lahko obe bata 1 jonski previ j al išči združita v eno.
3« Običajno je brigadne pr»rvi jališče tako oddaljeno,da do tja ni mogoče nositi ranjencev, marveč je treba mobilizirati vozila in jih pri peljati v bližino, bataljonov. Vozila je treba namestiti tako, da so zavarovana in Ifhko dostopna vsem batal .ionom, ne j važnejše pa je,da so vsi bataljoni dobro informirani, kje se vozila nahaja jo,ker se včasih dogajs',da nastajajo pri tem zmede in iskanje, zlasti ponoči v snegu in na nasigurnem terenu.Mesto vozil določi brigad ni sanitetni referent sporazumno s štabom brigade in bataljonov; nujno je 'tukaj sodelovanje pred vsako akcijo. Lahek dostop bataljonov do mesta vozil, dobra vozna pot od mesta vozil do previjališča, vse to brigadni sanitetni referent ne more določiti brez sodelovanja štaba, brez orientacijejkako so razporejeni bataljoni..
Brigadni s t-ni te t ni referent je dolžan prs^ožas po obvestiti v se betal .iona o mestu -rezil in* poteku evakuaci ,1e sploh.Včasih .le potrebno mas to vozil 17 toku borbe premakniti, žeto haJ bo pri vozilih stalno nekdo, ki obvešča bataljone o mestu vozil.
4. Brigadno preTri.]ališce organizira brigad ni sanitetni referent z brigadnim bolni5ar jem in pomočnikom.
K). Konkretni primeri dokazujejo, da se delajo pri tem stalno napake,ki povzročajo zmešnjavo pri evakuaciji,ker bataljoni niso informirani točno o mestu previjališča. Prav tako kot mesto rozil mora brigadni sanitetni referent določiti sporazumne s štabom brigade mesto brigadnega previjališča. To naj bo na mastu kjer je omogočeno delo,ki ga zahteva od nas in teres ranjencev,In ki je na drugi strani lahko dostopno vsem bataljonom- Tu je zopet potrebno sodelovanja štaba brigade s sanitetnim referen tom. Pred vsako akcijo je treba določiti mesto previjelišča,ki je najboljše v tisti situaciji in ga ni treba v toku. akcije spremeniti. Štab brigade je dolžan razločiti situacije in položaje bataljonov sanitetnemu referentu in v spo razumu z njim najti mesto za pre^Ijališče„ Ko je mesto določeno,mor~ brigadni sanitetni refe rent točno obvestiti bataljonske^bolničarje In Štabe bataljonov, kje se nahaja pre^ijališče. Večkrat sexdogaja, da tavajo ranjenci iz tega ali onega bataljona po bližnjih vaseh In povprašujejo za previjališča« Ko se prične borba, mora biti sanitetni referent stalno na 'previja lišču in organizirati delo.Ne sme ga zapustiti, dokler traja akcija in dokler . niso ranjenci. transportirani naprej v bolnico. . .
&} organizacija previ jal išča postelja
pred zdravnika nešteto nalog,ki .jih sam z brigadnim bolničarjem ne more vršiti.Zato je nujno potrebno,da se dodeli previjališču ena dese t ina tovariše v ..Balo ge te desetine so: 1.ranjen ce je treba prenašati z vozil v ambulanto in zopet nazaj na vozila,za kar je potrebno zlasti pri nepokretnih ranjencih večje število tovarišev. Ranjence je treba slačiti,dvigati,prekladati pri previjanju. 2. Večkrat je treba na previjališču preskrbeti vozove in jih opremiti s slamo itd. Vozil ni vedno dovolj v eni vasi,treba jih je mobilizirati iz drugih vasi,-kar zopet prevzame desetina. 3- Na previjališču je večkrat 20 do 30 in več ranjencev,za katere je treba organizirati kuhinjo in intendan co. Iz desetine je treba določiti tovariša,ki bo vršil intendantske posle na previjališču. To je nujno potrebno zlasti v vaseh, kjer je težko dobiti ckrep.SH« za ranjence in hrano« 4. Na nesigurnem terenu je treba stalno imeti nekaj ljudi,ki odnaša jo ranjence na varne mesto, če je potreben hitri umik. Brigadni sani tetni referent mora biti stalno v zvezi s štabom brigade, da v slučaju nevarnosti premakne previjališče in obvesti štab brigade in bataljonov, zahteva zaščito za ranjence itd.Zato pa mora imeti na razpolago kurirja, ki ga zopet lahko vzame iz desetine. 6» Ko se organizira transport v bolnico, prevzame desetina spremstvo in vse dolžnosti transporta.
Kakšne; so prednosti te desetine? a) Brigadno previjališče lahko samo na ta način brezhibno funkcionira, b.) Desetino lahko izberemo pred borbo izmed zanesl jivih in spo sobnih tovarišev,kar je zlasti važno za transport ranjencev v bolnico. Za transport tako ni treba posebej zahtevati in čakati na spremno
moštvo, marveč se zc to uporabi desetina,ki je že pri roki,in jh lahko dobro poučimo o načinu in pravilih transporta.(.Skrb .za ranjence, pot do bolnice,javke bolnic,konspiracija itd.)Pouk o načinu in pravilih transporta zahteva dalj časa in ta je na razpolago, če je desetina na previjališču. Točno lahko razdelimo funkcije transporta in .seznanimo z njimi t overi še, kar je vse otežkočeho, če moramo na spremno moštvo čakati po akciji,Samo na ta način bomo odpravi li neredncsti pri transportih,puščanju ranjencev na mrazu, kršenje konspiracije itd. Seveda velja .to za teren/kjer. še 'vrši transport v sigurno zaledje, in ni potrebna večja zaščita. Na nes.igurn.em terenu, je .seveda treba. zahtevati "večjo zaščito«, c) ..Največ ja korist od desetine pa je ta,da nosilcev ranjencev ni treba zadrže vati na -'previ jališču, d af pomaga jo prenašati ranjence^ itd., in se zadržujejo po ure~in ure na brigadnem previjališču, marveč se.lahko takoj vrnejo na položaj. Število nosilcev iz spremstva ranjencev naraste včasih ne. četo ali dve, na položaju pa seveda nastajajo vrzeli„Če prev zame ranjence na;previjališču desetina,se lahko nosilci -vrnejo in nihče se ne more izgovarjati,če se hi vrnil na položaj,da je bil potre ben ne previjališču. Na to naj mislijo štabi brigad ?
Vse to nam dokazu je, da desetina na previja, liscu nikakor ne predstavlja izgube,mp.rveč eko nomično razporeditev sil.
G J Na previ jališču je treba .vedno pre-j pri praviti ležišča,vedo za umivanje in desinfekei jo,razsvetljavo,pijfČo in okrepčila za ranjence ,sterilizirati instrumente in-- za vojni materi al. Na to je treba misliti že pri izbiri, mesta previjelišČa in po možnosti izbrati vas z rsz-
sveti javo, čistini prostori, ognjišči,itd. Pri ležiščih je treba paziti,da je slama pokrita s šatčrkami ali rjuhami, da ne pride slama v rane, kar se Često dogaja in povzroča infekcije :in dolgotrajne 'gnojitve. V milje Ju,kjer se pre metava in praši slamali mogoče previjati ste -rilno. Razsvetljava je stalni problem v vaseh, kjer ni elektrike,zato mora imeti brigadna ambulanta stalno rezervo petroleja, karbida ali sveč« Vodi za umivanje je dobro dodati nekaj lizola ali sublimata za desinfekcijo rok pred previjanjem«Topel čaj,kava,žganje naj bodo ved no pripravljeni za ranjence na previjališču in za transport. Običajno se principi asepse zelo kršijo na hriga<5nem previ jališču, čeprav ril nobene težav« pred akcijo skuhati instrumente , vatirance,gobice in rokavice.Zlasti se je treba posluževati mokre s ter ili zaci ,kadar manjka sterilna gaza«
D) Po končanem previjanju je sanitetni referent dolžan čimprej ranjence transportirati v bolnico in organizirati transport po navodilih in odredbah,ki jih zahteva sanitetna organizacija naše vojske.
Z vestno organizacijo evakuacije in pravi» jališča bomo. ne samo koristili našim ranjencem In se izognili večnim težavam, zmedam/ iskanju previjališča, tavanju ranjencev,čakanju po ure in ure na mrazu,marveč ohranili bomo tudi'elas ti'enost in borbenost v edinici,ko jo bomo v to ku akcije hitro razbremenili največjega bremena - ranjencev.
Dr. Južni5 I.Iar lan-Niko.
~	~	"7:u e.;
Kirurška pomoč ranjencem je bila v začetku partizanstva zelc nepopolna:operativne edini ca niso imele slojih kirurgov, ki bi mogli nuditi kirurško pomoč na bojnem polju. Ranjenci so se morali transportirati na km in km po slabiji po teh,s poškodbami trebušnih orgaricv^s slabo imo biliziranimi frakturami, d.o bolnic ,k jer se jim je sele mogla nuditi kirurška- pomoč* '
Naša vojska je naraščala;pastajale so brigade , divi zl je,korpusi.Akci je so pc-stujale večje, število ranjencev je raslo,prav tako potreba po k.e. Z novim prihodom zdravnikov kirurgov je bila dana možnost za ustvaritev divizijskih kirurških ekip.
Naše divizijske k,e. obstojajo že skoro pol leta,konstantirati pa moramo,da se nade,ki smo jih stavili na k.e., niso izpolnile: k.e* so neaktivne in niso storile onega, kar bi v naših prilikah lahko storile.
1./ Poglejmo najprej sestav naših k.e. Ker imajo k.e. premalo ali nič izkušenj,je ose bje k.e. premalo izvežbano in diferencirano: z drugimi besedami:v k.e. ni izvežbanih asistentov, nakortizerjev,instrumentarjev. Vsaka k. e. bi morala imeti 6 1judi:šefa-kirurga;asistenta narkotizerja,instrumentarja,enega bolničarja -pomočnika,enega konjevodca.Paziti je treba,da osebje k.e., ki je določen^ za aseptično delo, nima opravka z gnojnimi ranami.Mislim,d a bi bi lo dobro,če bi v k.e. ne bili stalno zaposleni eni in isti ljudje.Šef k.e. bi z vzgajanjem in
zamen javenjem osebja lahko precej pripomogel k izpopolnjevanju sanitetnega kadra.
2./ Dalo k.e. v borbi:Masto k.e, v bor" bi je na previjališču, bodisi na brigadnem, če je samo brigada angažirana v borbi 3 bodisi na di vizijskem, če je■cela divizija v-borbi', Kirurg' vrši na previ j.ališču- tri jažc,- ker le on najlažje postavi točno indikacijo za operativni poseg in ker v naših prilikah druge strokovne moči na previ jališču ni. Divizijski -sanitetni referent je organizator in mora za časa akcije kon trolirati evakuacijo ranjencev,zdravnik premič. ne divizijske bolnice pa mora biti na svojem mestu,ker sprejema premična divizijska bolnica za časa akcije pokretne ranjence težke in .nepo kretne p« usposablja za transport. Seveda mora biti sena organizacija pravi, j ali šča v rokah druge osebe (sposobnega bolničar ja }, ki skrbi za nadaljni transport ranjencev.
