rožtnln* plačene r fotovInL ril SLOVENSKEGA NAROlfNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik 1/11. V Ljubljani dne 1. septembra 1945 Številka 31. VSEBINA: 222. Uredba o prevažanju in prenašanju blaga. 223. OdloBba o cenah usnja. 224. OdloBba o prosti prodaji in cenah cementa in živega apna. 225. OdloBba o ceni enotnega pralnega mila. 220. Uredba o spremembi uredbe o stalnih izpitnih komisijah za srednješolske in uuiteljiške izpite. 227. Odredba o prepovedi preurejanja tehničnih naprav, njih' odprodaje ali zamenjave brez predhodnega dovoljenja ministrstva za industrijo in rudarstvo. 228. Odredba o razpustu Zveze industrijcev in obrtnikov za ljubljansko pokrajino. 229. Objava o pooblaščencih Denarnega zavoda Slovenije. Opozorilo vsem naročnikom 1 Ker so prenehale tehnične ovire, ki so doslej onemogočale sočasno izdajanje srbskega »Službenega lista demokratske iederativne Jugoslavije« in slovenskega »Uradnega lista demokratske iedera^ livne Jugoslavije« v Beogradu kakor tudi njih redno razpošiljanje, »Uradni list SNOS-a in Narodne vlade Slovenije« od 1. oktobra t. 1. dalje ne bo več prinašal prevodov oziroma ponatisov iz beograjskega »Službenega« oziroma »Uradnega lista«. t i Na to okolnost že sedaj opozarjamo vse naročnike, da se morejo do 1. oktobra t. 1. še pravočasno priglasiti kot naročniki na beograjsko slovensko izdajo »Uradnega lista demokratske Iederativne Jugoslavije«. — List se naroča pri upravnišlvu »Uradnega lista demokratske iederativne Jugoslavije« y Beogradu, Državna štamparija (ček. rač. št. 62324) in stane za IV. četrtletje 1945 din 175.—. # Hkrati opozarjamo naročnike »Uradnega lista SNOS-a in Narodne vlgde Slovenije«, da se mora naročnina za list (mesečno din 24.—, četrtletno din 70.—, polletno din 135.—, celoletno din 260.—) plačevati vnaprej. — Upravništvo lista bo z dnem 1. oktobra t. 1. ustavilo nadaljnje dopošiljanje lista vsem tistim naročnikom, ki do lega dne svojih obveznosti ne bi poravnali. —Ob lej priliki opozarjamo vnovič vse naročnike, da moremo reklamacije upoštevati brez plačila samo, če jih prejmemo jK roku 10 dni po izdaji lista, kasnejše pa le proti plačilu. „ „ UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO „Uradnega lista SNOS-a tn Narodne vlade Slovenije” • - ------ - ----- - _ - ■ - --------------------------------- ------ -- - - ---- - JJredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi -ministrstev Narodne vlade Slovenije 222. x Uredba o prevažanju in prenašanju blaga Zaradi pobijanja špekulativnega izvažanja blaga iz federalne Slovenije predpisuje minister za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slovenije na osnovi točke 2. člena 1. uredbe o ureditvi notranjega prometa z blagom z dne 8. junija 1945, št. 306, Uradni list DFJ št. 361/40 naslednjo uredbo: Člen 1. ' Vsako prevažanje in prenašanje katerega- koli blaga iz federalne Slovenije je dopuščeno samo g spremnico. Spremnice za blago do fakturne vrednosti v znesku 5.000 dinarjev izdajejo okrajni narodno osvobodilni od-bori, za blago do zneska 50.000 dinarjev okrožni narodno osvobodilni odbori in mestni narodno osvobodilni odbor v Ljubljani, nad tem zneskom pa ministrstvo za trgovino, in preskrbo v Ljubljani. j Spremnico je treba izdati v treli izvodili, vpisati na njej dopustno količino in vrsto blaga za izvoz, vse osebne podatke prevzemnika, jo datirati in podpisati. Člen 2. Kadar gre za nakup blaga, namenjenega za izvoz iz Slovenije, se mora kupec izkazati dobavitelju s spremnico. Prodajalec je dolžan imeti v svojih poslovnih pro-štorih na vidnem mestu opozorilo v tem smislu * Člen 3. Dobavitelji so dolžni na vseh treh izvodih sprem, niče potrditi točno količino, yrsto in ceno dobavljenega blaga, to potrdilo datirati in podpisati. En Izvod spremnice izročijo prevzemniku, drugega zadržijo zase, tretjega pa dostavijo ob tednu oblaslvom, navedenim v prvem členu. Oblastveni organi so dolžni podatke o izvoženem blagu sporočiti okrožnemu odboru, v -čigar okolišu je prevzemnik blaga. Člon 4. Prepovedano je prevzemati v prevažanje in prenašanje.blago, ki je brez spremnice, a je namenjeno izvozu iz lederalno Slovenije. ' Člen 5. Izjeme po prvem členu te uredbe so dovoljene samo za prevoz ali prenos blaga, ki je v majhnih količinah namenjeno za lastijo uporabo ali za uporabo v lastnem gospodinjstvu in gospodarstvu. Določbe te uredbe tudi ne zadevajo že rabljenega blaga, ki ni namenjeno trgovanju. Člen 6. Organi Narodne zaščite in finančne straže morajo nadzirati prevoz in prenos blaga iz federalne Slovenije in od vsakega prevoznika ali prenašalca zahtevati, da se izkaže s predpisano spremnico. Podrobnosti te službo bodo predpisane s pravilnikom. Člen 7. Kršitelji predpisov te uredbe se kaznujejo po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže z «jine 28. aprila 1945, Uradni list DFJ št. 241/20. Člen 5. S to uredbo se ne izpremlnjajo predpisi, ki urejajo nabavo blaga. Člen 9. ’ • Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listuc Ljubljana dne 80. avgusta 1945. IV. it. 4772/1. Minister za trgovino in preskrbo: *' Dr. Lado. .Vavpetič & r„,. 223. Odloga 9 cenah usnja Ministrstvo z? trgovino tu preskrbo Narodne vlade Slovenije določa v sporazumu z ministrstvom za industrijo in rudarstvo cene usnja začasne takole: Člen 1, Podplatne polovico '1 kg din so.- podplati (kruponi) 1 „ it 110,— vratovi 1 „ d 80,— * „ special 2% mm 1 „ i> 96,- ' „ „ 8% mm 1 „ st 88.— okraje! 1 „ tt 52.— „ special 1 „ 1» 57.50 notranjkl X ,, tl 86.-^ čelino in repine 1 kg din 30.— jermenski kruponi 1 „ » 134.— likanec 1 „ n, 98,- „ vratovi 1 „ i> 76.- „ okrajci 1 ,, i> 69,— kravine - galun 1 ,, d 155.— „ - rjave - ijinstne 1 ,, it 182,— „ - črne - mastne 1 „ „* 120.— mastni vratovi 1 „ 91 102.— „ okrajci 1 „ 1) 91.- boks goveji in 'telečji 1 0 11 32.— teletina za podlogo 1 ,, 19 25.- ovčinn za podlogo 1 ,, 99 14.— konjine za podlogo 1 „ 99 20,— „ Črno . krom 1 „ 91 26.- scvret . 1 „ 19 17.— kenjine za galanterijo 1 ,, 91 23.— okrajci za podlogo 1 ,, 19 20.- vratovi za podlogo 1 „ f 99 22.— cepljenec . čreslov za podlogo >S 14,— n ■ » 1 kg 80.- konjina mastna 1 „ 91 90.