GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS ŠT. 7-8 AVGUST 1983 PTUJ LETO VII. Storjeni prvi koraki raziskovalne naloge razvojne programske usmeritve DO Agis V drugi polovici leta 1982 je naša DO podpisala pogodbo o sofinanciranju raziskovalne skupnosti Razvojno programske usmeritve DO Agis z Občinsko raziskovalno skupnostjo Ptuj na osnovi predhodno predložene in potrjene vsebinske zasnove raziskovalne skupnosti. Namen naloge je, definiranje perspektivnega programa razvoja DO in zagotavljanje pogojev za realizacijo tega programa. Cilj naloge je, povečati reproduktivno sposobnost AGIS-a, zagotovitev dinamičnega spremljanja razvoja in oskrbe proizvajalcev motornih vozil in preko programskega ter tehnološkega prestruktuiranja prenesti določen del proizvodnje v malo gospodarstvo. Dogovorjena vrednost naloge je bila 3.500.000 din s tem da je delež Občinske raziskovalne skupnosti 34 % ali 1,200.000 din in delež združenih sredstev AGIS-a 66 °/o ali 2.300.000 din. Trajanje naloge je 18 mesecev, kar pomeni, da mora biti končana do meseca februarja 1984. Glede na sedanjo kadrovsko stanje v DO, potrebno metodo-logoijo izdelave raziskovalne naloge in dejstvo, da se prvič pojavljamo kot nosilec raziskovalne naloge, smo se odločili, da sodelujemo z zato registrirano inštitucijo. Obdelali smo dve ponudbi in sicer ITEO Ljubljana in ECM Maribor. Tako prva kot druga ponudba sta preveč povdarjali analizo obstoječega stanja in dosti manj prognozo ter obdelavo perspektivnih programov DO. V vsem času, od priprave vsebinske zasnove raziskovalne naloge smo sodelovali z Medobčinsko gospodarsko zbornico za Podravje. Glede na situacijo, ki je nastala, posebej pa še s predlogom ECM za premaknitev pričetka izdelave naloge, smo se skupaj z Medobčinsko gospodarsko zbornico odločili, da najdemo novo rešitev v sodelovanju z DO TAM in VTŠ Maribor. V aprilu 1983 je DO TAM sprejela aktivno udeležbo pri izdelavi raziskovalne naloge enako VTŠ v maju. Določeni so bili nosilci oz. vodje delovnih TIM-ov Miodrag Zravkovič iz DO TAM, dr. Šostar iz VTŠ in Peter Alič iz AGIS-a. Ob tem je bil tudi dohončno imenovan projetni svet raziskovalne naloge, ki ga sestavljajo predstavniki DO TAM in AGIS, VTŠ, MGZ in Občinska raziskovalna skupnost Ptuj. Delovni tim se je dne 17. 5. 1983 tudi formalno sestal in sprejel temeljne usmeritve za formiranje novih proizvodnih programov, razčlembo naloge, kakor tudi roke za izvedbo prvih aktivnosti. a) Predstavitev DO AGIS b) Analiza sedanjih proizvodnih programov c) Analiza sedanjih proizvodnih programov ki jih DO AGIS proizvaja pretežno za DO TAM d) Prognoza sedanjih proizvodnih programov e) Prognoza programov, ki jih DO AGIS proizvaja pretežno za DO TAM f) Možnosti opustitve proizvodnje določenih programov g) Možnosti razširitve oz. uvedbe novih razvojnih programov h) Predlog perspektivnega programa razvoja DO AGIS i) Pogoji za realizacijo predloženega PRR v DO AGIS Do sedaj je v celoti izdelana predstavitev AGIS-a in sicer: al) Predstavitev DO AGIS in TOZD-ov (organiziranost, proizvodna usmeritev, osnovni bilančni podatki, interna kooperacija, zaposlenost in kadrovska sestava. a2) Razvoj in priprava proizvodnje — katere funkcije razvoja ima AGIS: konstrukcija, izdelava in preizkušanje prototipov, laboratoriji, tehnološka priprava proizvodnje, razvoj proizvodnih kapacitet, orodjarna. a3) Informatika in organizacija (sistem šifriranja izdelkov, spremembe, AOP). a4) Zgradbe in osnovna sredstva (situacijski načrti, lay-onti, posameznih obratov, podatki o