Indikacije za operativne- posege so v na. ših k„e„preozko postavi jene:napačno je mišije-nje,damora k*e.prekrižanih rok čakati .na e-yeritualno laparatomijo, ki je v naših prilikah še vedno največkrat obsojena na smrt. k kljub temu je indikacij še dosti;imobilizacija frak- • tur (posebno fraktur femurjajje kKjub temu. da gre tak ranjenec skozi roke zdravnika-nsklrur-ga. j često nepravi ina. Saš kirurg mora vse kompli girane fraktur« revidirati,popraviti nezadostno imobliizlrane fraktur.Jasno je,ca nora ime^ ti vsaka k»e.-zadostne množino Kramar jevih opor n'iG •Improvj.zi-ra.ndh "aparatov za imobilizacijo«. Zelo praktično ■ in lahko prenosljiv je leseni aparat sovjetskega* izvora za imobilizacijo in ekstenzijo dolžnih .ekstremitet. Tak ¡aparat bi si lahko preskrbela vsaka k.a-.. Mogoče je komu cd tovarišev zdravnikov znan načrt aparata in
naj ga priobči v Partizanskem zdravstvanem ve-stniku,Poleg tega naj bi naše k.e. vršile toaleto ran in primarno oskrbo ran po Fridrichu«, Pri pravilno, postavljenih indikacijah., uspeh ne bo izostal.S stalnim kontaktom z našimi bolnicami, s kontroliranjem teh primerov si bodo ka e.pridobile izkušenj,ki jih do sedaj imajo ma~ lOe 0 njih naj bi poročali v našem listu.-Jasno je, da bi morale biti k.e. z materialom bolj opremljene« V koliko je k.e. preskrbljena z ma terialom, zavisi v ".-liki meri od samega šefa k.e.jki s svojo vzpodbudo in darom za improviziranje lahko v mnogečem opremi k.e. Dolžnost šefa na previjališču je, da javi vsak primer in malomarne prve pomoči divizijskemu referentu, da se na ta način izogne ponovnim sličnim primerom.-
3-/ Večji problem kot zaposlitev k. e» v borbi,,je njena zaposlitev v miru* Intervali med akcijami so- včasih relativno dolgi in. raoicnal na zaposlitev k»e,je v tem razdobju važna. Naj na kratko skiciram njeno aktivnost v miru:Pred vsem kontrola divizijske premične bolnice. Zdi se mi,da je divizijska premična bolnica naj pri kladnejše mesto, kjer naj se k.e« zadržuje» Na ta način bi šefi k„e, lahko vodili•kratke pona vljalne bolničarske tečaje,v njihovi odsotnosti pa bi s tečajem nadaljeval upravnik divizij ske premične bolnice» Šef k„ e. bi moral nadalje posebno v vprašanjih organizacije., evekusci je ranjencev tesno sodelovati s sanitetnim referentom divizije, saj je uspeh njegovega dela v tesni zvezi s hitrim transportom ranje.nce-vv Na ta način ne bi bila k»e,neaktiven del sanitete, ampak bi bila dober pomočnik in svetovalec divizi jskega sanitetnega referenta. L
V svrho čimvečjega izpopolnjevanja k.e.naj
tovariši šefi k»e.,tov.kirurgi in tovariši zdrs vniki - nesrečij&iisti pišejo v.našem listu o svojih izkušnjah s kirurškimi ekipami in stavljaju predloge„Pripominjam,da se ta članek nanaša predvsem na k,e.na osvobojenem teritoriju in se'zaredi tega izkušnje k.e^na neosVoboje -nem teritoriju gotovo v marsičem razlikujejo od zgoraj opisanih.
: ,	Drjiorelj Marjan
0__Ć0LEČINI_.
•Cankar ' nek je* pripoveduje - nevem, v .kakšni zvezi ž^r - o naslednji I.iultatulijevi^zgodbiau navedena samo' v smislu): Mornarju; žagajo nogo,brez kakršnekoli anestezije, Med -amputacijo pomorščak samo krepke žuli svojo pipo in'se dr ži kot treba. Po operaciji ga kirurg nehote zbode z iglo: mornar poskoči in zatuli„ Ko se mu čud i jo, po jasni j češ, tega. ni.- bilo v programu. Na tega morskega volka, ki • nam je' 'takoj simpatičen,se spomnim kadar vidim.ljudi prenašati bolečine - pa bodi že hrabro,ali cmeravo. Čeprav, danes kirurg ne žaga noge. brez eneetezi je,srečuje zdravnik bolečino na vsakem koraku, zlasti pa.še v vojni¿Kadar pregledu jemo kakega novedošlege težkega, ranjenca, vidimo pred sabo nago telo človeka, ki je odvrgel z obleko tudi svoja zanimanja, svoje značilne kretnje in navade, nt licu pa na jdemo po navadi samo. izraz Izniučenosti; vsa naša In njegova pozornost je naperjena na rane tako, da nam je človeška podoba tega bit j- bleda in brezosebna. Čim pa mo
re pacijent prenašati bolečine, nam ta podoba takoj plastično oživi, dobi žig •■individualnosti. Tudi pri majhnih bolečinah se človek rezga li,kar prav lahko opazujemo pri lažjih ranjencih. - Kaj je torej bolečina?
Bolečinsko reakcijo imenu jeijo. s skupnim imenom vse tiste posamezne reflekse,ki jih spro zi vzbujanje algestetičnih receptorjev. Glavni refleksni center je thalamus opticus, efek-torno nitje pa vodi jo'različne animalne in vegetativne proge, tako motorične kakor a-eferetorične'« Poleg tega so v talamu.su priklopljeni nevroni» ki vodijo vzburjenje v odgovarjajoče ialgestetične) areale, možganske skorje;subjektivni koralat vzburjenja teh centrov je znani občutek neugodja,ki mu pravimo .'bolečina. Ven dar bolečinski refleksi potekajo nemoteno tudi brez udeležbe možganske skorje ( n.pr. v rahli narkozi eli pa pri ribah, kjer je pallium samo nežna epitel ialna lamelaj: Subjektivni občutek bolečine- prišepa šele za bolečinskim refleksom samim in potem lahko reakcijo podpre z zavestno innervaci jo3 če je to sploh še potrebno,. Cortex cerebri ■ pa ima lahko še drugačen vpliv na bolečinsko reakcijo, vpliv, ki nas tu bolj zanima. " ' ■-.
Ruski. fiziolog Se če nov je odkril dejstvo, da više ležeči centri osrednjega živčevja .za v i rajoče'vpliva jo. na niže ležeče.Pri človeku je mbžgariska skorja:-najmogoenejša zavora za nižje refleksne centra ( odtod • n.jpr^ . hiperref leksl ja pri poškodbi prvega nevrona motorične projekcijske proge .) «Bistveno: za delovanje- človeškega centralnega' živčevja je revno vedno večja nad vlada centrov možganske skorje nad subkortikal ni-mi j vedno večje nadomeščanje prirojenih brezpogojnih refleksov s priučenimi pogojnimi^ Loko,
moći ja n.pr., ki je pri nižjih vretenčarjih še stvar centrov hrbtnega mozga,pleza s filogene-zo vedno v višje oddelke centralnega živčevja? teko,da jo pri sesalcih obvladuje v glavnem me zencef alon. Pri človeku pa je prišla tako pod vpliv možganske skorje (torej pogojnih refleksov),da je človek brez priučenih kretenj praktično hrom kljub intaktnemu mezencefalonu. 31 cer poznamo pogojne reflekse tudi pri živalih - saj jih je Pavlov odkril in raziskoval na psih; vendar je šele produktivno delo tisti faktor, ki je zahteval vedno večji razvoj možganske skorje kot organa pogojnih refleksov ter vedno močnejše zaviranje brezpogojnih refleksov nižjih centrov.Po drugi strani je ta razvoj omogočil vedno popolnejše produktivno de Io,ki je spet vplivalo na telencefalon.(Ta dialektika je omogočila, da se je v kratkem času nekaj stotisoč let izvršil razvoj,kot ga sicer ne poznamo v prirodoslovju)Zaviranje brezpogoj nih refleksov in njih nadomeščanje s pogojnimi je torej mehanizem,ki omogoča človeku njego v o kulturno ude jstvovan je v najširšem smislu te besede.
Bolečinski refleksi spadajo med najsil-nejše brezpogojne reflekse. Njihov efekt je predvsem v tem, da se organizem ali del organizma hitro In energično odtegne vzroku bole šine. Če je ta vzrok vezan na organizem, je u-inik seveda nemogoč. Pri bolečih zdravniških in tervencijah pa se pacijent se sme izmikati bolečini . J takem primeru pa se mora zadržati za vestno odtegnitev kakega dela telesa in boleči ne, poleg, tega pa brzdati še brezpogojne bolečinske reflekse,kar je še teževOtroci,nevraste niki in alkoholiki ne zmorejo niti prve zahte-'e, Ljudje pa,ki so pripravljeni bolečine pre-
našati; uporabljajo pri zaviranju refleksov po navadi majhne trike.{v dobrem smislu besede). Multatulijev mornar n, pr. je med amputacijo krepko žulil svojo pipo, t.j. stiskal zobe« Se na spinalni žabi lahko pokažemo zavoro kakega refleksa s tem, da trenetek popre je sprožimo kakšen drug refleks. Z n~pe n janjeći mišic, kot je stiskanje sob, pesti in aerobno, ravno sprožimo reflekse,ki . potem zavirajo bolečinski refleks. Če nam je znana kretnja,ki je v določenem trenutku nezaželjena, lahko z ihnervacljo antagonistov dosežemo reflektorno relaksacijo agonistov. Ponavadi pa človek z energično isto časno innervacijo agonistov in antagonistov fi ksira ves ud ali del telesa., na katerem se vrši operacij?. Zaradi izkušenj z bolečinami so te reakcije postale večinoma.že pogojni refle ksi.clier so efektcrji animalne motorične proge, jih lahko še zavestno stopnjujemo. Kaj se je torej zgodilo z našim pomorščakom, ko ga je za del zbodl jaj s šiv anko, je razumljivo; ker "te ga ni bilo v programu", se je reakcija izvršila. brez vmešavanja možganske skor je,brezpogo j-ni refleks je nemoteno potekel,
Posebej, je treba omeniti reakcije v zvezi - z dihanjem. Dihanje se vrši kot vegetativen proces popolnoma avtomatično,poleg tega pa nanj lahko do neke mere zavestno vplivamo. Je torej brv.po kateri se prikrade zavestno delovanje v sicer, nedostopno deželo vegetativnih fun kcij, ki vplivajo na vse naše-de.janje In neha-nje,torej tudi na dojemanje bolečine«Znano je, da v močnem simpatikotonusu ne občutimo bolečin,n.pr. v hudi raz j arjencsti. Pri.neprehudih bolečinah tudi redno nastopi vzburjenje simpatičnega sistema, ,ki se pa pri hudih, zlasti pa Še dolgo trajajočih, umika vse bolj rastoči
vagotoniji; ta se lahko stopnjuje do nezaves-ti^ali celo do ustavitve srca (redkokedaj).Pri stokanju so sunkovite ekspiracije akt,ki povečuje simpatikotonuš in tako pomaga vzdrževati vegetativno ravnotežje.Tudi krik,ki se nam izvi je pri nenadni bolečini,ima tak efekt, s čim® se. poveča reaktivnost organizma na eventualne nad al j ne altered je. Dejstvo, da se da preko dihanja zavestno vplivati . na vegetativno živčevje so izrabili indijski yogi ji ter s sistemom dihalnih vaj to ozko vez razširili in raz-predli po vsem vegetativnem živčevju. Ki čuda, da na.* tem temelji ves njihov^svetovni nazor,ša manj pa, da med drugimi "čudeži" dosežejo tudi popolno neobčutljivost.