-—i Člen 2 Za boks In scvret v barvi se računa din 1,— pri kvadrati, več. Oornje cene veljajo za prvo vrsto, za drugo vrsto Je odbiti 6%, za tretjo pa 10% od cene za prvo vrsto. Člen 3. Cene veljajo franko tovarna, brez skupnega davka In ostalih pristojbin. Člen L Ta odločba stopt V veljavo z dnem objave v »Uradnem listuc. Ljubljana dne 28. avgusta 1945. V. št. 311/1, Minister za trgovino - Minister za Industrijo in preskrbo: in rudarstvo: Dr. Vavpotič Lado o. r. Leskošek France s, r, 224. Odločba o prosti prodaji in conah cementa in živega apna Ministrstvo za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slovenije določa v sporazumu z minietrstvom za industrijo in rudarstvo naslednje: tilede na odločbo ministrstva za trgovino in preskr. bo DFJ z dne 9. junija 1945, s katero se določajo predmeti, ki spadajo pod načrtno razdeljevanje in glede na posobno odločbo istega ministrstva z dne 21. julija 1945 se dajeta cement In živo apno v prosto prodajo. Hkrati so določajo za cement in za živo apno Trbo-veljake premogokopne družbe naslednje cene: 1. za cement v papirnatih vrečah 'za vagonsko dobave 1 ' din 065.-- za tono, franko vagon postaja Trbovlje; 2. živd apno, vagonsko dobave , din 060.— za tono, franko vagon postaja Zagorje, V gornjih cenah ni zaračunan skupni davek na poslovni promet, državna trošarina na cement,- takse na račune in državne takse ter stroški za tovorni list. Cene odrejene s to odločbo, veljajo od 1. junija 1945 dalje do preklica. Ljubljana dne 25. avgusta 1945. V. št. 284/2. Minister za trgovino in preskrbo: Minister za industrijo pomočnik in rudarstvo: dr. Pavlič Stane s. r. Leskošek Franc s. r. 225. Odločba v ceni enotnega pralnega mila Ministrstvo za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slovenije določa v sporazumu z ministrstvom za industrijo in rudarstvo ceno za 40% enotno pralno milo za vse proizvajalce začasno na din 11.— za 1 kg. Cena velja franko tovarna, vključno vse javne dajatve razen trošarin. Prekoračenje cen je kaznivo po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže. Ljubljana dne 27. avgusta 1945. V. št. 174/1. Minister za trgovino in preskrbo: pomočnik: dr. Pavlič Stane s. r. Minister za industrijo in rudarstvo:' Leskošek Franc e. r. 226. Uredba 0 spremembi uredbe o stalnih izpitnih komisijah za srednješolske in učiteljiške izpite z dne 30. julija 1945, Ur. list št. 178/24 Člen 1. ‘"hi V členu 1. uredbe o stalnih izpitnih komisijah za Srednješolske in učlteljiške izpite se besedilo prvega odstavka v peta in šesti vrsti spreminja tako, da se glasi: >... ee osnujejo na vseh srednjih šolah in učiteljiščih, ki poslujejo, stalne izpitne komisije, in sicer:<. Člen 2. [fa uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu«. Ljubljana dne 29. avgusta 1945. _ . Minister za prosveto: Dr. Ferdo Kozak s. r. 227. Odredba Ugotovljeno je, da nekatera industrijska podjetja na lastno pest preurejajo svoje tehnične naprave in odpro-dajajo ali zamenjujejo brez predhodnega pristojnega dovoljenja svojo tehnično opremo . Radi tega podpisano ministrstvo odreja: 1. Vsaka novogradnja ali preuredba industrijskih naprav se sme izvršiti le g predhodno odobritvijo mini. strstva za industrijo in rudarstvo, ne glede na predpise, ki obvezujejo v takih primerih k prijavi drugim ministrstvom. Točne nadrobne načrte in opise teh naprav morajo podjetja predložiti podpisanemu ministrstvu, oddelek za nadzorstvo Industrijskih naprav v odobritev. 2. Vsaka odprodaja, zamenjava ali kakršno koli raz polaganje s tehnično opremo, se sme izvršit j le po odo britvi ministrstva za industrijo in rudarstvo. To velja izrečno tudi za vse lastnike parnih kotlov, ne glede na to, ali gre za industrijsko podjetje ali ne. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v »Urad-nem listu«. Ljubljana dne 21. avgusta 1945. Zap. št. 1-1883/45. Minister za industrijo in rudarstvo: Leskošek Franc s. r. 228. Odredba Ministrstvo za industrijo in rudarstvo odreja; Zveza industrijcev v Ljubljani, osnovana na podstavi zakona o obrtib, pretvorjena v Zvezo industrijcev in obrtnikov za ljubljansko pokrajino v Ljubljani z odredbo okupacijskega visokega komisariata v Ljubljani, se razpušča in prehaja v likvidacijo. Za likvidatorja je imenovan Brane Tuma, industrialec v Ljubljani Odredba stopi v veljavo z dnem objave v »Uradnem listuc. Ljubljana dne 21. avgusta 1945. • .. Zap. št 1—1688/45—dr. P. Minister za industrijo in rudarstvo: Franc Leskošek s, r. Občeveljavne odredbe in razglasi raznih oblastev, zavodov in ustanov 229. Objava. 599 Na podstavi čl. 49. zakona o Denarnem zavodu Slovenije z dne 21. junija 1945 in po sklepu seje uprevnega odbora Denarnega zavoda Slovenije z dne 10. in 24. avgusta 1915 so pooblaščeni podpisovati za: Denarni zavod Slovenije — osrednja uprava: Rogelj Anton, upravnik in predsednik upravneg* odbora, dr. Povh Vekoslav, pomočnik upravnika., Ogrin A nton, tajnik, Biber Joško, inšpektor podružnic; Stran 134. Štev. 31. ti Denarni zavod Slovenije, podružnica Ljubljana: Bregar Franc, upravnik, Rabič Viktor, namestnik, 6? Florjančič Igo, šel likvidature; Denarni zavod Slovenije, podružnica Maribor: Meglič Mirko, upravnik, Bratož Josip, namestnik, Kovaf Franta, uradnik, Hrovat Rudoli, uradnik; Denarni zavod Slovenije, podružnica Celje: Martelanc Alojzij, upravnik, . G rilec Konrad, namestnik, Štajnpikler Jože, uradnik;. Denarni zavod Slovenije, podružnica Kranj: K r a m n r Lojze, upravnik, Piskernik Anton, namestnik, Švigelj Stane, uradnik; Denarni zavod Slovenije, podružnica Murska Sobota: Šušteršič Milan, upravnik, Siitar Stelan, namestnik, Banič Karolina, uradnica; Denarni zavod Slovenije, podružnica Novo mesto; Avbelj Pavle, upravnik, Lavrič Jože, namestnik. Predsednik upravnega odbora Denarnega zavoda Slovenije: Rogelj Anton s. r. Izdajata: Predsedstvo SNOS In Narodna vlado Slovenije v Ljubljani. Urednik: Pohar Robert; tisk in založba; tiskarna Merkur — oba v Ljubljani. — izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina: mesečno: din 24.—, četrtletno: „din 70,—, polletno: din 135.—, celoletno: din 260.—. Posamezna številka: prvo poln din 2.00, vsaka nadaljnja začeta pola din 2,—. — Uredništvo m upravništvo: Ljubljana, urecorčičeva ul 23. Tel. št. 26-52. URADNI LIST SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE Letnik MI. Priloga k Sl. kosu z dne 1. septembra 1945. Številka 18. Sodna oblastva 6 - R 51/45. 