številu). V teku pa je prvi del analize sedanjih proizvodnih programov, ki bo v glavnem končan v prihodnjem obdobju. Problematika, ki se pri tej skupini aktivnosti občasno pojavlja, je istočasno uvajanje računalniško podprtega informacijskega sistema. Ne glede na zaporedje aktivnosti je sprejet sklep, da vsi udeleženci raziskovalne naloge pričnejo z aktivnim zbiranjem idej za pristop in oblikovanje novih izdelkov. Poleg ostalega je sprejeto stališče, da VTŠ sodeluje na dveh področjih: — kot organizator zunanjih sodelavcev AGIS-a in — kot izvajalec v skupini aktivnosti »možnosti razširitve oz. uvedbe novih razvojnih programov« ter »pogojev za realizacijo teh programov«. V tem smislu je pripravljena tudi pogodba med VTŠ — VTO Strojništvo in DO AGIS, katero je potrebno dokončno definirati z medsebojnim dogovorom VTŠ, MGZ in DO AGIS. Peter Alič IZ VSEBINE — Odslej bolje — Strokovno, prijateljsko, športno in družabno — Slabo planiranje ali dobro delo — Ob rob prebavnim motnjam v naši DO — Povprašali smo za vas — Ne podcenjuj nevarnosti pri delu s traktorjem — Slišali smo — Humor Uresničevanje stanovanjske politike in naloge sindikata Stanovanje je ena temeljnih dobrin trajne vrednosti, (ne)-rešeno stanovanjsko vprašanje pa pomembno vpliva na socialni položaj človeka, motivacijo pri delu in siceršnjo družbeno angažiranost. Zato je zastoj pri gradnji stanovanj tudi za sindikat pomembno socialno in politično-ekonomsko vprašanje. V organizacijah združenega dela bi morali stanovanjsko problematiko obravnavati v sklopu zagotavljanja delovnih in življenjskih pogojev delavcev. To pa pomeni, da bodo morale sindikalne organizacije oziroma izvršni odbori v tozdih in delovnih organizacijah ob planiranju razrešitve materialne podlage dela bolj kot doslej zahtevati, da se v plane vključijo tudi plani reševanja stanovanjskih vprašanj. Da je stanje na področju izgradnje stanovanj, gospodarjenja z družbenim stanovanjskim fondom in samoupravne organiziranosti stanovalcev precej resno, govori tudi dejtsvo, da bo to problematiko jeseni obravnavala slovenska skupščina, še prej pa republiški svet zveze sindikatov. Razprave v osnovnih organizacijah zveze sindikatov pa naj prispevajo k bolj učinkovitemu reševanju stanovanjske problematike v delovnih organizacijah in občinah ter pripomorejo k bolj utemeljenim razpravam ter boljšim sklepom in zaključkom tako na seji republiškega sveta kot na zasedanju skupščinskih zborov. Osnovna ugotovitev — da je ob vseh večjih vlaganjih v stanovanjsko izgradnjo vse manj stanovanj, da stanovanja vse manj ustrezajo, potrebam delavcev in da so ob tako visokih cenah za kvadratni meter stanovanjske površine stanovanja delavcev vse teže dosegljiva — zahteva podrobnejšo razčlembo in odločnejšo akcijo tudi sindikata. Dosedanje izkušnje kažejo, da ni treba iskati novih stališč in bistveno spreminjati politiko stanovanjske izgradnje, ampak ugotoviti, zakaj prihaja do zastojev in težav ter se dogovoriti, za kaj se bomo s tem v zvezi v sindikatih zavzemali. Čeprav je jasno, da stanovanjske problematike ni mogoče reševati samo v organizacijah združenega dela, pa velja, da v tozdih še vse premalo združujejo sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Enako velja za manjše delovne organizacije. Bolj zapleten pa je položaj na občinski ravni. Enotni plani stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter stavbno-zemljiške politike so prej izjema kot pravilo. Stanovanjske skupnosti, kjer naj bi prihajalo do usklajevanja teh interesov, pa te vloge