Za neyogija pa je prenašanje hu^ih in dolgih bolečin vsekakor trda preizkušnja, ki troši ogromne živčne energije v slnapsah.Ravno te. pa se slej- ali prej utrudijo in tedaj viđi-mojkek'o se zadrževanje nenadoma zruši:priduše-nostokanje preide v vedno manj artikulirano rjovenje,pri čemur je zavest že zelo motna,vago tonija hitro narašča sledi nezavest. Seveda je to samo shema, ki praktično poteka v neštetih vari j antah. So ljudje, ki vzdrže brez glasu do zadnjega,t.j. sinapse popuste šele z nezavest jo.Vendar se mora človek vprašati,če je sploh mogoče take junaško prenašati bolečine,kot jih je Ilucius Scaevola, ki je mirno pustil roko v ognju zogleneti,ne da bi trenil? Edino za dovol ji v odgovor je pač Ha jekova trditev , da je bil stari jun-k - siringomijelitik.
Pri septičnih stanjih z gnojenjem, ki se vleče tedne in mesece,post ane jo po navadi peci jenti, • ki so spočetka sto jično prenašali tudi hude bolečine,cmeravi in mehkužni že* pri malen kostih. Ce pomislimo,kako je ves organizem pre
plavljen s strupi in kako občutljivi so nežni živčni elementi, moramo to popolnoma- razumeti.■ Kadar naletimo na omerevost že spočetka s gre skoro vedno za alkoholike,kar je prav tako razumljivo, Tudi nevrotiki spadajo" h'kroničnim intoksikaoijam, čeprav (često endogeni) izvor strupov po navadi ni znan.
Kakšna dragocena lastnost je premagovanje bolečin, nam je pokazala ravno naša borba in to ne samo na fronti;še veliko bolj pri fašističnih načinih zasliševanja, ko so se naši ljudje od muk onesveščali in od mučenja umirali,ne da bi kaj izdali.Človek,ki zna prenašati boleč ine, dokazu je, d a je njegova možganska skor ja tudi v najtežjih pogojih gospodar subkorti kalnih centrov, da torej obvlada mehanizem, ki fiziološko karakterizira človeka kot človeka « V tem smislu je bolečina zanesljiv preskusni kamen za človekovo žlahtnost.
Dr., Župančič Andrej
r
Sklenil sem napisati pričujoči sestavek zavoljo tega,ker ni bilo polje narkoze in njene tehnike že zavoljo svoje naprave in drugih činiteljev - n»pr,različni in tudi abnormiii°re akcijski učinki narkotikov pri različnih kon-stitucijskih tipih3 psihopatičnih in psihotič-nih osebnosti, interno bolnih (vitium"cordis , myoc?rd i tis, nephritis itd,) i.t,d. -še nikoli docela raziskano in obdelano, Sklenil pa sem
ga objaviti še zlasti zavoljo aktualnosti, ki jo predstavlja to polje za partizansko medici-'no in zavoljo napak,ki sem jih opazil pri tov.* zdravnikih, međrclnclh in bolničarjih v poznavanju, izbiri in izvajanju narkoze . SBin in tja pa sem videl grešiti tovariše celo proti priznanim in že osvojenim ugotovitvam, ki jih nu di veda o narkozi,pa tudi proti ustaljenim nor mam njene tehnike.
Narkoza je za pacijenta večkrat nevarnejša od samega kirurškega posežka,pa je torej ne smemo podcenjevati! če pa ugotavljam, da mora dober narkotizator obvladati mimo njene znanstvene plati še ono drugo, ki bi ji dejal pravilni in regulirajoči čut z-an jo,sprevidimo,da je res 'dobra narkoza pacijenta plod njenega umstvenega in tehničnega obvladanja po narkotizatorju in mimo tega še proizvod nekih subjektivnih čini teljev, torej onega čuta ki jo dviga nad raven zgolj znanstvene stvaritve, .jo bliža, potemtakem kreakciji,ki nudi poteze tudi umetniškega dej-stvovanja.
Naj bo torej pričujoči sestavek vsaj kažipot mlademu in neizkušenemu zdravniku,medici ncu in bolničarju v vedo in umetnost narkoze iri obvladanje njene tehnike. Ker pa oplaja teorija praktično in zavestno dejstvoVenje,bo.govora v tem sestavku najprej o teoriji, nato pa o praksi narkoze in njene tehnike,
-i •
1* /.g^odovlna^narkoze in_n jene tehnike
Opraviti kirurški posežek brez bolečin za pacienta je misel, ki je skoraj tako stara
kakor medicina sama. Stsri Egipčani so poznali anestetična sredstva. Pri ope^rsci j ah ,ki so .jih vršili z nožem ali žarečim železom, so najraje uporabljali za anestezijo cannabis indico in opitim.iisircl so olajšali dečkom bolečine obrezovanja s komprimiranjem vratnih žil. Kitajci so rabili anestetična sredstva, zlasti pa preparat mayo (cannabis indica!-.Do l6. stolet ja je zavzemala'vodilno mesto atropo mandrogara.The-od ori cus Cervia pa je konec 13.stoIest ja odkril inhalacijsko metodo anestezije.Zanjo je uporab ljal paro trobeličlnega in mandrogorinega soka. leta 1781,je uvedel kirurg Sassard v pariš ki bolnici Cherits svojo metodo anestezije z nam neznanimi narkotičnimi sredstvi-.Njegova me toda je stremela bolj za tem,da prepreči operacijski šok, kakor pa da očuva pacienta vseh bolečin. Ta metoda je bila bolj ali manj uspeš no v rabi do prihoda etra in kloroiorma.
.šele napredek kemije.in njena aplikacija v medecini. sta .postopoma omogočila razviti nar kozo in njeno tehniko do današnje višine. Odkritje kisika je rodila poizkuse olajšati pacientu muke in tegobe z njegovim vdihavanjem. Na pljučih bolnim so olajšali v drugi polovi«! l8.stolstja tegobe opresije z inhalacijo etra. , Konec l8. stoletja je študiral dušikov oksid in delal z njim poizkuse Davy. On je bil,ki mu je dal ime sme jalni plin. Žal, njegovi poizkusi so zašli le prekmalu v pozabo. Eter pa je bil uvrščen v vrsto zdravil,toda ne kot aneste tično sredstvo. V naslednjih letih je zdrknila veda o anesteziji pod vplivom Mesmerjevega nau ka o telesnem magnetizmu z znanstvenega pota v za tiste čase mistično temino magnetičnega spa njp In takratnega naivnega hipnotiziranja.Boj-da je bilo že tedaj v somnambulnem stanju opra
vi jenih vso kirurških.posežkov brez bolečin« V današnji- dobi,po likvidaciji in korekturi mistične navlake mesmerizma,ko je bil odrejen hip nozi v svetu znanosti.določen sektor, je moči trditi,da imamo v hipnozi uspešno orožje zoper bolečine,ki so v zvezi z kirurškimi intervenei jami. Naj omenim mimogrede., de sem opravil SVoj Čas tudi jaz nekatere kirurške posezke iz takozvane mala kirurgije v scmnambulnem stadiju hipnoze z odličnim uspehom in na j hkrati na .glasim;, da sem videl primere,ko ni operiranemu v globoko somnambulnem stanju pritekla iz operacijske rane na dan niti kapljica krvi.
Leta 1844.je hotel uveljaviti kot narkotično sredstvo .dušikov, oksid viella Horace, zobozdravnik v Hartfortü, a je opustil to misel
po mekaterih neuspehih,
T .Zgodovini razvoja narkoze in njene učvrstitve "v medicini pa je bilo odločilno in najpomembnejše leto 1846. Tega leta sta namreč Jaokson in' Mor t on v. Bostonu razglasila eter za odlično inhalacijsko narkotično sredstvo,Stro-va narkoza si je osvojila takoj nato tudi Evro po. A že leta 1847. je za čas le-to odrinilo v -.ozadje odkritje kloroformove narkoze po Simpso nu.. Navzlic nekaterim smrtnim primerom si je le-ta osvojila za čas prvenstvo po vsem svetu. Bili pa so kirurgi, ki so ostali že tedaj navzlic njenemu zmagoslavnemu pohodu zvesti pristaši etrove narkoze„Tako je pri šio nato do boja med etrom in kioroformom, ki .je odločil le prvemu prvenstveno mesto. Sicer redki smrtni primeri po -etrovi narkozi so bili vendar povod da je skušala najti medicina še nova narkotična sredstva¿ Tako je dandanes zelo čislan zo zgoraj omenjeni dušikov oksid in sicer zlasti v Ameriki,k jer nima pocebne vloge, njegova viso
ka cena. od drugih narkotikov naj navedem dik-1 o r e n, s o 1 e s t i n, k 1 o r e t i 1, n a r o i 1 e n .
Zgodovina narkoze nam razodeva tudi prizadevanja najti najuspešnejši način apliciran-ja narkotikov. ■ Uspeh tega prizadevanja so sedaj naslednje metode narkotiziranja:
a/lnhelacijska narkoza,ki je najbolj raz širjena in velja za najboljšo:
b/intrarektalna narkoza, ki jo je uveljavil zlasti Švicarski psihiater Klasi v prot-rahiranem smislu kot zdravilno sredstvo za neke duševne bole zni:
c/intravenozna narkoza č/1nt ramus ku1a rna,s ubk ut a na narkoza d/int ra peri t onea1na narkoza. Za kirurški posežek pa je najuspešnejša, najpripravnejša inhalecijska narkoza. Samo ta nam omogoča izdatno reguliratipotek narkoze. Za došča namreč odstraniti masko,pa pljuča s svojo razsežno površino odstranijo kaj kmalu višek narkotika v primeru prehude, d ozaci je.Mimo tega nam dopušča samo inhalacijska metoda prekiniti narkozo,kadar je:to potrebno in če to želimo.