619 Amortizacija. Na prošnjo mestne elektrarne v Celju se uvaja postopek za amortizacijo vrednotnice, ki jo je prosilka baje izgubila. Lnetnik te vrednotnice se pozivlje, da v teku šestih mesecev po objavi v Urad-!’?m listu uveljavi svoje pravice, sicer ji se po preteku tega roka proglasilo, oa je ta vrednotnica brez moči. Uznamenilo vrednotu.; Bon št. 003406, Rtaseč se na RM 25.570.— in izdan od •jdniatrslva za finance demokratične fe-norativne Jugoslavije, glavna komisija ^'odvzem in zamenjavo novčanic v Ma-riboru dne 9. julija 1945. Delegat ministrstva za pravosodje pri okrožnem sodišču v Celju dne 29. avgusta 1945. Trgovinski register Spremembe in dodatki: Sedež: Dole 11. Lan vpisa; 22. avgusta 1945. Besedilo: Valjčni mlin in elektrarna ostra, Franica Zupan. Vpiše »e prokurist ing. Kobler Karl« t Bistri. Delegat ministrstva za pravosodje okrožnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani dne 21. avgusta 1945. D Rg A VI 189/3 * Bedež: Ljubljana. Dan vpisa: 22. avgusta 1945. i Besedilo: Akcijska družba za kemično ''bistrijo, podružnica v Ljubljani. a podlagi dekreta ministrstva za in-j .'jjtrijo in rudarstvo v Ljubljani štev. d%,/45 z dne 25. maja 1945 se vpiše clegat tov. Beber Josip iz Ljubljane. izbrišejo se: člana načelstva dr. Stein-iiii Ludvik in Kriiger Rudolf, namest-j,a člana načelstva dr. Engel Feliks, A,e-45. 526. Na podlagi člena 4. odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji in na podlagi členov 1. in 5. zakona o podeljevanju amnestije in pomilostitve ter na predlog predsednika zvezne vlade in ministra za narodno hrambo izdaje predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije naslednji ukaz o splošni amnestiji in pomilostitvi Člen L Daje se splošna amnestija: 1. vsem tistim, ki so sodelovali v četniških in nedi-tevskih edinkah, v edinicah hrvatskega in slovenskega domobranstva, .v muslimanski milici, v amavtskih oboroženih formacijah in v vseh ostalih oboroženih formacijah v službi okupatorjev aii so jim pomagali, kakor tudi vsem tistim, ki so pripadali ustreznim političnim organizacijam ali njihovemu administrativnemu oziroma Godnemu aparatu; 2. vsem tistim, ki so dezertirali iz Jugoslovanske vojske ali se niso odzvali mobilizaciji, pa do dneva objave tega ukaza niso prestopili na sovražnikovo stran; 3. vsem- tistim, ki so sodelovali z okupatorjem na kulturnem in umetniškem poprišču, kolikor to sodelovanje ni prekoračilo okvira njihove redne poklicne dejavnosti; 4. vsem tistim, ki so oklevetali ali razžalili Jugoslo- vansko vojsko, njene predstavnike, narodna obLastva in i njihove organe. • v Člen 2. Od amnestije po točki 1. člena 1. se izvzemajo: 1. ustaši, IjotiČevci in pripadniki ruskega prostovoljnega korpusa, razen tistih, ki so bili prisilno mobili-tinani po 1. januarju 1942; 2. tisti, ki so v omenjenih formacijah in organizacijah storili zločine, kakršni so umori, požigi, ropi, Posilstva in tem podobni; 3. tisti, ki so bili člani Kulturbunda, ovaduhi, agenti, uradniki in drugi funkcionarji Gestapa, OVRE in sploh tnjne politične policije v službi okupatorjev in prekih sodišč: 4. ideološki pobudniki, organizatorji in voditelji ter tisti, ki so v večjem obsegu finansirali ali materialno Podpirali zgoraj navedene organizacije, in višji operativni in zaledni komandni kader, začenši od hataljnndc'h komandantov in načelnikov navzgor (komandanti in na- čelniki polkov, brigad, divizij in korov), šefi, načelniki in višji vodje uradniškega aparata; 5. tisti, ki so pobegnili v inozemstvo pred odgovornostjo narodnim oblastvom. Člen 3. Amnestija po Členu 1, ge nanaša samo na tiste, proti katerim do dneva objave tega ukaza ni bila izrečena pravnomočna sodba za dejanja, katera so storili. Za osebe po členu 1. pod točkama 1. in 2., ki so na begu pred narodno oblastjo, se uporabi amnestija, ako se v roku enega meseca po objavi tega ukaza dajo na razpolago narodnim oblastvom. Člen 4. Splošna amnestija se daje: L vsem vojaškim osebam, ki so do dneva objave tega ukaza bili obsojeni s pravnomočnimi sodbami vojaških sodišč, pa jim je kazen izrečena pogojno ali pa jo bila njena izvršitev odložena do konca vojne; 2. vsem takim civilistom, ki so do dneva objave tega ukaza bili obsojeni s pravnomočnimi sodbami vojaških sodišč, pa jim je izvršitev kazni odložena do konca vojne, ako so. bili mobilizirani in so sodelovali v osvo. bodilni vojni v sestavu vojaških edinic Jugoslovanske vojske. Člen 5. Pomiloščeni so vsi tisti, ki so bili do dneva objave tega ukaza pravnomočno obsojeni za dejanja iz točk 1. do 4. člena 1. ter se jim odpusti še neprestani del kazni prisilnega dela brez odvzema prostosti, kazni odvzema prostosti in kazni odvzema prostosti s prisilnim delom, pri čemer se jim prej izrečene kazni priravnajo po členih 1. in 10. zakona o vrstah kazni Ta pomilostitev se ne nanaša na osebe, navedene v členu 2. tega ukaza. Člen 6. Pomiloščeni so vsi drugi, ki so bili do dneva »biave tega ukaza pravnomočno obsojeni na kazen prisilnega dela brez odvzema svobode, kazen odvzema svobode ali kazen odvzema svobode s prisilnim delom, pri čemer se jim za prej izrečene kazni priravnajo po členih 1. in 10. zakona o vrstah kazni, in sicer: 1. tistim, ki so obsojeni na navedene kazni s trajanjem do enega leta, se odpusti nadaljnje prestajanje kazni; 2. tistim, ki so obsojeni na navedene kazni e trajanjem od 1 do 2 let, se oprosti polovica izrečene kazni; 3. tistim, ki so obsojeni na navedene kazni s tratenjem od 2 do 5 let, se oprosti tretjina izreče'ne kazni; 4. tistim, ki so obsojeni na navedene kazni s trajanjem od 5 let navzgor, se oprosti pelina izrečene kazni. Oproščeni del kazni se računa od skupne s sodbo izrečene kazni. Člen 7. Od pomilostitve po členu 6. se izvzemajo: 1. listi, katerim se je kazen dosmrtne robije (ječe) znižala na časno kazen na podlagi zakona o vrstah kazni; 2. tisti, ki so navedeni v točka Ii 1., 3. in ji. člena 2. tega ukaza. , Člen 8. Odločbe po tem ukazu izrekajo tista sodišča, pri katerih se vodi ali se je vodil postopek na f)rvi stopnji. Tisti, ki mislijo, da jih obsegala amnestija oziroma pomilostitev po tem ukazu, pa bi se zanje ne uporabila, oziroma bi jim kazen ne bila znižana, se morejo obrnili do sodišča, navedenega v prvem odstavku lega člena. Zoper odločbo navedenega sodišča ima prizadeli pravico pritožbe na pristojno višje sodišče v roku 8 dni od dneva, ko mu je bila odločba sodišča vročena. Pristojno višje sodišče odloči o pritožbi dokončno in proti njegovi odločbi ni redne pritožbe. Člen 9. Ministrstvo zn pravosodje demokratske federativne Jugoslavije se pooblašča, da poskrbi za izvršitev tega ukaza in dn rešuje vsa sporna vprašanja, ki bi nastala, pri njegovem izvrševanju. Člen 10. Ta ukaz stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije, Beograd dne 3. avgusta 1945. Tajnik: Predsednik: Iti- Pertiničič s. r. Dr. Iran Jtibar s. r. 527. Znknn o reviziji razdelitve zemlje, kolonistom in ngrnrnim interesentom v Makedoniji in v kosovsko-znetohijski pokrajini (predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije z dne 3. avgusta 1945.) 