ne opravljajo dovolj uspešno. Gradnja za trg in družbeno usmerjena stanovanjska gradnja se ne izključujeta, čeprav v zadnjem času ponovno oživljajo razmišljanja o pretežni gradnji za trg. Uveljavitev tega pa bi najbrž še bolj omogočala stroškovno dviganje cen stanovanj. Gotovo je, da pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji potrebujemo strokovne podlage za dograditev sistema oblikovanja cen, oziroma se moramo dogovoriti za obseg, kakovost in ceno stanovanj ter jasno razmejiti investitorsko in izvajalsko funkcijo. Kar zadeva lastno udeležbo in solidarnostna stanovanja pa se je pokazalo, da je oboje potrebno. Vendarle bo treba razčleniti ali je dogovorjena stopnja lastne udeležbe ustrezna, saj v številnih organizacijah opozarjajo, da delavci z najnižjimi OD zaradi visoke lastne udeležbe ne morejo priti do družbenih stanovanj. Podobno velja tudi za solidarnostna stanovanja — preveriti bo treba vsa merila in kriterije za dodeljevanje teh stanovanj. S srednjeročnim načrtom je predvideno, da bomo 60 % stanovanjskih sredstev namenjali za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, to pa trenutno ne drži. Če želimo to doseči, potem bodo tej usmeritvi morali slediti tudi politika pridobivanja zemljišč, sredstva za komunalno opremljanje zemljišč, predvsem pa cena kvadratnega metra površine. To pa seveda pomeni, da ni treba stimulirati zadružne gradnje in poenostaviti postopkov za pridobivanje lokacijskih in gradbenih do-volenj pri individualni gradnji. Sedanje stanarine zagotavljajo zgolj enostavno reprodukcijo, dolgoročno pa bi morale ekonomske stanarine omogočiti tudi razširjeno reprodukcijo. Res pa je, da bo začrtan prehod na ekonomske stanarine treba časovno nekoliko spremeniti in se ob tem dogovoriti za trdna merila pri subvencionranju stanarin. Oživitev stanovanjske gradnje (načrtovanega srednjeročnega števila novih stanovanj ne dosegamo) bi bila večstransko koristna tudi za samo gradbeništvo in spremljajoče dejavnosti. Res pa je, da bi morali v prihodnje bolj stvarno načrtovati stanovanjske potrebe; zdaj namreč števila pričakovalcev stanovanj ne poznamo. Seveda pa glede na razpoložljiva družbena sredstva za te namene, nižja cena kvadratnega metra stanovanja pomeni tudi več stanovanj. To pa zahteva tudi razčlembo odnosov v gradbeništvu in komunalni dejavnosti, produktivnosti in povezanosti, kar bodo morale najprej razčistiti te dejavnosti same. Odslej bolje Na pobudo IO konference sindikata DO AGIS je bil sklican posvet o vlogi in nalogah samoupravne delavske kontrole. Posveta so se udeležili poleg predstavnikov SDK TOZD družbeni pravobranilec samoupravljanja Dimče Stojčevski ter član sveta za samoupravljanje pri ZSS občine Ptuj tov. Edi Hojker. Razprava ja pokazala, da so povsod SDK v celoti zamenjane, da so le-te sedaj na začetku, da so brez izkušenj. Najbrž ni skrivnost, da SDK doslej v Agisu niso storile ničesar ali pa zelo malo, to malo pa lahko brez strahu zanemarimo. Torej začeti bo treba na novo. Toda kako? Zakaj SDK niso zaživele doslej, ne bomo ugotavljali. Poskušajmo pa ugotoviti, zakaj je danes tako. Če izhajamo iz tega, da je SDK marsikomu trn v peti, nam postane jasno, da morajo imeti člani SDK trdo kožo pri opravljanju te funkcije, pri tem pa bi se seveda tudi velikokrat izpostavljali, kar pa je seveda lahko »nevarno«. Res je, da član SDK uživa pri opravljanju samoupravne funkcije zaščito. Res pa je tudi, da SDK ni sodišče ali disciplinska komisija, da je organ, ki opozarja na nepravilnosti, za preverjanje in