_Op±s_ poe^inih_narkot ikovV z_,ozirorn__na
a/ Eter.
Takozvana etrova narkoza je narkoza z dieti 1etrom. Kemična formula je/CgHc/S 0. Dobimo ga' z ogrevanjem alkohola z žveplP kislino pri 140 stopinjah, pa ga imenujemo zategadelj žv©pleni eter. le brezbarvna in prozorna, tekočina,ki i-ma svojstven duh in okus«. Vre pri 35 stopinjah Nizko vrelišče je velikega pomena za njegovo u porabo kot inhalacijsko narkotično credstvo Kaj rad se vžge in je nevaren za zanetenje og-
nja„ Njegovi hlapi j p orne 5 a ni z zrakom, pc^zro-■ 51 jo kaj lahko eksplozijo, če je v bližini odprta luč ali ogenj. Hlapi etra so specifično težji od zraka, pa zavzemajo niš je plasti v zraku. Proč z odprto lučjo in termokaustiko, če so navzoči etrovi hlapi! Svetloba in zrak razkrajata eter v snovi, ki dražijo sluznice dihalnih organov in so povod postcperativniia pljučnim procesom.Ti razkrojni nroizvodi pa .so' vodikov, superoksid, vinilalkohol, acetaldehid,. etilperoksid in ocetna kislina., Kemično čis-. tost etra ugotovimo z Jorrisonovim in Nessler-jevim poizkusom.
Ster morsno hranj.ti v majhnih in temnc-barvnih steklenicah. Samo malo zraka sme biti v njeh nad njimi.Steklenice morajo biti nepro-dušno zamašene. Spravljene imejmo v hladnem in temnem kraju, Etrovega ostanka v ka.palčnl stek leničici ne uporabijajmo za narkozo/Zlijmo ga ven in uporabimo za druge svrhel
Na življensko važne organe učinkuje eter kaj pestro, .Tako povzroči v parenhimatoznih or ganih spremembe, katerih nasledek sta albuminu rija in cilindrurija,potemtakem okvaro ledvic, ki pa je večinoma malenkostna ih hitro mine» Žleze listne. votline, žrela in resplraci jskega trakta povečajo svojo sekre.cijc pod vplivom "e~ tra. Eter povzroča tudihemolizo. Ta pa je v primeru etrove inhalacijske metode,pri kateri je koncentracija etra v krvi malenkostna,praktično brezpomembna. Samo v poedinih primerih, po ustroju bolj dovzetnih za to alteracijc.,naj demo hemogloblnurijo In naznačen ikterus„Samo velika količina etra Ustvarja spremembe,kakršne srečamo po .aplikaci ji kloroforma in ki bo o njih govora kasneje- Vemo,da je podkožno aplicirani eter stimulans„ Tak pa je v primeru nar
koza tuđi njegov učinek na krvni obtok.Samo po dolgotrajnih narkozah ugotovimo sem in tja padec krvnega rritiska po njegovem predhodnem vzvišanjUo Organizem izloča eter kaj naglo zavoljo njegove hude hlapijivosti. Za kratek čas po narkozi je njegova koncentracija v krvi minimalna, '
b/ Kloroform
Kloroform je triklormetan, C H CI3« Je hlapljiva, brezbarvna, prozorna tekočina svojstvenega duha in sladkega: okusa, z vreliščem pri 60 stopinjah. Njegovi hlapi se ne vnamejo in ne eksplodira jo.Vendar pa je spojena kloro-formova narkoza pri odprti luči s pomembnimi nedostatkio Taka luč povzroče oksidacijo kloro formo.vih hlapov, potemtakem proizvajanje fosge na, solne kisline in klora, torej snovi3ki hudo dražijo sluznice. Hraniti moramo kloroform tako in na takem kraju, kakor sem dejal za a-ter. Njegov cbikotičcn učinek, j: engk"etru, a njegov telesni učinek je bistveno drugačen. U~ gotovi jeno je5da je kloroform za kri hud strup, ki uničuje pri večji koncentraciji in daljšem učinkovanju rdeča krvna telesca,Mimo tega povzroča padec krvnega pritiska, ki je nasledek ohromitve vazomotorija in oslabi jen,1a srčne ja kosti zavoljo okvare mickarda po njem. Njegov učinek je tudi mastna degeneracija živčnih in parenhimatoznih organov. Usodnejši od padca kr vneg^ pritiska pa je za življenje narkotiziran ca nenadni zastoj srčne akcije, če pride prenaglo v njegovo kri večja količina kloroforma» Razmak v koncentraciji, ki zadošča za narkozo od onega, ki hromi srčno akcijo, je pri kloro-formu mnogo manjši od onega pri etru! To'dejstvo predstavlja glavno razliko v negativnem učinkovanju obeh narkotikov na organizem in po
dre ja kloroform po vrednosti in veljavi za nar kozo etru,
Tudi okvari hitreje kloroform dihalni center kot pa eter, Manj kvarni učinek kloro-forma od etra na celice dihalnih organov ga ne more oceniti ugodneje, če upoštevamo hude okva re srca j, jeter in ledvic po njem. Obstoječe ledvične bolezni so kontraindikacija za kloro-formo.ve narkoze. Lloroform učinkuje lahko kvar no na organizem tudi po že končani narkozi»Mas tna degeneracija parenhimatoznih organov je,ki je večkrat vzrok smrti tudi več dni po izvršeni operaciji, Potemtakem je kloroformova n^rko za kontraindicirana, če najdemo vi}«tje miekar-da, srčno zamaščenost in kakršnokoli obolenje ledvic in jeter /eklampsija!/.Kloroform ima tu di ta učinek} đa razjeda kožo, če učinkuje nanjo dal j časa,Doslej . navedena dšjstva torej ne govore v prilog kloroformovi narkozi! Samo v porodništvu je sem in tja indicirana narkoza s kloroformom in sicer zavoljo njegovega naglega narkotičnega učinka„
c/ Ster-kloroformova_ zmes , Povečana, sekreuija "zlez ustne votline, žrela in respiracijskega trakta, ki je združena z nevarnostjo pljučnih komplikacij pri etro vi narkozi, po drijgi strani pa okvara srca pri kloroformovi narkozi sta bila momenta,ki sta že zgodaj sprožila misel ustvariti tako zmes5 ki bi negativni učinek obeh narkotikov kolikor mogoče omilila. Poznamo na pr. zmes po Billrot hu, ki obstoja iz 100 utežnih delov klorofor-ma, 30 utežnih' delov etra in 30 utežnih delov absolutnega alkohola, Toda tudi ta zmes more sera in tja povzročiti okvare„ki so značil ne za kloroforra. Glede hranitve in čuvanja te zmesi veljajo ista navodila kot za eter, Ta
zmes je tur* i zaneti jiva, pa veljajo zanjo previdnostni ukrepi,če imamo z njo opravka pri od prti luči, Eter-kloroformcv'- narkoza je najobi čajnejša med tako imenovanimi komibiniranoin-halacijskimi narkozami. č/ Kloratil.
Njegova kemična formula je C2 H5 CL. Je brezbarvna,prozorna tekočina, sladkega okusa nizkega vrelišča /12 stopinj/,ki.lahko eksplodira. Sprva v rabi za lokalno anestezijo,je postal kasneje odlično sredstvo za tako zvani narkotični opoj in sicer zavoljo sv@jega nagle ga narkotičnega učinka. Kaj naglo ga-pa tudi izločajo pljuča zavoljo njegove hude hlapljivo sti. Pri njegovi pravilni aplikaciji ni"najti kakih posebnih telesnih alteraci j,. Kontraindi-r cirana pa je sleherna dolgotrajnejša narkoza z njim! Zato moramo nadaljevati narkozo pri dolgotrajnejšem narkotičnem opoju z etrom, d/ Dikloren.
Kemična formula tega narkotika, ki spada v klorof ormovo skupino., je 02 H Z CL2, potemtakem diklormetilen. Vre-pri 52 stopinjah« Ker u činkuje spastičn-c ga uporabljamo samo skupaj' z etrom, Običajno je to zmes enega dela diklorena s tremi deli etra. Njegova prednost je, da zadošča za uspešno narkozo manjša količina,da ne povzroča padca krvnega pritiska tudi pri dolgotrajni narkozi, e/ -Solestin.
Ta narkotik je diklormetan,'C H2 0L2„ Po svpjem učinku je. soroden kloretilu. Uporabljamo ga za,dolgotrajne, plitke j še narkoze.
■• Konec prihodnjič.
Dr. Kanoni Janez.
Nekaj_o infekciji.
Povzročitelji kužnih bolezni so večinoma poznani,pa tudi pri tistih kužnih boleznih,katerih povzročiteljev še nismo mogli poiskati z drobnogledom,se je izkazalo s poiskusi na živa lih, da jih povzročajo posebne bolezenske klice.
Nastane vprašanje, kaki fiziološki pojavi nastanejo po infekciji na eni strani v okuženem telesu, na. drugi strani pa pri bolezenskih klicah,bakterijah. Z opazovanjem bolezni innjihovik drobnih povzročiteljev smo opazili, da napadalna zmožnost in moč bakterij ni vedno enaka, da le te niso vedno enake nevarne za na še telo. Mi smo neprestano obdani s krdeli in roji bakterij, nekatere,tudi bolezenske,so kar stalni gost naših sluznic in naše kože, kljub temu pa se. obolenje razmeroma le redkokdaj pojavi. Bakteriološka medecina trdi,da bakterije in virusi (virusi so majčkene, z našim drobnogledom nevidne bakterije.V zadnjem času pa so jih zagledali z elektromikroskopom) niso zadosti viru] entni , da niso zadosti močni za izvedbo napada na človeški organizem.