528. Na podlagi člena 4, odloka o vrhovnem zakonodajnem ih izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu narodne oblasti v Jugoslaviji med narodno osvobodilno vojno izdajo predsed-ništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije naslednji zakon o reševanju nerešenih spisov invalidov iz prejšnjih vojn Člen 1. Nerešene invalidske spise invalidov in drugih žrtev iz prejšnjih vojn rešuje do izdaje novega zakona o invalidih po predpisih, ki so veljali do 6. aprila 1941, na prvi stoynli okrožno narodno sodišče, na drugi in zad- nji stopnji pa višje invalidsko sodišče, ki sme po potrebi imeti več senatov, kolikor ti predpisi ne nasprotujejo odloku Antifašističnega svela mirpdno osvoboditve Jugoslavije z dne 3. februarja 1945. Člen 2. Višjo invalidsko sodišče oziroma njegovi senati se sestavijo pri ministrstvu zn socialno politiko vsake federalne edinice in sesloji vsako jz treh članov ih njihovih namestnikov. Cin ni sodišča so: en sodnik vrhovnega sodišča federalne edinice, en sodnik okrožnega ali okrajnega narodnega sodišča in en priznan vojni invalid, vsi v tistem kraju. Člane lega sodišča in njihove namestnike poslavlja federalni minister za socialno politiko v sporazumu s federalnim ministrom za pravosodje, a ko so to sodniki rednih sodišč; člana sodišča, ki je vojni invalid, in njegovega namestnika pa poslavlja na predlog Društva vojnih invalidov. Po činu najstarejši član sodišča je obenem predsednik sodišča oziroma senata. Delovodja sodišča je po možnosti diplomiran pravnik; poslavlja ga federalni minister za socialno politike. Namestniki sodnikov morajo izpolnjevati pogoje članov, katero nadomestujejo. Ostalo upravno osebje sodišča poslavlja federalni minister "‘za socialno politiko. Odločbe višjega invalidskega sodišča se izrekajo z večino glasov. Člen 3. Sodišča po členu 1. tega zakona odločajo tudi o prijavah, katero predložijo: 1. osebe, ki so bile kot bojevniki bivše jugoslovanske vojske -onesposobljene v vojni s sovražnikom v aprilu 1941. in osebe, ki so pri izvrševanju službo po naredbi pristojnega oblastva za vojne namene bivše jugoslovansko vojsko bilo onesposobljene v omenjeni vojni; 2. rodbinski člani oseb po točki 1. tega člena, k j so ob tam navedenih okoliščinah v vojni aprila 1941 padle, umrle ali se pogrešajo in imajo po zakonu pravico do invalidske podpore; 3. rodbinski člani umrlih priznanih vojnih invalidov. Iti imajo pravico do invalidnine. Člen 4. Za vedno zgubijo svojstvo invalida in pravice, ki so s tem zvezane, vsi tisti‘in njihove rodbine, starši, braijo in sestre, ki so. prostovoljuo sodelovali na strani okupatorjev in njihovih pomagačev v borbi proti partizanskim odredom Jugoslavije, proti narodno osvobodilni vojski, Jugoslovanski vojski in njenim zaveznikom. Vojni invalidi, ki s sodno razsodbo izgubijo častne pravice, izgubijo tudi svojstvo in pravice invalida za čas, za katerega so z razsodbo Izgubili častne pravice. Narodna oblastva, ki zvedo zn dejstva iz prvega in drugega odstavka tega člena, morajo obvestiti o njih pristojno izplačilno blagajno, ki 'takoj ustavi izplačilo invalidskih prejemkov in o tem obvesti pristojno federalno ministrstvo za socialno politiko, ki naj zahteva od pristojnega invalidskega sodišča, da se taki osebi odvzame svojstvo invalida. Člen 5. Pogrebne stroške za osebne invalide izplača pr> stojno finančno oblastvo brez sodno odločbe. * Člen 6. Nerešene invalidske spise z območja Vojvodine rešuje višje invalidsko sodišče pri pokrajinskem odboru zn Vojvodino. Sestav tega sodišča je enak kakor po členu 2. tega zakona, le da vse postavitve v zvezi s tem sodiščem izvršuje pokrajinski odbor. Člen 7, Minister za socialno politiko demokratske feđera^ tivno Jugoslavije predpiše v sporazumu s prizadetimi ministri natančnejše določbe za izvrševanje tega zakona, določbe o izplačevanju invalidskih prejemkov in tudi določbe o sestavitvi in o poslovnih sedežih invalidskih zdravniških komisij. Člen 8. Za zakon stopi v veljavo z dnem objave v Urad-tteni listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne 3. avgusta 1945. Prcdsetiništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavijo Tajnik: Predsednik: M. Poruničič s. r. Dr. Ivan Ribar s. r. 529. Na podlagi člena 4. odloka o vrhovnem zakonodajnem rn izvršilnem narodnem predstavniškem zboru Jugoslavije kot začasnem organu narodne oblasti v Jugosla-viji med narodno osvobodilno vpjno izdaje predeed-ttištvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije naslednji zakon o državnih kmetijskih posestvih Gen 11 Radi povzdige kmetijstva se iz državnega zemlji-sklada oddeli dol: a) aa velika državna kmetijska posestva (kobilarne, vzorne postaje itd.) pod upravo zveznega ministrstva za kmetijstvo; fr) za kobilarne, živinske postaje, kmetijske po-šolska posestva itd. pod upravo federalnega mini-^mtva za kmetijstvo. Cfeu 2. Za državna kmetijska posestva, navedena X členu 1. mpa zakona, so predvsem uporabijo razlaščena organi--nana kmetijska posestva z vsem živim in mrtvim iuven-arie,n na teh kmetijskih posestvih, računajoč tudi gozdove in kmetijske tovarne, ki so organsko povezane s Irnnf kmetijskimi posestvi. Tem organiziranim kmetij. ,vlm posestvom se priključijo nizka, poplavna in moč-J1'nata zemljišča, ki niso primerna za kolonizacijo. A ko bi lem kmetijskim posestvom primanjkovalo -gradb, ki so jim potrebne, so zvezni minister za leme-jstvo pooblašča, da v sporazumu z ministrom za kolo-1ZQeijo in federalnimi ministri za kmetijstvo odvzame uuaj teli posestev potrebno število razlaščenih kmetij-’h Poslonij za zvezna in federalna kmetijska posestva. Člen 3. Velika kmetijska posestva rabijo pod upravo