podvzemanje ukrepov pa so drugi ustrezni organi. Zaostrena situacija gospodarjenja ter nenehen pad življenjskega standarda pogojuje vse glasnejše zahteve delavcev, po odgovornosti tistih, ki so za nepravilnosti odgovorni. Torej zaorali bo treba ledino. Sestaviti plan aktivnosti SDK, kajti področij in možnosti za delo je zelo velika. Naštejmo le nekatere: — pregled kilometrin, — pregled izplačevanja OD, — nedoseganje planov proizvodnje, — preseganje stroškov proizvodnje, režijskih itd., — realizacija sklepov DS, — izvedbe zborov, — investicije, kakšne so, odkod so? In še bi lahko naštevali, kajti možnost za odsotpanje od dogovorjenega je veliko. Vsako odstopanje pa pomeni kršitev. Kršitve dogovorjenih norm pa nas ne vodijo naprej. Jabolko, v katerega mora zagristi SDK je največkrat zelo kislo. Toda splača se. Naj ob koncu navedem samo še podatek, da je v ptujski občini formiranih 183 SDK in, da jih je od teh aktivnih le nekaj. Upati je, da bo v bodoče drugače. Saj mora biti. Maks Menoni pregledi nadur po posameznih enotah, pregledi izplačevanja dnevnic, Skladišče . . . OBVESTILO Delavce DO AGIS obveščamo, da Zobozdravstvena ambulanta v naši Obratni ambulanti, zaradi rednega dopusta zobozdravstvenega osebja od 25. 7. do 31. 8. 1983 ne dela. Nujni primeri naj se obračajo na Zobozdravstveno ambulanto Ptuj. Strokovno, prijateljsko, športno in družabno Že dalj časa je bila želja delavcev TOZD Vzmetarne obiskati eno od tovarn s proizvodnim programom izdelave vzmeti in vzmetnih elementov. Na letošnji letni konferenci sindikata — TOZD Vzmetama smo sprejeli sklep, da obiščemo v okvirju strokovne ekskurzije »TOVARNO VZMETI« VARAŽDINSKE TOPLICE. Na osnovi našega povpraševanja smo sprejeli od Tovarne vzmeti odgovor, da so nas glede na našo skupno sodelovanje, katerega gojimo predvsem v zadnjih letih pripravljeni sprejeti in nam prikazati njihov proizvodni program. Prisrčen sprejem V soboto dne 9. 7. 1983 smo že v zgodnjih jutranjih urah prispeli v njihovo tovarno, kjer smo bili že ob vhodu prijetno presenečeni. Pričakal nas je direktor tovarne, predsednik sindikata in sekretar ZK, ter predstavnik njihovega časopisa. Še dražje nam je bilo ko so nam njihove mladinke pripele šopke v znak prijateljstva, ter nas pogostile z aperitivom. Po kratkem vendar jedrnatem pozdravu in nagovoru generalnega direktorja Vladimirja Rissi-ja, ter prisrčnega pozdrava predsednika sindikata tov. Vuk Josipa smo si ogledali tovarno. Že dvorišča, transportne poti, urejenost okolice, ter lokacijska razporeditev proizvodnih hal dajeta občutek resnosti, ter planskega koncepta bodočega razvoja te tovarne. Notranjost proizvodnih prostorov je čista, sicer tesni prostori so urejeni in dajejo videz prijetnosti. Sama tehnologija proizvodnje vzmeti je popolnoma drugačna od naše proizvodnje. Proizvodni koncept je predvsem serijska in veliko serijska proizvodnja na avtomatih ali pa namenskih pripravah posameznega proizvoda. Kar hitro smo zaključili, da lahko našo sodelovanje med »TO« in DO AGIS še povečamo, predvsem iz dopolnjevanja od AGIS-ove strani na individualni proizvodnji, a od njihove strani na serijski in množični proizvodnji. Naši sodelavci in sodelavke so hitro izmenjali z delavci »TO« osnovne informacije okrog norme, OD, ter okrog individualne izgradnje. Pogledali smo si tudi ostalo proizvodnjo, za katero moramo reči, da je na nivoju sodobne tehnologije, proizvajajo pa predvsem žična jedra za vzmetnice kavča, ter škarjaste mehanizme za kavče. Po ogledu tovarne so naše športnice odigrale pikado, kjer