Bakterije so del žive narave,ki nas obdaja, vendar danes znanost še ni povsem na jasnem,a-li spadajo k živalskemu ali rastlinskemu svotu. Njihovo razmnoževanje in nekateri drugi življe nski pojavi kažejo veliko sličnost z narav no floro (rastlinstvom),Vsaka rastlina ima svoje omejeno sezijsko dobo,,v kateri posveča svoje zivljenske sile potomstvu*Večinoma se začne spomladi cvetna doba,za različne rastline različna in se v jeseni konča s plodno dobo. Tudi bakterije so vezene na gotove letne d obe,v katerih se najbolj mnoŠe, Vsiljuje se nam misel, da mora biti s tem v zvezi tudi sezijsko nasto
panje nekaterih epidemij, kar je gotovo opazil .že vsak zdravnik- v svoji praksi: tifus v jeseni, devica spomladi-, itd.Virulenca - ■napadalna moč bakterij-, je torej, vezana na gotove letne čase.Takrat postane virulenca lahko tako popol na,da povzroči: epidemijo»Ne trdim pa,da bi morali istovetiti to popolno viruleneo bakterij z njihovo ckužno zmožnostjo na splošno, kajti ni nam znano,kje ^naj bi bila me ja te zmožnosti. Ta -pojav je napravil v bakteriološki medicini precejšnjo zmedo,kajti odkrivali': so vedno nove bakterije,ki naj bi se skladale"z ambulančnimi slikami bolezni, ki so jih povzročale» Meni se zdi logične, da zavisi bolezenska slika, kužne bolezni od virulence bakterij (furunkel.ervsi-pel!).
Pri okuženem človeškem telesu moramo strogo ločiti dvoje obrambnih mer,katerih se poslu žuje 'in ki jih lahko opazujemo. Pri vsaki infe kciji reagira,se začne branitiforganizem najpo prej np 'vdornem mestu bakterij in povzroča po-jave,ki jih je poznala že stara grška medicina:, bolešnost,rdečico,povišanje temperature na tem mestu in oteklino« Te pojave imenujemo vnetje, inflamacijo, Fiziološko imajo gotovo ti pojavi svoj pomen, saj Človeško telo nikoli ne tra ti energije zaman»To bomo lažje 'razumeli ob prš meru,- ki se nam dandanes sam po sebi vsiljuje: Predstavljajmo si vdor kužnih bakterij v naš organizem kot vdor dobro oboroženega, sovražnika v tujo državo» Ta država pa se je za tak slučej dobro Zavarovala„Na vsem strateško važnih 'točkah je postavila, močne utrdbe. Oglejmo si nekaj takih mest, kjer se napad izvrši največkrat »Grlo je obdano z-močnimi sklopi limfa-tičnega tkiva,dvoje mandljev* žrelnica je v neposredni bližini močne skupine bezgavk,vse sku
Paj Pa je povezano z zelo razvito mrežo mezgov nio in ožilja. Nekaj sličnega opazujemo vzdolž vsega prebavnega trakteaČe pogledamo katerikoli predel naše kože, bomo našli povsod močne skupine mezg'ovnicyki so kot močno utrjene posto jonke, Vsa pokrajina je strateško vsestransko izrabljena,, Naše ožilje in mezgovnice so kot-, transportne c-este,mezgovne:.žleze so kot fortifikacije, bela krvna telesca so kot premakljiva .trupe. ki pohite v slučaju napada iz svojih kadrov j iz kostnega mozga,na ogrožena mesta 0 Vse te naprave v človeškem telesu lahko imenujemo s skupnim imenom: Fiziološke obrambne mere pro ti infekciji. Od moči napadalca zavisi,v koliki meri se poslužuje organizem teh elementov, zavisi torej od njegovega številasvirulenoe- in kraja napada.
Da boste ležje razumeli način napada,si og lejmo dvoje zastopnikov bakterij:koke in bacile a Vdor kokov v naš organizem se vselej izvrši z neverjetno silo in srditostjo in sicer v katerokoli tkivo našega organizma,Loti se lahko kože, mišičevja,kosti,mren itd. Pred gnojnim vnetjem ni povsem varen neben organ, Kakor je njih vdor hiter in silen,tako mora biti hit ra in silna tudi obramba orgsnizma»P,ri nobeni drugi infekciji ne opažamo tako hitre menjave vojne sreče (temperatura! ) Ne bojišču je. oboje stransko tisoče in miljone padlih, truda majčkenih a silVi i h borcev razpadajo in tvori se gnoj» V.saka infekcija s koki je -združena z gno jenjem»
Vdor bacilov pa je vse bolj zavraten ih po časeiu Oni najraje napadejo sluznice» Zaradi tega je tudi lokalna reakcija organizma drugač na. Vnetni procesi na sluznicah ne segajo tako v globino in se kažejo vedno na isti način: s
pospešeno sekrecijo, izločanjem sluzi; prebavni organi pa šespovečano delavnostjo. Rezultati teh pojavov so nam dobro znani In jih moramo prištevati med tkzv„obrambne reflekse organizma, na pr.kašelj j driske, itd. Ti refleksi naj bi služili predvsem za odstranitev virusa infekcijskega, materiala s sluznic.
Marsikdaj pa prodro kljub vsem tem obrambnim meram krdela sovražnikov skozi prvo obrambno linijo globlje v notranjost telesa in nale te takoj na drugo obrambno črto,ki bi se imeno vala lahko:biološkckemičen obrambni mehanizem, oh katerem včasih propade cela sovražna vojska. Toda ta mehanizem je za telo lahko dvorezen meč: mil jonska krdela bakterij, ki so poginila ob drugi brambni črti, razpadajo in pri tem se izločajo iz njihovih teles strupi, toksini, ki so za telo lahko zelo nevarni, zlasti če se je izvršil napad na drugo barijero kmalu v začetku bolezni, ko telo še ni moglo pripraviti v svojih kemičnih tovarnah zadosti prctistrupov. 7 takem primeru, so ogrožene glavne živijenske centrale našega telesa: regulacijska centrala srca, centrala za regulacijo dihanja, centrala za regulacijo telesne temperature itd. Delavci v teh centralah se zastrupijo s strupi razpadlih sovražnikovih teles, centrale ne morejo več delovati, sledi ohromitev le teh in pojavi de smrt v kolapsu, ki nam je znan v klinični sliki pri vsakem umiranju za kužno boleznijo. Spremembe so opasne zlasti na dihanju, na utrl pu in na padcu temperature. Ako pa je moglo te lo pripraviti dovolj prctistrupovsali če je i-melo teh že poprej dosti v zalogi, tedaj se ti protistiupi spopadejo s strupi in jih uničijo in človek je rešen.
Dr. Tavčar Igor
OJOELIAUJI _ PP3ERANI_N18I	JSNCS V.
Pravilna prehrana,prvi pogoj uspešne preba ve, se začenja že daleč pred usti in želodcem* Organi, ki nabavljajo hrano (gospodarske komisije ,centralna sanitetna intendanca,intendanti posameznih bolnic) morajo skrbeti, da pride v bolnice najboljše,kar je mogoče dobiti,, 7 neka terih bolnicah je bila doslej glavna napaka prehrane njena enoličnost/ Položaj je sicer precej boljši kot lani,vendar' je treba še bolj skrbeti za nabavo zelenjave, sadja in mlečnih proizvodov, zlasti surovega masla. Količina ;hrane pa popolnoma zadostuje,saj pripada našim ranjencem do 280o kalorij dnevno*Novi ranjenci ■ porabijo sicer v začetku zn°tno manj,v začetku ' rekonvalescence pa se pojavi pri njih prava svetopisemska lakota9ki je najboljši znak okre vanja, Takim rekonvalescentom pripada merjeno po apetitu do 4„u0u pozneje do 3«5SJ0 kalorij. Ni dobro,nabasati se preveč z jedjo.Prav lahko je v neslednjem obroku popraviti.če sem v prej Šnjem. jedel nekoliko premalo; v nasprotju z la ičnim mnenjem je to celo koristno. Da se razumemo: tu ni govora o stalniia primanjkljajih v jedi. Če pa sem jedel "nekoliko" preveč,to organizmu škoduje. Napačno je siliti se z jedjo„ Res, apetit se včasih pojavi reflektorno- šele Po nekaj žlicah, če pa se to ne zgodi., raje odi o žimo jed,kajti do prihodnjega obroka se bo sko raj gotovo pojavila lakota in tako bo zadeva rešena. Jed,ki jo uživamo brez teka,tudi tekni' ti ne more,pač pa bo motila Kašo redno prebavo in nadaljno prehrano.
'. Zdravnikoma naloga je sestaviti iz živil, ki so na razpolage'., najprimernejši jedilni list Zmotne je mislit i, na j se. zdr avnik briga samo za dijeto. S pravilno normalno prehrano bo odstranil velik del prebavnih težav, ki bi sicer zahtevale diJeto.Največ grešimo o preobremenja njem organizma z beljakovinam^ zlasti s stročni cami,ki vsebujejo težko prebavljive beljakovine, Fižola kuhajmo raje v manjših količinah o-benem z drugimi živili: ješprenom, krompirjem makaroni itd. Boljše je,če fižol ni glavna jed obroka. S.pravilnim razmerjem med beljakovinami .in ogljikovimi hidrati vzdržimo ravnotežje v bakterialni flori prebavil in se izognemo di spepsijam. Meso moramo marsikdaj hitro porabiti, da bi se ne pokvarilo. Pozimi,ko lahko visi na mrzlem, ali pa če imamo pripravljeno hladilnico,ga jejmo raje po malem,Pri naši mešani hrani se ni bati,da bi zdrknil pod beljakovinski minimum ,v dnevni prehrani in rekonvalescentom,ki potrebujejo več dušikapripada i-tak večja količina hrane. Vedeti pa je'treba, da ne moremo beljakovin živalskega izvora nado mastiti povsem z rastlinskimi,ker te ne vsebujejo vseh potrebnih aminskih kislin, tako jim manjkajo ravno ciklične aminske kisi ine,ki jih naše telo ne more tvoriti iz drugih. Maščobe razdelimo enakomerno na posamezne dni, Res da v m^sti naravnost ne plavamo,grešimo pa le včasih ob slavnostnih dneh. Takrat/ pripravimo radi "res masten" pražen krompir,deloma z lojem. Velik del take slavnostne jedi potuje potem ne prebavijene-na stranišče. Pri prelzkavi blata bi tedaj gotovo našli pozitivno reakcijo na škrob,kajti delci krompirja,zaviti v težko pre bavljivo tolšče, se niso mogli prebaviti. Ta primer navajamo zato,ker velja sploh ža slične
kombinacije} n..pfr.zš prežgan je, ki ga pripravljamo po možnosti vedno z oljem«
Nikdar ne pozabimo skrbeti za voluminežnost hrane: sočivja, sadja, črn kruh. Obenem s tem rešujemo tudi vprašanje vitaminov in mineralnih soli, toda o tem dvojem pozneje.