zveznega ali federalnega ministrstva za kmetijstvo predvsem ža povzdigo vsega kmetijstva in deloma tudi za povečanje splošne kmetijske proizvodnje. Za ta namen imajo zlasti tčle naloge: . - 1. vzgajati požlahtnjeno kakovostno seme, plemensko živino in sadike za vso državo in pri tem podpirati federalne in zadružne ustanove in posameznike, k{ se bavijo s selekcijo živine in s pridelavo kakovostnega semenja in sadik; 2. rabiti za kmetijske, vzorne, znanstvene in praktične poizkuse na področju rastlinske proizvodnje in živinoreje; 3. omogočati praktično šolanje in izpopolnjevanje kmetijskih strokovnjakov in kmetovalcev sploh; 4. pridelovati razne kmetijske proizvode (kmetijsko. surovine za industrijo, živila itd.) na podlagi danih proizvodnih nalog; 5. rabiti proizvodnji za potrebe veterinarskih confv in zdravil. Člen 4. Za organiziranje upravo na velikih kmetijskih posestvih, ki jim po tem zakonu pripadajo, naj zvezno in federalna ministrstva za kmetijstvo ter pokrajinski odbor za Vojvodino ustanovijo posebne oddelke in odseka. Člen 5. ' Sedanja državna kmetijska zgledna in vzorna posestva tudi nadalje rabijo določenemu namenu Člen 6. Od kmetijskega zemljišča v Banatu. Bački, Baranji in Sremu, ki preide v državni zemljiški sklad, se oddeli 210.000 oralov plodne zemlje (z vsemi kmetijskimi tovar-nami, ki so organsko povezane s kmetijskimi- posestvi in z ostalimi napravami), da se ustanovijo; a) velika državna kmetijska posestva pod upravo zveznega ministrstva” za kmetijstvo; . b) kmetijska posestva pod upravo pokrajinskega odbora za Vojvodino. Od zemljiškega sklada veleposestva okoli Osijeka, vštevši kmetijske tovarne in ostale naprave, organsko povezane s temi posestvi, ee priključi 16.000 oralov državnemu posestva Belje. Gen 7. Zvezni minister za kmetijstvo naj v sporazumu ■ federalnim ministrom za kmetijstvo za Hrvatsko in • predsednišivom pokrajinskega odbora za Vojvodino takoj prične organizirati navedena kmetijska posestva v smislu tega zakona v rajonih in na območjih, za katere misli, da ustrezajo zgoraj navedenim smotrom, upoštevajoč pri tem potrebe agrarne reforme in kolonizacije- Člen 8. x Za državna kmetijska posestva zunaj Banata, Bačke in Baranje, Srema in okolico Osijeka izda odločbo zvezni minister za kmetijstvo v sporazumu z zveznim ministrom za kolonizacijo, s predsednikom Gospodarskega sveta in s federalnimi ministrstvi za kmetijstvo. Cie u 9. Zvezni minister za kmetijstvo se pooblašča, da iz.d.-i v sporazumu z zveznim ministrom za finance in s predsednikom Gospodarskega svela uredbo in pravilnike o ustroju in poslovanju zveznih kmetijskih posestev, federalni ministri za kmetijstvo pa da izdajo uredbe in pravilnike kmetijskih posestev pod svojo upravo. Člen 10. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dne 3. avgusta 1945. PrcdSedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije Tajnik: Predsednik' 8L Pcrunitič a. r. Dr. Ivan Iti bar s. r. 530. Na predlog ministrskega sveta in na podlagi člena I. odloka o vrhovnem zakonodajnem in izvršilnem narodnem predslavniškem zboru Jugoslavijo kot začasnem organu vrhovne narodne oblasti v Jugoslaviji izdaje predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije naslednji •- zakon o zastopanju uradov, ustauov, podjetij in organizacij javnega značaja Člen 1. Urade, ustanove, podjetja in organizacije javnega značaja zastopajo pred sodišči in drugimi narodnimi ohlastvj glede zaščite njihovih imovlnskopravnili koristi tisti, ki načelujejo lem uradom, podjetjem, ustanovam in organizacijam, ali tisti, ki jih ti odredijo. Člen 2. Zaščito imovinskopravnih koristi in zastopanje 'pred sodišči in drugimi narodnimi oblastvj sme prevzeti tudi tisfj organ narodne oblasti, pod Čigar vodstvom ali nadzorstvom je la urad, ustanova ali podjetje. V tem smislu določijo vrhovni nadzorni organi s posebnimi predpisi način zastopanja podrejenih uradov, ustanov in podjetij. Organizacije sme zastopati nadzorni organ teh organizacij. Člen 3. O zaščiti imovinskopravnih koristi uradov, ustanov, podjetij in organizacij javnega značaja in o njih zasto-f^niu pred sodišči in drugimi oblaslvi tujih držav odloča 1 vrhovni nadzorni organ tiste široke, h kateri ta urad, ustanova, podjetje ali organizacija spada. Člen 4. Likvidacijo že uvedenih spornin postopkov, preden je stopil ta zakon v veljavo, izvedo javni tožilec demokratske federativne Jugoslavije, Člen 5. Navodila za izvrševanje lega zakona daje po potrebi zvezni minister za pravosodje. Člen 6. Ta zakon slopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu demokratske federativne Jugoslavije. Beograd dno 3. avgusta 1945. Tajnik: Predsednik: M, Pertmičić s. r. Dr. Ivan Rihar s. r, 531. Ker narodna oblnslva pri izvrševanju zakona o zaplembi in pri opravljanju zaplembe ne ravnajo vedno pravilno in tolmačijo neenotno in različno nekatere predpise gornjega zakona, zato v želji, da se odvrne vsakršna napačna raba zakona in dn so na la način preprečijo krivice, izdaje predsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije naslednje avtentično tolmačenje nekaterih členov, odstavkov in (očk zakona o zaplembi in o opravljanju zaplembo K členoma 4. in 5. Če je oče obsojen na kazen zaplembe 'celokupne imovine, sc zapleni celokupna imovina razen prinovka sinov v pokrajinah, kjer obstoji prinovek (n. pr. v’Srbiji), in se ravna v smislu člena 6. Ako je sin obsojen na kazen zaplembe celokupno imovine, se sme zapleniti samo prinovek, ki pripada sinu. Očetovo posestvo oslane nedotaknjeno. Pravno tolmačenje o lastnini očeta in otrok daje vrhovno sodišče iedcrnlno etiinice. K členu 6. a) Prvi odstavek člena ti. je treba razumeti tako, da izvzema predmete sodni odposlance ob opravljanju zaplembe; h) 3. točka odstavka 1, more rabili samo kmetom. Za kmeta jo treba šteti tistega, ki mu jo obdelovanje zemlje glavni poklic; • c) izjema po 3. točki odstavka 1. se ne nanaša na zaplembo hiš v mestih, Če so to lastniki, katerim obdelovanje zemlje ni glavni poklic; č) pri zaplembi hiš v mestih se pusti na razpolago stanovanje, ki je neogibno potrebno za življenje obsojencu in njegovi ožji družini v smislu odstavka 2.; d) odstavek 2. je treba razumeti tako, da jo z njim obseženo tudi vzdrževanje nedoletnih otrok, ako je mati nesposobna za delo, dokler so no vrne hranilec; e) ako tisti, ki je