so srečanje dobile, moški pa mali nogomet izgubili, navijači smo bili zadovoljni, saj smo se tolažili s končnim rezultatom 1:1. Po prijateljsko odigranih športnih igrah smo si ogledali muzej v Varaždinskih toplicah in se seznanili z nastankom Varaždinskih toplic in zgodovinskimi vezmi, katere vežejo to mesto z našim mestom Ptujem. Na skupnem kosilu, katerega so nam priredili predstavniki »TO« v motelu »TONIMIR« v Varaždinskih toplicah smo izmenjali Zdravljici in priložnostna darila. V popoldanskih urah smo se že ohladili ali bolje rečeno segreli v kopališču Varaždinske toplice. V poznih večernih urah smo se zadovoljni vračali, se spotoma oglasili v enem od gostišč, se poveselili in vrnili domov z željo, da si še želimo takšnih srečanj. Posebej pa ne bomo pozabili gostoljubnosti predstavnikov »Tovarne vzmeti« Varaždinske toplice, ter si obenem želimo, da nas obiščejo že v jeseni tega leta. P. J. Napetost ob tekmovanju . . . Sindikat in slovenščina v javnosti Da bi v Zvezi sindikatov Slovenije pospešili uresničevanje portoroškega posvetovanja »Slovenščina v javnosti« in prispevali svoj delež k višji jezikovni kulturi, je svet republiškega sveta zveze sindikatov za izobraževanje, znanost in kulturo obravnaval vlogo in naloge zveze sindikatov pri razvijanju jezikovne kulture in skrbi za razumljiv in lep slovenski jezik ter sprejel priporočila za organizacije in organe Zveze sindikatov Slovenije. Navajamo nekatera, ki zadevajo organizacije sindikata v združenem delu: — Razumljiv in lep jezik naj bo značilnost vseh besedil za potrebe poslovanja in samoupravnega odločanja; to velja tudi za vsa sredstva obveščanja (glasila, bilteni, zborniki, oglasne deske, razglasne postaje, plakati itd.). Vsa besedila, namenjena javnosti, bi morala biti lektorirana. — V rabi jezika se je treba izogibati samodejnemu prenašanju pravnih izrazov v komuniciranju pri delovnih postopkih in samoupravnem odločanju. — Delavcem je treba na ustrezen način pojasnjevati nove politične in ekonomske izraze (ena od možnosti je besednjak novih izrazov kot rubrika v glasilih ipd.). — Sindikalne organizacije naj bi aktivno sodelovale pri oblikovanju predlogov in pri sprejemanju odločitev o poimenovanju organizacij združenega dela in njihovih izdelkov. Pri tem naj bi upoštevale sporočila portoroškega posvetovanja in mnenja jezikovnega razhodišča pri RK SZDL. — Strokovne službe naj bi jezikovno pravilno oblikovale pisna navodila za uporabo izdelkov in vse oblike propagande za te izdelke. — Delavcem iz drugih republik in pokrajin, ki delajo v Sloveniji, je treba omogočiti, da bodo o temeljnih samoupravnih dolžnostih in pri pravicah seznanjeni v njim razumljivem jeziku. Z različnimi oblikami izobraževanja pa jim je treba omogočiti, da se bodo seznanili z osnovami slovenščine, kar jim bo omogočilo bolj dejavno vključevanje v samoupravljanje. Slabo planiranje ali dobro delo? Glede na bistvena odstopanja od postavljenega plana v mesecu juniju in tudi v mesecu juliju se postavlja upravičeno vprašanje planiranja oz. postavljanja gospodarskega načrta po posameznih mesecih. V nadaljevanju želimo v kratkih prikazih obrazložiti ali so bila dejansko planiranja tako slaba ali pa so se toliko spremenili prodajni pogoji, da nam je uspelo bistveno preseči plan v teh dveh mesecih. Ko smo izdelovali plan za leto 1983 smo ugotovili, da če upoštevamo najavljene potrebe naših rednih kupcev, da so te približno za 50 % manjše kot so bile v letu 1982. Ob iskanju podatkov za individualno proizvodnjo, pri naših standardnih