Ko je jedilni list sestavljen, je; kuhar jeva dolžnost,da pripravi jedila nele snažno,ampak tudi okusno. Marsikateri ranjenec z dolgotrajnim gnojenjem tudi v rekonvalescenci nima zaradi lencsti vseh refleksov in splošne izčrpanosti pravega teka,zato naj jed vzbuja slsst že s svojim videzom in vonjem in teko s pogojnimi refleksi podpre innervacijo prebavnih žlez Za kuharske umetnost naj torej velja isti kriterij kot za dobro naslikano tihožitje; ppi po gl.edu na sliko se nam mora jo pocediti sline l
Vsa skrbna izbera in nr jokusne jš.a priprava jedi je pa pogostoma brezuspešna,ker kot ljudje »asploh tudi partizani prepovršno žvečijo griž Ijaje.Medicinsko nešolanim ljudem je težko raz ložiti, da enzimi ne morejo razgraditi slabo zmlete hrane, ne glede, da vzbuja akt žvečenja poleg tega še sekrecijo prebavnih sokov» Za to je treba venomer pridigovati predvsem o dob rem žvečenju.: Pri slabem žvečenju najdemo pri pregledu blata že makroskopsko vse polno del cev ne prebavi jene hr a ne; me rs i kd a j n a j d smo np r fižolova zrna kar cela;pri orehih bi se človek še ne; .čudil toliko,ker zahtevajo posebno finega zmletja. Vse to predstavlja samo izgubo mnogih kalorij.Del neprebavljene hrane postane tudi v širokem črevesu plen bakterij,ki jo razkrajajo do škodljivih produktov. Zato je dobro stročni ce, trše meso itd.zmleti poprej v "faširnem" mlinčku.Pri bolnikih je treba paziti,da nudimo obenem z drugimi živiHtudi taka ,ki jih morajo
nujno žvečiti, n.pr. kruh,prepečenec,sad je, da bi si ne odvadili žvečenja» Tudi dlesna in zobje bi začeli pri stalni napol tekoči hrani propadati; oboje potrebuje fiziološkega pritiska pri žvečenju. Zaradi površnega žvečenja zobovje oslabi in ne vzdrži potem več normalnega mletja hrane in circulus vitiosus je sklenjen. Foleg tega, da silijo k žvečenju,ustvarja jo ravno črn grob kruh, s oči v je in sadje s svojo celulozo vo-luminoznost hrane,ki z mehaničnim dražljajem na črevesno steno poživlja peristaltiko i-n povečuje izločanje prebavnih-'s okov« Samo vestno prežvečena hrana se pri nadaljni Prebavi: tako razgradila se končno čim večji procent resorbira.
Po resorbci ji šele pride hrana v tisti intimni stik z organizmom, ki ga imenujemo vmesni metabolizem in ki šele omogoča uporabo hrane za vzdrževanje življenskih funkcij. To je vrsta procesov, ki zahtevajo za svoj nemoten potek po leg drugih faktorjev predvsem vitaminov; vsi vi tamini so vdeleženi pri celičnih oksido-redukcijl skih procesih, Eot je znano pa dobivamo ravno sedaj pred koncem zime in v začetku pomladi naj ' manj vitaminov.Oglejmo si hrano še s te strani;
Provit^mine-karetlne nahajamo v surovem mas lu j ne posne tem mleku, jajčnem rmen jaku, jetrih, kore nju,glavnati solati,špinači,fižolu v stročju,ze 1 ju,ohrovtu,-paradižnikih,orehih. Takoj vidimo, da teh živil pozimi ni dosti na razpolago» Pa tudi živalska hranila vsebujejo pozimi manj karo tinov.ker niso dobivale živali sveže krme. Tako je pozimi v jetrih štirikrat manj provitaminov A kot poleti. Pri nekaterih živilih: maslu,mle-ku,rumenjaku-,korenju,paradižnikih poznamo lahko že po intenziteti njihove rumene ali rumenkaste barve, ali je v njih več ali manj karotinov, ki jim dajejo to barvo. Karotini se v jetrih enzi-
matsko hidrolizirajo v vitamin A,ki se tam nabi ra za zalogo* Zato je pametno poleti in jeseni-? ko je omenjenih hranil se dovolj in so bogata na karotinih,jih čimveč uživati.
Vitamin B, dobivamo pri naši hrani z mesom} zlasti svinjino in kruhom. činr bolj grobo je žito zmleto, temveč vitaminov vsebuje moka iri : kruh. Največ ga ja torej v kruhu iz polne moke^ Najdemo ga še v fižolu,glavnati solati,ohrovtu, rumenjaku,mleku,tudi posnetem,zlasti pa v lešnl kih in orehih, v manjših količinah pa še marsikje. Vendar pa si najlažje pomagamo s kvasom,ki je najbogatejši izvir vse skupine vitaminov B Neglede no prebavne motnje pa' bi bilo nesmiselno uživati kvas v prevelikih.količinah,kajti organizem ne more nakopičiti nobenih trajnih za • log t lamina, pač pa- se ohrani ne_izpreme.fi jen tudi v posušenem kvasu. Teoretično 'bi pri absolutni karenol. vitamina B krili vsaj dnevni minimum s cca 30' g kvasa. Praktično pa ni mogDŽe določiti kakega pravila,ker se je treba ravnati na pr.po tem,koliko in kakšnega kruha dobivajo ranjenci, itd. Razlika je seveda tudi med kvasom in kvasoma Pri hrani brez kruha in mesa dajemo nekako za lešnik veliko količino kvasa dnevno. Tudi pri vitaminu Bp si pomagamo s kvasom; poleg tega dobimo laktoflavin v jetrih in ledvicah,mleku, tudi v posnetem, rumen jaku,medu, špinači ,-grahu, krompir ju, kor en ju, be žgočih jagodah.
Vitamin C najdemo skoraj v vsaki zelenjavi in sadju. Pozimi smo navezani na vloženo papriko. ki je zelo bogat izvir,kislo.. zel je,krompir, jabolka; v mesu in mleku pa ga je malo. Od vsega tega smo mi navezani najbolj na krompir, pa še v tem se askorbinska kislina v precejšnji me rl uniči s kuhanjem, Fomagamo si s šipkovimi jagodami in borovimi iglami /glej članek o vita
minu C v 2.št. Part . zdravstvenega. vestnika!/Tudi tega vitamina ne moremo nakopičiti v organizmu.kajti 'prebitek se izloči z urinom*
Glavni viri vitamina D so za nas; surovo maslo,neposneto mleko,jajčni rumenjak ter kvas. Pri mleku je koristno tudi to,da vsebuje, obenem tudi kalcije Tudi vitamin D je občutljiv za viš je temperature«Ne smemo ga uživati čezmernotker bi lahko nastopila h i' pe r v i t ami n o z a D, vendar se nam te, če ne uživamo umetnih preparatov,ni bati, Rudninske snov/ niso potrebne samo kot gradivo telesa, n,pr,kalui j,fosfor za kosti,železo za hemoglobin, jod za tiroksin itd? ampak sploh za vse procese v organizmu,ki se vrše lahko samo v gotovem ionskem mil je ju* Količina soli v sokovih ima glavni delež pri ustvarjanju ozmo-tičnega tlaka; od razmerja med posameznimi ioni, pa je . odvisna permeabilnost membran,aktiviranje enzimov itd. Pri ranjencih,ki so izgubili dosti krvi, moramo skrbeti za železo, ki.ga najdemo v zelenjavi,zlasti v špinači. V nekaterih mesecih lahko izkoristimo tudi borovnice in brusnice-. V živalski hrani ga nahajamo seveda v krvi in vra niči. Ranjenci s frakturami rabijo več kalcija. Najbolje, ga je nuditi z mlekom ker se kalcij lahko izrabi samo v zvezi z vitaminom D ..Kuhinjske soli, dodajemo hrani navadno preveč; varčuj s soljo pomeni tudi "varčuj z ledvicami"!Solimo torej zmerno, saj krijemo stvarne potrebe organizma po soli že z našo običajno nesoljeno meša no hrano. Tudi ostale potrebne soli najdemo že v rastlinski hrani,nekatere pa še .v studenčnici, En sam mineral tvori dobro polovico naše te že: voda. Neobhodnosti tega najuniverzalnej šega topila na tem mestu pač ni treba teoretično ute meljevatijker je refleks žeje, tako močan,da pijemo kvečjem preveč. Previšno nacejanje z vodo
je škodljivo zlesti tedaj, če ni na razpolago dobre studenčnioe; v takem slučaju uzidajmo raja prekuhano vodo v obliki čaja,kave itd,. Brezpogojno obvezno je prekuhavanje vode takrat, ko sumimof da so v njej bolezenske klice. Ranjenec potrepuje več tekočine sprva zaradi even.izgube krvi}pozne je pa zaradi lažjega izplavljenja tok sitnih produktov«, skrb za zdravo vodo naj ne bo zadnja v bolnici!
Po vsem tem je jasno, da je mogoče doseči pravilno:prehrano le,Se bodo svoje naloge v tem vprašanju pravilno razumeli po vrsti: intendant, zdravnik, kuhar in končno ranjenec sam.
Dr« Župančič Andrej
C-ARJE_ PRI_LON JIH
T urejenih higijenskih razmerah naletimo na nje le izjemoma. Redno ščetkanje in čiščenje konj in prostorov, redna in zadostna prehrana z dobro: in krepko krmo, ne nudijo zajedalcem-pot-zročiteljam garij, nobene možnosti,da bi se jih konji nalezlio Spremenjene življenske razmere. ki jih prinaša s seboj vojni čas,hoteno ali nehoteno zanemarjanje konj v pogledu higijene -/delno ali popolno opuščanje, ščetkanja in čišče rja konj/, v prvi vrsti, pa zmanjšanje telesne odpornosti zaradi pomanjkljive,neredne in nezadostne prehrane, pri izrednih telesnih naporih, to pa so že vsi pogoji, ki jih zahtevajo garje, ■ia se lotijo konj ali kopitarjev sploh»
Garje se pojavljajo v treh različnih obli kah, prav kot jih povzročajo tri različne vrste za jedel cev. Zajedale! so tako majhni, da jih mo remo "ideti le pod drobnogledom. Čeprav so bo-
le ženske spremembe na koži zelo izraziteje za točno ugotovitev bolezni potrebna preizkava prav tankih plasti obolele kože pod drobnogledom. To pa■ je v današnjih prilikah nemogoče,za to bomo vsak sumljiv primer, posebne če; se poja vi bolezen istočasno na več živalih,označili za garje In takoj ukrenili vse potrebno, da se bolezen ne'razširi,ampak čimpreje zatre.
Najlažja oblika garij je ometana na podreč je biclja nog. Koža.postane debelejša,neprožna, često je razpokana in luskinasta; dlake izpada jo. Koža zelo srbi,zaradi česar se konji drgne jo nogo ob nogo. Izjemoma se razžirijo opisane spremembe do kolen prednjih ali do skočnega sklepa zadnjih nog. Če operemo obolela mesta z 2 in 1/2% raztopino kreolina /eno žlico na li ter mlačne vode/ več dni zaporedoma ali nama -žemo s petrolejem,ki smo mu dodali enako kollči no ol ja,izgine jo spremembe na koži prav v krat kam času.
Druga oblika garij se javlja na zaščitenih mestih kože: pod glavo, pod grivo, repom,okoli mošnje. Po ostali koži se le včasih razširi.