obsojen na odvzem prostosti in na zaplembo, nima nikogar od bližnje rodbino, ki bi se brigal zn stvari, ki so izvzete od zaplembe v smislu člena 6., mu je treba postaviti skrbnika; f) izjeme po členu 6. se ne nanašajo na osebe po členu 30. zakona, Drugi stavek v 2. točki člena 6. velja samo v pri. meru popolne zaplembo. K členu 7. Prijavo terjatev drugih oseb se vlagajo pri sodišču, ki opravlja zaplembo; to sodišče mora, poleg objave na sodni deski v smislu Člena 17., po Uradnem lislu DFJ oozvati upnike, naj v roku 15 dni prijavijo svoje terjatve. K členu 13. S pristojno upravo narodne imovine je treba vselej razumeti okrožno upravo narodne imovine, će te ni, pa federalno upravo. K členu 15. Razsodbo zadostuje poslati v Izpisku (samo dispozitivni del). To velja tudi za razsodbe po odstavku 3. člena 28. Izpisek razsodbe o zaplembi se mora objavili v Uradnem listu D F J. Pri tem je treba navesti naslov sodišča, ki naj opravi zaplembo. Vojaška sodišča in komande morajo v smislu odstavka 3. člena 28. poslati vse razsodbe v izpisku pristojnim sodiščem radi oprave zaplembe, ne glede na to. ali so to doslej že storila. A ko ni obsojenca in tudi nima skrbnika, se razsodba rroči enemu izmed ožjih elanov obsojenčeve družine. S pristojnim javnim tožilcem je treba razumeti okrožnega javnega tožilca, K členu 16. Sodišče opravlja zaplembe samo na podlagi izvršne razsodbe, ne pa tudi na podlagi spisov drugih oblastev, v katerih se oblastvo sklicuje na obstoj take izvršne razsodbe, razen v primeru po odstavku 1. člena 28. K členu 20. Zaplemba se šteje za opravljeno z dnem, ko se za-oisnik o opravljeni zaplembi podpiše. K členu 23. Z izločitvenimi pravnimi zahtevki je treba ravnati koj z rednimi tožbami tudi glede taks, razen pri hudih napakah sodnega odposlanca; o lem odloča sodišče. V primeru sekveslracije ali zaplembe imovine, ki je 8Hupna last, izvede njeno delitev sodišče. K členu 38. . Prvi odstavek, ki govori o ustreljenih, ubitih, padlih m pobeglih, je treba razumeti tako, da velja tudi za tiste, ki so umrli, preden jih je dosegla kazen. Sodišče ni dolžno preiskovati, ali je bil kdo dejan. G“° ustreljen, ubit, ali je padel, pobegnil ali umrl, ker so na to izključno pristojni narodni odbori. Ako imajo narodni okrajni odbori v smislu odeta v-«a 1. člena 28. v rokah razsodbe, jih mora jo.poslali hkrati 6 popisom nepremične imovine. Beograd dne 3. avgusta 1945. . Vredsedništvo Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije Tajnik: • Predsednik: 1L Poruničić & r. Dr. Ivan Ribar s. r. 5S2. Na podlagi člena 16. zakona o delavskih zaupnikih izdajem naslednjo uredbo ti volitvi delavskih zauppjkov ' Člen 1. Volitve delavskih zaupnikov obavljajo voBvni od-hori na podlagi zakona o delavskih zaupnikih in »o določbah te uredbe. Člen 2. Volivni odbor ima naslednje dolžnosti: 1. izbrati predsednika odbora; 2. pribaviti od uprave podjetja seznam vseh zaposle-ni h delavcev in sestaviti natančen volivni imenik za opravo volitev; 3. izdati najmanj sedetii dni pred volitvami in na vidnem mestu v podjetju objaviti razpis volitev (volivni razglas), ki ga podpiše predsednik volivnega odbora; razglas mera navajati: a) dan, kraj. in čas volitev; b) število zaupnikov in njihovih namestnikov, ki naj se volijo; n) kraj, kjer je na vpogled volivni imenik, kakor tudi navodilo, da se popravki v volivuem imeniku lahko zahtevajo samo do 24 ur pred pričetkom volitev; e) kje-in kdaj se sprejemajo kandidatne liste ter kje in kdaj bodo volivcem na vpogled; 4. priskrbeti s pomočjo podjetja potrebne prostore za volitve; 5. sprejemati kandidatne liste v roku, določenem r členu 3. te uredbe; 6. pripraviti vse, kar je potrebno za pravilno opra. vo volitev; 7. voditi volitve; 8. ugotoviti izid volitev in ga objaviti prisotnim volivcem in izvoljenim delavskim zaupnikom; 9. sprejemati pritožbe o nepravilno opravljenih volitvah in na podlagi člena 11. te uredbe dostaviti tako pritožbe pristojnemu narodnemu okrajnemu sodišču. Vsi posli, navedeni v točkah 8. in 9. morajo biti izvršeni najkasneje v treh dneh od dneva volitev. Člen 3. Kandidatne liste se vložijo pri volivnem odboru najkasneje tri dni pred volitvami. Kandidatna lista mora biti podpisana od uprave sindikalne podružnice ali pa od tolikokrat po pet predlagateljev,, kolikor je zaupnikov predlaganih za kandidate. Vsak predlagatelj sme podpisati samo eno kandidatno Listo. Na vsaki kandidatni listi mora biti po zaporednih številkah predlaganih toliko kandidatov ali njihovih namestnikov, kolikor se voli delavskih zaupnikov za tisto podjetje. Poleg imena in priimka kandidata in namestnika se vpiše njihov poklic in naslov. Lista, ki ne bi navajala prednjih podatkov, se štej« za nepravilno in naj jo volivni odbor vrne prvemu predlagatelju, da jo popravi v roku 24 ur. Gen 4. Kandidatne liste naj zaznamuje volivni odbor s Ste-vilkami po vrsti, kakor so prispele, in naj jih izvesi na vidnem mestu v podjetju. Gen 5. Ako je bila vložena samo ena kandidatna lista, vo-livni odbor to na dan volitev ugotovi in vpiše v zapisnik in brez glasovanja razglasi kandidate s te. liste za izvoljene delavske zaupnike. Člen 6. Voli se s tajnim glasovanjem z glasovnicami. Za vsako predlagano listo naj pripravi volivui odbor toliko glasovnic, kolikor je delavcev zaposlenih v podjetju. Glasovnice za vazne liste morajo biti označene z zaporednimi številkami ustreznih kandidatnih list. Vsak volivec dobi za vsako listo po ono glasovnico in eno kuverto. V posebnem prostoru odbere volivec glasovnico s tisto številko kandidatne liste, za katero glasuje, jo dene v kuverto in jo zalepi ter odda volivnemu odboru, ostale prejelo glasovnice pa uniči. Člen 7. Praviloma se vrše volitve na dan odmora ali po končanem delovnem času. Stroške za volitve plača pristojna delavska zbornica. ■ Člen 8. Po končanem glasovanju mora volivni odbor takoj prešteti oddane kuverte in navesti v zapisniku njihovo šlevi lo. Nato odpre volivni odbor kuverte in uredi glasovnice po številkah kandidatnih list radi ugotovitve votivnega izida. Će dobi volivni odbor v kuverti več kot eno glasovnico, jih vse uniči iu izreče za neveljavne. Člen 9. Pri ugotavljanju votivnega izida je postopek tale: Glasovi, oddani za vsako vloženo listo, se seštejejo in se dobljeno število deli s številom predlaganih zaupnikov v tistem podjetji!. Na