kupcih so bile najave le teh manjše ali enake kot v letu 1982. Po tako postavljenem planu smo ugotovili, da imamo I. kvartal tega leta zaseden, prav tako še mesec april in maj, da pa meseca junija in julija ter avgusta in septembra nimamo plana zasedenega več kot v eni četrtini plana povprečnih mesecev. Ne glede na tako nizko najavljeni prodajni plan smo se odločili, da bomo plan za leto 1983 postavili za 10 % večjega kot pa je bil dosežen v letu 1982. Pri tem so nam seveda ostali nezasedeni meseci vse od meseca majaj pa do konca leta. Že v pripravi plana pa smo pripravili akcije kako zasesti razliko med najavljenim planom in postavljenim prodajnim planom. Najprej smo obiskali naše kupce, kateri pokrivajo s svojo proizvodnjo zeleni program. Predočili smo jim naše tehnološke in proizvodne možnosti in jih poizkušali prepričati, da nam naj povečajo najavljene količine pač glede na to, da te enake vzmetne elemente naročajo tudi pri drugih proizvajalcih. Konkretne obljube nismo sprejeli nikjer, vendar pa smo že v mesecu fabruarju in pozneje še v aprilu sprejeli tudi do 10 krat večje potrebe kot so jih predhodno najavljali. Ta bistvena povečanja so po izjavah teh kupcev bila vzrok v tem, ker smo bili v prvih mesecih tega leta z dobavami pravočasni in s kvaliteto zadovoljivi, to je po eni strani, po drugi strani pa so bile naše cene enake najnižjim cenam drugih dobaviteljev ali pa celo nižje. Tako povečanje plana pa ni imelo samo pozitivnih posledic, temveč so se pojavljali takoj problemi glede možnosti nabave materialov in prav tako glede razpoložljivih kapacitet. Problem materiala pa smo rešili skupaj z nabavo ob našem obisku v Železarni Sarajevo, proizvodne kapacitete pa smo povečali z vsemi delovnimi sobotami v I. kvartalu in še dodatno na proizvodnih sredstvih, kjer tudi te dodatne kapacitete niso zadostovale z nočnim delom. Vendar tudi tako povečane kapacitete še vedno niso pokrile vseh potreb prodajnega plana. Z direktnimi kontakti z našimi kupci, kateri niso vezani na sezonske artikle smo stopili v kontakt in zamaknili sporazumno z njimi roke dobav v mesec junij in julij, ter delno v mesec avgust. Da bi povečali tudi individualno proizvodnjo smo razširili naš proizvodni program s tem, da smo bistveno povečali tehnološke možnosti proizvodnje vzmeti debelejših materialov in materialov, kateri so temperaturno in proti kemijskim vplivom odporni. Prav tako smo razširili naš proizvodni program na izdelavo visokozahtevnih vzmeti in vzmetnih elementov, katere morajo ali so morale dosedaj tovarne uvažati. Da bi pa bili poleg zahtevnosti vzmeti tudi ekspeditivni pri dobavah smo pripravili program zbirnih vzmeti, katere strankam dobavljamo takoj po sprejetju naročila po eni strani po drugi strani pa smo sklenili, da moramo osvojiti za redno proizvodnjo vzmeti posebnih izvedb, največ v roku dveh mesecev a za individualno proizvodnjo pa največ 14 dni. Za dajanje ponudb, katere moramo dajati dnevno smo izdelali grafične metode tako, da je možno dati ponudbo neposredno ob obisku, po telefonu ali pa najpozneje v dveh do treh dneh. Smatramo, da smo s takšnim načinom pristopa na tržišču in z dodatno predstavitvijo našega proizvodnega programa, katerega smo predstavili z nad 100 katalogi in prospekti zasedli kapacitete III. kvartala tega leta in da bomo z intenzivnim delom na področju prodaje dosegli plan, katerega smo si postavili. F. B in J. P. Problematika sektorja za organizacijo in informatiko z AOP Naloga sektorja za organizacijo in poslovno informatiko z AOP