Tretja oblika, ki je najčešča In najtežja, je tista,ki jo ljudstvo pozna pod imenom garij.
Prve spremembe opazimo nad očmi,okoli ustnic In na vratu, redkeje na plečih,po hrbta in stegnu. Če zanemarimo zdravi jen je, se. ra zširi jo po celi površini kože, konji shujšajo do kosti in v kratkem času poginejo. Na oboielil mestih se pojavijo mozoljčki v velikosti prosenega zf na. Mozol ji se posuši jo v- hraste,dlake izpadejo. Koža zelo srbi, posebno - če pridejo konji -v tople prostore. Radi srbenja, se konji drgnejo' do krvi. Zato nastanejo često .gnojna vnetja /pyodermiae/ tudi v globi jih plasteh kože.
Z ga r jami ne smemo zamenjati uši.vosti
konj pri kateri se prav tako pojavi izpadanje dlake, Fri ušivoatl najdeno med dlakami uši in gnide. Seveda je možno,da sta istočasno obe bo lezni.
Zdravljenje garij je danes v rednih vojskah zelo enostavno in uspešno.,V posebnih celi cah,napolnjenih z točno določeno količino žvep lovega dvokisa, ozdravijo obolele živali tako rekoč trenutno, Žal v naših prilikah tega nači na zdravljenja ne poznamo. Zato se moramo zado voljiti s starim načinom,ki je sicer dolgotrajen, pa prav tako uspešen,če ga pravilno in skr bno izvršimo. Površino telesa razdelimo na tri dele in namažemo dnevno po eno tretjino z erilm cd sledečih zdravil;1)pomešajmo petrolej z ena ko količino olja, 2)pomešajmo 100 gramov kreo-lina z 500 grami d e na t u r i r a ne ga špirita ali žganja in dodajemo 5^0 gramov neslane maščobe (svinjska mast,surovo maslo itd) 3) Pomešajmo 1/2 kg žveplovega cveta z enako količino katra na In to razredčimo z enim litrom špirita ali žganje,
Ce moremo nabaviti zdravila v apoteki,poka Žimo apotekar ju sledeče recepte: I,Rp.:01ei li ni,Olei Paetrae ana; 2) Ep,:Picis faginae,Tloris sulfuris ana 500,sapo vlridis,spiritus de-nat.ana 1000,0;3} Rp.Creolini;100.0,adipis sui Hi-500.0,spiritus denaturati 500.0;)»
Potem, ko smo namazali v treh dneh celega konja,ga pustimo namazanega tri dni in nato o-peremo z 2 l/2/> razstopino sode (pralna soda), Nenamazanega' pustimo dva dni,nakar celo zdravljenje še dvakrat ponovimo. Pribor in vse pred mete,ki so prišli v dotik z garjevimi konji,mo ramo oprati z 2 1/2$ raztopino kreolina.
Pomnimo sledeče: vse zdravljenje garjevih konj - je popolnoma brezuspešno, čeprav najbolj ve
stno izvršeno,če istočasno ne poskrbimo za krep ko prehrano,da s tem dvignemo telesno odpornost Konjske garje so nalezljive za človeka,zato si po vsakem.opravku pri garjevih konjih ali do tiku s priborom ali predmeti garjevih konj ope-rimo roke s 2 1/2$ rastoaino kreolina.
-0-
1.. Solna__ali_ruska_ klizma^ Pred leti sem bral v nekem klmrgičnem SiSopisu o članku nekega ruskega kirurga,v katerem poroča o solni kli zmio Uvedel sem ta način na svojem oddelku in bil z uspehi'jako zadovoljen» Ker je v našem se danječi položaju potrebno, da poznamo vsako preprosto in ■ dosegi jivc -«tvar, naj ta način opišem,, Vzemi 1/5 litra navadne vode",raztopi v njej dve razo nI žlici navadne kuhinjske soli, - s tem dobiš nekako 15% solno raztopino - porini navadni nelatonski kateter kar se da dalež v danko -in brizgaj skozenj iz navadne 150 cm"' brizgalke polagoma gornjo raztopino. Učinek je včasih tako hiter, da. moraš imeti posteljno posodo pripravljeno, ko potegneš kateter iz danke,ker sicer se ti prav lahko :zgodi, da blato ponesnaži leži šče. Ta način se mi .je jrkc dobro obnesel, zlasti po operacijah,le 'redkokdaj je bilo treba kli zmo čez kako uro ali dve ponoviti.
2» Vozsl_na obvezi. . V neprilikah, kakoršne so danes,moramo gledati, da z■ zdravstvenimi potrebščinami varčujemo prav vsepovsod. Pri preob
vezovanju opažam da nekateri konec povoja vzdolž razčesajo v dolžini 15 - 20 cm, pa tudi dlje, pač po debelosti uda katerega obvezu-
jejo, ter s tema	—
razcepoma napravijo na obvezi
vozal« Jasno je,d a se pri pranju ta dva repa ce frata in povoj polagoma uničuje.Drugi zavezujejo obvezo tako,da puste prvi konec povoja prost,ovi jejo potlej tako, da se tega konca ogibljejo in nazadnje z drugim koncem povoja in s tem prostim repkom napravijo vozal na obvezi.- Tudi ta način ni posebno prikladen, ker repek povoja,kadar ga zvežemo s koncem povoja,obvezo rahlja.Priporočam tale način vozlja na obvezi, ki ga delam že več kot 3 desetletja in ki ne uničuje povoja,ne ran Ija obveze in je jeko pripraven: s povojem ovijam ud in ko ostane povoja še za 2 - 3 obsega u da,ki ga obvezu jem,tedaj konec povoja zapkrenem tako,da dobim-na eni strani đup]ikaturo,ki jo za vežem s prostim koncem povoja na drugi strani. Skica- ponazoruje moje besede:2 in 3 tvorita pri vo-zlju en krak..
PZV in v napotnicah v bolnico berem diagnoze^ki gornja pojma zamenjujejo oziroma istovetijo.Ki-rurgi ti označevanji že davno razločujemotnavad ni prelom kosti je fractura ali fr.subcutanea,od prt f r., aperta ; f r. compkreafs pa je skupna označba za tiste bodisi podkožne,bodisi odprte prelome, kjer je poškodovan živec ali žila.Seveda je tre
ba potem -tèko komplikacije izrecno omeniti. V vojni imamo., posla skòro izključno s strelnimi pre lomi,tu smo lahko prav kratki npr. fr„scioperarla cruris=prestrel goleni in prelom obeh golen skih kosti ali strelni.prelom obeh golenskih kosti ;fr,selop,tibiae = -strelni orelom kosti gole niče itd» Na sploh pa pravimo no slovensko: op-lazni ali obrsni strel česa = tangencialni ; prest rei Česa; tičeči ali obtičani strel v čem.
Dr. Cernie Mirko
IIS^L	ZE_ gadi ♦
V brigadah naše divizije sem naletel na par primerov vegetativne nevroze,ki so instruktivni po svojem^nastanku in kavzalni zvezi s travmo.
Tov. Ž. 1. iS let,četna bolničarka,je bila dne 3*I-1944- ujeta na položaju odNemcev in belogardistov, ki so ji zvezali roke na hrbtu,postavili k drevesu, jo pretepali, pljuvali v ob raz in ji grozili z ustrelitvijo. Ker se je borba nadaljevala, so pustili pri njej samo stražarja, ki je pobegnil, ko so začele padati mine, nakar se je rešila z begom.
Prej je bila vedno zdrava. Sedanja bolezen je nastopila kmalu po tem dogodku. Pri vsakem nenadnem poku se razburi, začne se tresti,tišči jo v predelu srca, zapira ji sapo, nakar izgubi zavest. To traja 10 - 15 minut. Po napadu je iz mučena,težko diha. Takih napadov je dosedaj pre bolela okoli 20. Organsko ni. najti nobenih bole ženskih sprememb,pupile reagirajo nornalno, refleksi normalni.
Tov.KcL. 19 let,namestnik komisarja čete,je prebolel strelno poškodbe leve roko.Rana je za-
cel Jena, funkcija ohranjena. Prej je bil vedno zdravfsedanja bolezen je nastopila kmalu po poškodbi „Pri najmanjšem naporu in razburjenju dobiva kolapse, tako da je treba na pckretih večkrat nositi.. Napadi prihajajo nenadno brez prodromov, vsega poteka se dobro spominja. Tudi tu ni organsko najti ničesar* Kljub začel jeni rani je nesposoben za brigado.Strah pred kolapsi ga ovira pri delu, zeto je bil odpuščen iz vojske.
Tov«.Z. 19 let. partizanka-borka,. Dne 22.IL 1944-ran jena v desno ramo iz belogard-istične za sedeu Rana se je zacelila brez komplikacije Prej je bila vedno zdrave,sedanja bolezen je na stopila kmalu po poškodbi. Pri vsakem razburjenju in močnejših efektih,zlasti v strahu,izgublja zavest. Pred napadom čuti hude bolečine v predelu srca; zapira ji sapo, Organsko ni najti ničedor« Zaradi teh napadov je bila odpuščena iz vojske.
Pri vseh teh primerih gre za mlade individue, pri katerih ni najti organsko nobenih bolezenskih izpremembi ne sedaj, ne v anamnezi. Vsi trije dobri borci; zdravi in duševno nelebilni. Kolapsi so v vseh treh primerih slišni»povzroče ni psihično z afektom,z vsemi znaki vegetativna nevroze«
Drs Južnič Marjan - Niko
KULTURNO SOCIALNI KOTIČEK
jjitifusu in_pegavcu "[odlomek Iz govora v sanitetni Soli) - ~ .
Drugič ml je dana prilika,da sem udeležen v veliki kampanji proti tifusu in pegsveu, Kakorkoli so te bolezni pri nas v Jugoslaviji že raz sajale, Slovenci še nismo imeli večjih"epidemij" trebušnega tifusa epidemije pegavca pa sploh ne Mi tu smo borci na prvi frontni liniji proti tifusu in pegavcu In he: smemo tega niti za trenutek pozabiti» Mi sanitejci se moramo tudi neu strašeno in vztrajno boriti, z neusmiljenost jo odbijati armade okuženih uši,armade tifuznih ba cilov, ki poskušajo po vidnih in nevidnih poteh prodreti k narru Mi smo v zadnjih tednih v tej borbi izvršili svojo dolžnost in odbili sovražnikov napad: epidemijo smo preprečilibacilom ukazali energični "Stoj"! in ker niso imeli pro' pustnico, jih zaprli v srbska bureta,jih polili z apnenim mlekom, skratka: jih prekomandirali v trinajsti bataljon. Tovariši,mi moramo biti ponosni na to zmago, kakor je ponosna brigada,ki je zavzela sovražnikovo postojanko.