ta način dobljeni količnik je volivni količnik. Glede r.a to dobi vsaka lista toliko mandatov oziroma delavskih zaupnikov in njihovih namestnikov, kolikorkrat je votivni količnik obsežen v šle-vilu dobljenih glasov vsake liste. Čc bi se na ta način Število mandatov delavskih zaupnikov in njihovih namestnikov ne porazdelilo popolnoma, se dodelijo preostali mandati po vrsti tistim listam, ki imajo največji ostanek. Pri enakih ostankih odloči žreb s kocko, kateri listi pripada nedodeljehi mandat. Če je kdo izvoljen na več kandidatnih listah, je volivci odbor dolžan vprašati, na kateri listi se ima za izvoljenega. Člen 10. Volivni odbor napravi o opravljenih volitvah zapisnik, v katerem ugotovi: 1. skupno število pravilnih glasovnic, ki so jih oddali volivci; 2. število glasov, oddanih 7-a posamezne kandidatne liste; 3. volivni količnik in število mandatov, kj spadajo na posamezno kandidatne liste; 4. imena izvoljenih delavskih zaupnikov; 5. morebitne pritožbe v zvezi z opravljenimi volitvami. Zapisnik podpišejo vsi člani volivnega odbora. Člen 11. Prizadete skupine delavcev in sindikalna organizacija se lahko priložijo v roku 8 dni od dneva volitev po volivnem odboru pri pristojnem narodnem okrajnem so-dišču zaradi nepravilnosti pri opravi volitev. Če se ugotovi, da so bili v času volitev prekršeni bistveni predpisi zakona o delavskih zaupnikih ali predpisi to uredbe, razveljavi narodno okrajno sodišče vo- ■ lilve in razpiše nove volitve v roku 8 dni 'od dneva prejele pritožbe. Odločba narodnega okrajnega sodišča jo dokončna. Člen 12. Predsednik volivnega odbora moro v roku treh dni potem ko postanejo volitve za delavske zaupnike ne-ovržne, pismeno pozvali vso izvoljene delavske zaupnike na sejo radi konstituiranja in prevzema njihovih poslov. Na tej seji izvolijo delavski zaupniki izmed sebe starešino in tajnika. Po opravljenih volitvah delavskih zaupnikov in nji-r hovem konstituiranju mora predsednik votivnega odbora v roku potili dni od dneva volitev predložili pismeno poročilo z zapisnikom o izidu volitev in o konstituiranju delavskih zaupnikov pristojnemu okrožnemu (mestnemu) narodnemu odboru, delavski zbornici in sindikalni orga. nlzaciji, upravi podjetja pa izroči samo poročilo o izvoljenih delavskih zaupnikih in njihovih namestnikih kakor tudi o njihovem konstituiranju. Če se predsednik volivne komisije ne ravna po predpisih v prednjem odstavku, se izvoljeni delavski zaupniki po preteku tridnevnega roka sami konstituirajo in naj izvoljeni starešina predloži poročilo, kakor je navedeno v prednjom odstavku. Člen 13. Federalni ministri za socialno politiko izdajo natančnejšo določbe o izvrševanju te uredbo. Člen 14. ’ Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu DFJ. Beograd dno 31. julija 1945, IV. št. 1722. Ministor za socialno politike: Dr. Kržišnik s. r. s?" 7B dirBsF* '7. ovffjrmsfts* , 533. Uredba o cenzuri kinematografskih filmov) Člen 1. Vsak kinematografski film in tudi vsaka reklamna fotografija in lopak se mora za javno prikazovanje cenzurirali. Člen 2. Cenzuro kinematografskih filmov opravlja cenzurna komisija pq Filmčkom podjotju demokratske federativne Jugoslavije. Cenzurno komisijo tvorijo po en delegat ministrstva za narodno hrambo in ministrstva zn informacije ter de-legat ministrstva za prosveto, ki je hkrati tajnik cenzurno komisijo in vodi njeno delo. ■ Člen 3. Odločbe cenzurne komisije so dokončne in obvezne za vse območje demokratske federativne Jugoslavije. Člen 4. Vsak film, odobren za javno prikazovanje, prejme cenzurno listino. Člen 5. Javno prikazovanje filma je dovoljeno samo v tisti obliki, v kateri je po cenzurni listini film odobren. Govori, vtisnjena besedila in naslovi na filmu se brez do-voljenja cenzurne komisije ne smejo spreminjati. Člen 6. Minister za prosveto se pooblašča, da predpiše pravilnik o poslovanju cenzurne komisije. Člen 7. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu D F J. Beograd dne 3. avgusta 1945, Predsednik ministrskega sveta in minister za narodno hrambo: Minister za prosveto: Maršal Jugoslavije Vladislav Ribnikar s. r. Josip Broz-Tito e. r. 584. Na podlagi člena 9. zakona o demobilizaciji starejših letnikov vojaških obveznikov, žensk in hranilcev Jugo-slovanske vojske in mornarice predpisujem v sporazumu z. ministrstvom za finance in ministrstvom za kolonizacijo naslednji pravilnik za izvrševanje zakona o demobilizaciji starejših letnikov vojaških obveznikov, žensk in hranilcev Jugoslovanske vojsko in mornarice A. Splošne določbe i Člen 1. Po točki b) člena 1. zakona naj izda načelnik sanitetnega oddelka ministrstva za narodno hrambo odločbo, katere ženske se ne demobilizirajo pri stalnih sanitetnih ustanovah, podrejenih neposredno ministrstvu za narodno hrambo, armadni štabi pa za ostale stalne sanitetne ustanove. Po istem členu zakona naj o tern, kateri specialisti in ženske po drugih ustanovah se pridržijo v vojaški službi, izdajo odločbo štabi armad, letalstva in mornaricei poveljništva vrst vojske, načelniki oddelkov ministrstva za narodno hrambo, štab kora narodne hrambe in štab gardne brigade. Člen 2. Vojaški obvezniki starejših letnikov in žensk, ki Imajo po zakonu pravico do demobilizacije, a želijo ostati v jugoslovanski vojski in mornarici, naj v smislu zadnjega odstavka člena 1. zakona oddajo pismeno izjavo na zapisnik svojemu prvemu nadrejenemu starešini, ta pa on j tn zapisnik n svojim mnenjem pošlje po uradni poti divizijskemu ali temu enakemu štabu, da od loč f o tem, Mi ae prosilec pridrži ali odpusti. B. Postopek g hranilcem Člen 3. Prošnjo za hranilca, kakršnega označuje opredelitev v zakonu, naj vložj po členu 2. zakona član tisto zadruge ali rodbine, katere branilec je prizadeli vojaški obveznik V predloženi prošnji naj navede prosilec razen drugega tudi to, v kateri edink; in v kateri garniziji služi tisti vojaški obveznik, za katerega želi prosilec, da bi se mu priznala ugodnost- hranilca; V vsaki zadrug; (rodbini) sme biti oproščen vojaške službe kot hranilec samo po eden. Člen 4. - Po členu .3, tega pravilnika vloženi prošnji, naj se takemu vojaškemu obvezniku prizna lastnost hranilca, je treba priložiti potrdilo in v njem navesti: a) rodbinsko ali zadružno stanje (rodbinska razkazuj ca); b) imovinsko stanje zadruge ali rodbine glede pose. sti, zemlje in