Tovariši, ko bo zgodovina pisala o slavnih zmagah narodno osvobodilne vojske, bo svetle strani posvetila tudi saniteti« Partizani smo ustvarili mnoge čudeže, toda največji čudeži so bili ustvaritev naših bolnic sredi sovražnika, največji čudeži so ohranitev in zdravljenje naših ranjencev sredi hajk in ofenziv,največ ji ču
dež bo, da ne bomo imeli izgub v berbi s fašiz-tičnim zaveznikom: tifusom in pegavcem.
Zmerom so nas učili,da se vsaka velika vojna v zgodovini konča z velikimi in strahotnimi epidemijami,ki povzročajo več žrtev kot jih zah teva sama vojna na bojnih poljih.. In res je bilo tako - v zgodovini. Toda mi smo zagrabili zgodovino za roge In jo postavljamo na noge. ,
Rekli so nam,da smo premajhni,da bi se take mu velikanu,-kakršen je fašizem,postavili po robu - pa smo se proslavili s krasnimi zmagami. Rekli so nam,da Slovenci nikoli ne bomo složni, da imajo trije Slovenci pet strank - pa smo zgradili čvrsto in enotno OF, ki se ji divi ves sveta Rekli so nam,da nimamo nobene vojaške tra dicije in da se ne bomo znali boriti, pa smo si priborili tudi tanke in blindirane avtomobile,. Rekli so nam,d a sme hlapci in za hlapce rojeni-pa smo postali ponosni borci?samozavestni politiki. In če nam kdo govori^, da se bo vojna tudi pri nas končala z velikimi epidemijami,mu odgovarjamo: ne!
•Kakor se pri .nas vo jna ne bo končala z zmeš njavo, s kaosom, z meri jo^kakor pri nas svoboda ne bo; utonila v..,alkoholu, tudi se. tudi ne sme končati z epidemijami«, • •
•Naš sklep,tovariši,je kratek in jasen:e p i d e m i j ne s m .9 bi t i ! če smo znali fašistom reči "stoj" in držati položaje, bomo znali reči "stoj" tudi bacilom in bomo položaje držali /ko smo se za trenutek pokolebali in se bavili z idejo selitve smo bili klavrni borci/. Tovariši,če smo znali razoroževati sovražnikove divizije, bomo znali tudi razuševati svojo vojsko!
?se uspehe, ki smo jih imeli, smo dosegli z mobilizacijo vseh narodovih sil,tore j bomo zna-
li mobilizirati vse narodove sile tudi v borbi proti bolezniij, ki nam pretijo.
Tu smo mi sanitejci" v prvi frontni liniji. Danes vršimo pod vodstvom naših zdravstvenih strategov prve ogledniške akcije, danes zbiramo sile,ker vemo,kakšno pesem nam hoče zagosti zgo dovina.Hitimo,da bomo pripravljeni čimprej: vr~ zimo čim več in čim boljših sanitetnih kadrov -bolničarjev in higijeničarjev - iz svojih sanitetnih šoljvršimo v vojski in med ljudstvom naj izdatnejšo propagando proti tifusu in pegavcu, prepričajmo zadnjega politkomisarja,komandanta in komandirja o njegovih dolžnostih v tej borbi, ustvarimo pravočasno mrežo depedikulacijških stanic, ustvarimo takoj pokretno higijeničarske ekipe v brigadah, pri pravimo načrte za karantene,, pripravljajmo prostore In osebje zanje,'predvsem pa pri nas tu: ne puščajmo kužnih klic v Slovenijo - tudi naši mitraljeze! in stražarji morajo nepopustljivo držati ta položaj: kužnim klicam ne izstavljamo propustnic,iz okuženega ozem Ija torej nihče ne dobi prepustnice!
Da,tovariši5zgodovina nam hoče zagosti pesmico - toda mi jo bomo zagodli njej. Zgodovina uči: velike vojne se končajo z epidemijami. Mi smeli in nesramni kakor vedno,smo sklenili: epi demij ne sme bitiPTorej jih ne bo! Zavedamo se, koliko dela terja ta naloga od nas. Toda uničili bomo to bratevsko sodrgo: fašiste,švabobran-ce^uši in bacile.
Ante Novak
SPOŠTUJMO IN NEGUJTiO SVuJO MATERINŠČINO!
Mislim, đa bo najbolje in najbolj jasno, če na primerih iz vsakdanjega našega govorjenja in pisanja pokažem, kolikokrat grešimo proti svoj-skosti svoje materinščine iz nepazljivosti,neve dnosti ali zsnikrnosti. Za vzpodbudo bom opozoril tudi na posamezne primere dobrega izražanja
cestnika Tako se imenu ji naše najnovejše idrivnilko glasile." " Zdravstveni" je najširša oznaka za namen,kateremu služi -zdravstvo=sanitets t j.vse,kar ima posla z zdravjem ln boleznijo,z osebjem in stvsr mi pri zdravju in bolezni,Če bi rekli'*zdravniški vestnik* ,bi to značilo,da ga pišejo zdravniki,o žirom®,da je namenjenzdravnikom.Oznaka ^zdravstveni" je mnogo širša od oznake "zdravniški"«
T prvi številki PZV najdem prav dobro oznake "zdravstvene prilike".Namesto "sanitetni material" bi jaz rekel "zdravstvene potrebščine".
Slovenska prestave~ža 5oktor~univeršae~medi cinae se je :đoslej glasila "doktor vsega zdravil stva". Tudi to moramo izpremeniti v "doktor vse gp_zdravstv6^,ker zdravilstvo=nauk o zdravilih, torej ieme~3Sl zdravstva,katerega se uče prvenstveno lekarnarji. Zdrevilar = lekarnar, zdrav-stvenik pa=tisti, ki 55 Savi z zdravstvenimi vprašanji.
Nam je torej razločevati med temile oznaka mi zdravstvo,zdravilstvo,zdrevništvo=zdr*vniški stan,
2«/P2faIiceiPeSaveG* Sa typhus exanthemati-Cis najdem v slovenščini tri oznake: pegav.ica.
pegasti legsr in pegavec, Kdor pomisli da ima slovenščina za bolezni največ oznak ris --ica: da vica,škrlatica,sušica ali suhotica,padavica,ud-nice, kapavica, žanehtnica, zazotica, trzsvica7 preganjavica,mezoljavica, priščavlca, luskavica, o -motica, slinavica,'mrzlica,tolšČavlca,zehavica, griza vi c a , bodečica., bezgavkavica, hitriča - seme besede,ki so strokovno točne,preproste,jasne in lepe-1 a ne bo trdil', da pega vi ca ni,.primerna označba. "Pegasti legaj'";;se;'a ^gav.icč; nikakor ne more kosati,saj pegaste:;0z^r0ma'; pag;ava ni bolezen, mat več bolnik, raržbn tega je '¿znaka. "legar" iz nemške " £age rkr r _rikhi3I.t'"\^Peg;a ve c" po srbohrvaščini pa je v slovenščini; napačen', ker. "pega-vec" je pri nas jtijati,.ki ^e fpegav oziroma,ki i-ma. pege,kakor grbevec, aljj.; .gr,bec,,ki- Je grbav, šepave c ali šepec,ki šepa, bleja vec ali. ple^Šec, ki je plešav«. Vsakemu, je tudi znana per.jad z oznako "pegatka".
o 5š_leze_gnlde^"u|_piči2__Rgzgnl§iti.
Ze zadnji? sem opozoril ni le udomačeno oznako "razušitl";in,na njene izpelja^nk^e,Danes naj opozorim na t o, d a. po. slovensko pravimo "uš piči" ne pa"uš ubode""ušji pik" in ne "ušji ugriz", "uš leže gnide",ne pa jajčec. Pri parenju perila moramo ne samo. razušiti mar.ve.Č tudi razgnidi ti,kar potrebuje vec pažnje in dl je .Časa,£er~šo gnide bolj trdožive od uši,nekako, tako,kot. trosi bakterij.	-	-
4. Iztrebki_uši. Med "odpadki" in "Iztrebki" bi jaz razIočevalT~prvi so to,kar kje odpade:ku hinjski odpadki, tverniški odpadki., človeško in živalsko govno £3,_ kot je mišljeno.'v stavku: da še uničijo vs i .' Eventualni -odpadki, uši , ki vtrti v kožo,lahko povzroče pegavico,so "iztrebki" , človek in žival namreč se iztrebi jat's. "Iztrebi la" so organi,ki to opravljajo.
no^škodl jivo,kvarl jivo ne pa "klavrno"!Foznamc klavrno posiavo,klavrnega viteza,klavrno zadev-ščino,kar vse pomeni negodno,kilavo,žalostno.
G.ISeđzobje in ne "medzobni prostor"! Skrajni čas je,da strokovno slovenimo in ne zgolj prestavljamo. Torej:med dvema zoboma je med zobje,med dvema rebroma-medrebrje nc pa medrebrni prostor,med dvema prstoma medprstje,potlej med-nožje /regio perinealis,die~Dammgegend/,medocje me<5plečje, med ramje,medvretenčje /medvritenBna ploščicajdiscus intervertebralis/ medstanični -na / substantia interceleularis /, medstaničje /sp&tium interceleulare/.
7. Mošnjica. "Žepki dlesne" je takisto kot "gnojni žepki" "germanizem. še iz ljudske šole se spominjam,da smo govorili o živalih,ki shranjujejo hrano v ustih,da imajo tam mcšnjice.Ali ne bi bilo prav,če bi takisto označili pri dles ni in pod kožo prostor,kjer se kaj nabira,kot "moŠnjica"!
8.51 stilo in ne"čistilno sredstvo",ki je šo larska~preditava iz nemščine. Kakor poznamo v slovenščini prebavila in ne "prebavni organi"
la^mokrila lidT,iako poznamo ža sredstvo,ki~pov žroča" bluvanje bijuvala,čiščenje čistila, ©11 dristila odpravila znojila itd. ----Opaziti"
^na_kaj in ne"pažnjo polagati";imetij razvidu in ne "evidenco voditi":pospefeve-
,zdravstvo in ^dvi gnitl~higijensko raven",ki je v našem izražanju jako pogost germanizem. Takih in podobnih besed nih zvez se ne more odkrižati tisti.ki tuje mis 11 na slovensko prestavlja, Če je bila. ta napa k» da sedaj pogosta, ko je bila večina nas nem ščine vešča in smo se torej mogli pri količkaj
pazljivosti t-ga,zavedati,je zdaj naravnost nevarna, ker mlajši rod ne zna več razločevati med slovenskim izražanjem in germanizmom, ker pač nemščine ne zna ali jo pozna premalo,
10« Straža okolico osluškuje^ Prisluškujem pogovoru,melođ 1 j*i,s r eni ¿a zvokom,pljučnim šumom-okolico, gozd,srce,pljuča pa osluškujem ali ob-slušavam, kadar z osluškavanjem skušam dognati n jihove ' me je
Dr. fiernič Mirko