živine, orodja, strojev ;n drugih virov, ki dajejo dohodek; c) umrle, padle, pogrešance, v ujetništvu, v Jugoslo-vanskl vojski in mornarici Ud.; č) ali ima zadruga ali rodbina posestvo in ali. zadruga al; rodbina ne more vzdrževati plačane delovne moči za obdelovanje posestva; d) da se zadruga ali rodbina vzdržuje samo z osebnim delom tistega, za katerega se prosi priznanje ugodnosti kot hranilca, kakor tudi, da ni nobenega zadruga rja ali člana rodbine, ki bi bil sposoben za delo in zaslužek, in tudi ne takega, ki bi užival pokojnino ali kako drugo ■podporo od države al, fmel kak d fug stalni dohodek, zadosten za vzdrževanje rodbine aii'Zadruge. Takšno potrdilo izda krajevni narodni odbor, ki je odgovoren za resničnost podatkov. Ako se ugotovi, da je potrdilo neresnično, se bo moral krajevni odhsr kazensko zagovarjali. , Člen 5. Prošnje in potrdila, k; se vlagajo za priznanje ugodnosti branilca, go proste vseh taks v smislu odločbe zveznega ministrstva za finance št. 2136/3 z dne 26. julija 1945. * Člen 6. Prošnje za priznanje ugodnosti hranilca se s potrdili vlagajo pri pristojnem krajevnem narodnem odboru: Če so prošnje pomanjkljive, jih odbor prosilcem vrne. P ra-vilne prošnje pošlje narodni odbor s svojim mnenjem neposredno komandi vojaškega področja, na katerega ozem-lju je, v Beogradu pa mobilizacijskemu oddelku mesta Beograda. Prošnje, ki se ne izročajo po tej poti, se vrnejo ero. silcem e pripombo, naj jih oddajo organom, ki so po tem členu predpisani. Rok za vlaganje prtišenj pri komandah vojaških področij oziroma pri mobilizacijskem oddelku mesta Beograda je do 1. oktobra 1945: po tem dnevu se prošnje ne vzamejo več v postopek. Člen 7. Komande vojaških področij in mobilizacijski oddelek mosta Beograda pregledajo prejete prošnje in vrnejo tiste, ki ao neumestne, prosilcem, druge pa pošljejo pri* <5 .stojnim armadnim štabom, na katerih ozomlju so; mobi- lizacijski oddelek mesta Beograda pa se ravna po členu 8. tega pravilnika. Člen 8. Ko prejmejo armadni štabi take prošnje, jili rešijo za tiste obveznike, ki so v edlnicah, komandah in usta. novah v sestavu njihove armade; prošnje za ostale ob-veznike pa jo treba poslati, in sicer: a) za tiste, ki so v sestavu drugih armad, letalstva ali mornarice, je treba to prošnje poslati neposredno štabom teh armad, letalstva oziroma mornarice, da jih rešijo; b) za tiste, ki so v edinicah neposredno pod ministrstvom za narodno hrambo, jo treba poslati prošnjo komandam vrst vojske, zaledja, korov narodne brombe in gardne brigado, za ostale pa ministrstvu za narodno hrambo (mobilizacijskemu oddelku), ki rešijo prošnje. Po določbah odstavkov a) in b) tega člena naj so ravna tudi mobilizacijski oddelek mesta Beograda. C. Prevoz domobilizirancov Člen 9. Armadni štabi naj določijo kraje za zbiranje demo-billzirancev na ozemlju celotno armade, od koder naj se sestavijo skupine za odhod. Za vsako skupino sc določi vodnik skupine z nalogo, da spravi domobiliziranče do poslednjo železniške, ladijske nlj avtobusne postaje. V ta namen naj pošljejo armadni štabi najkasneje 72 ur prej (pred odhodom) prijavo pristojnim vojaškim delegatom pri zadevni železniški upravi, in naj v n«*Sjnvj navedejo: • - 1. vstopne postaje, 2. Izstopne postaje, 3. število oseb, ki e teh postaj odhajajo. Ko prihajajo transporti z enega upravnega ^zemlja na drugo, naj pristojne vojaške delegacije pri železniških upravah obveste o tem vojaško delegacijo pri mindstr-stvu za promet. Za prevoz demobiliziranih vojaških obveznikov po morju je treba na enak način (brzojavno ali telekmično) obvestiti vojaško delegacijo pri ministrstvu za promet pet dni pred prihodom tek vojnih obveznikov na vkrcno ladijsko postajo. Č. Prehrana domobiliziraneev Člen 10. Pri odhodu demobilizirancev so njihove edinke dolžne dati vsakemu posamezniku na pot po tri dnevne obroke suhe hrane. Na železniških postajah v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Slavonskem Brodu, Skoplju, Prištini, Užioah, Sarajevu, Splitu in Sušaku naj so organizirajo postaje za prehrano potujočih demobilizirancev. Tako postaje naj se organizirajo tudi na ladijskih postajali v Crikvenici, Zadru, Metkoviću, Gružu in Kotom. Prohra-njevalna postaja naj se ustonovi tudi v Plevlju, Te postajo poslujejo samo v času trajanja demobili-za ijo in oddajajo hrano samo na podlagi potrdila, izdanega po členu 19. tega pravilnika. Vse potrebno za njih ureditev, in .jueaktbo z količinami hrano naj uredijo štebj tistih armad, na katerih ozemlju so te postaje. Pristojne vojaške delegacijo pr| železniških upravah naj obveščajo zadevne postajo za prehrano o številu potu. jočili demobilizirancev vojaških obveznikov skozi tisto postajo. Vodniki naj telekmično ali brzojavno obvestijo lo po?fajo o času prihoda transporta na postajo. Če so domovi in druga imovina demobilizirancev uničeni ali so ti drugače v slabom materialnem stanju, so vojaška otOastva v bivališčih demobilizirancev dolžna preskrbeti hrano še za pet dni. Podatkj o tem so na potrdilu, izdanem po členu 19. tega pravilnika. Alco v tistem kraju ni vojaškega oblastva, naj pri-skrbi takim vojaškim obveznikom pristoječo hrano za pet dni narodiij odbor tistega kraja. D. Opronm Člen 11. Za obleko in obutev sc po Členu 3. pod točko c) zako-na štejejo: bluza, jahalne ali navadne hlače, en par spodnjega perila, škornji ali čevlji, ki ostanejo last odpuščo. nega vojaškega obveznika. E. Pripadajoča denarna plačila Člen 12. borce po členu 4., točkah b) in c) zakona se ugotovi dan vstopa v Jugoslovansko armado na ta način, da sestavijo komandirji čet oziroma njihovi namestniki iz obstoječih spiskov edinic posebno sezname takole: n) za borce iz člena 4., točke b) z navedbo natančnega datuma vstopa v NOV in POJ; b) za borce, ki služijo od leta 1944. '•'nijo; c) za borce, ki služijo od lota 1945. dalje. Tako sestavljene in uo prvem nadrejenem starešini overjene sezname overi tud; drugi nadrejeni starešina in jih dostavi divizijskomu štabu ali temu enakemn ali viš-jemu štabu, da izda odločbo za izplačilo in opravi izplačilo. Člen 18. Vsem, ki se demobilizirajo po tem zakonu, so izplačajo razen njihovih rednih plač i>o členn 4. lega zakona tud; v«*1 plačila, ki jim gredo po uredbi o nreditvl prejemkov oseb v službi Jugoslovanske vojske in mornarice od 1. maja l’MB do dneva demobilizacije. Q