je, da v sodelovanju s TOZD-i in ostalimi sektorji DSSS iznajde organizacijske in računalniške rešitve katere zagotavljajo razvoj optimalnega integralnega informacijskega sistema DO. Nalogi primerno je sektor organiziran v službo z AOP in službo za projektiranje organizacijskih modelov. V preteklem mesecu smo delno rešili prostorsko in kadrovsko problematiko in dobili dva delavca za delo v službi za projektiranje organizacijskih modelov. To bo omogočilo, da ta služba zaživi kar se bo poznalo v boljši organizaciji in pretoku informatike v DO. Služba za AOP je že leta 1976 začela uveljavljati računalniško obdelavo podatkov. Ker nismo imeli lastnega računalnika smo se posluževali računalnika IBM 1130 v TGA — Kidričevo. Na tem računalniku smo uporabljali programski paket DELNA — 3 ki ga je pripravila visoka tehnična šola Maribor. Zaradi premajhne kapacitete tega računalnika, razdalje in ostalih pomanjkljivosti takšne obdelave smo se odločili za nakup lastnega računalnika. Kupljen je računalnik DELTA 340/80 kateri je v redni obdelavi od leta 1981. V istem letu smo reorganizirali službo AOP, informirali samostojni sektor za organizacijo in poslovno informatiko z AOP. Na računalniku DELTA 340/80 smo prvo uvedli obračun osebnega dohodka kateri je v redni obdelavi od začetka leta 1982. V tem letu smo samostojno razvili več programov za materialno poslovanje kateri omogočajo vnos in popravek podatkov o materialih, polizdelkih in izdelkih, kupcih in dobaviteljih, stroškovnih in delovnih mest in tehnoloških postopkov. Razen tega smo razvili programe kateri služijo zgoraj omenjenim podatkom in omogočajo evidenco in obračun zalog, planiranje proizvodnje, kalkulacijo lastne cene, obračun internih cen, analizo uspešnosti in lansiranje in obračun delovne dokumentacije. Trenutno razvijamo še programe za računalniško spremljanje in vodenje nabave in prodaje. Vsi zgoraj omenjeni programi se lahko uporabljajo samo na računalniku DELTA 340/80 a TOZD-i imajo podatke shranjene na računalniku IBM 1130. Zato smo že v letu 1982 začeli z akcijo prenosa podatkov na računalnik DELTA 340/80. To delo je zelo obsežno in odvisno izključno od posameznih TOZD-ov ker je organizacija postavljena tako, da delavci v TOZD-ih sami skrbijo za vnos in pravilnost podatkov. Zaradi lažjega dostopa do podatkov smo v preteklem in tem letu razmestili terminale po TOZD-ih tako, da je sedaj naslednja postavitev terminalov. — TOZD Avtooprema dva terminala — TOZD Velika oprema in Precizna mehanika en terminal — TOZD Kovinska obdelava in Orodjarna en terminal — DO SAVA TOZD GUMARNA en terminal Do sedaj je delavcem TOZD-a GUMARNA (kateri se še vedno poslužujejo z našim računalnikom in usluge plačujejo) in delavcem TOZD-a PRECIZNA MEHANIKA uspelo prenesti podatke na računalnik DELTA 340/80 tako, da se lahko poslužujejo z razvitim programom. Ostali TOZD-i so do sedaj prenesli okoli 80 % podatkov konec prenosa je odvisen od hitrosti njihovega dela in službe za šifriranje RTS katera mora določiti manjkajoče šifre. Po končanem prenosu se bomo lahko odpovedali obdelav v TGA — Kidričevo kar bo pomenilo manj stroškov, večjo zanesljivost podatkov in hitre obdelave. Rezultat tega bo cenejše in bolj učinkovito delo celotne DO. Mladino v Mario dip. ing. elek. Točnost je vrlina orodjarjev Ob rob prebavnim motnjam v naši DO V četrtek, dne 30 6. 1983 smo imeli na jedilniku ODP AGIS za dopoldansko toplo malico svinjsko pečenko v omaki s testeninami. Že isti dan in tudi še naslednja dva dni so nekateri izmed delavcev dobili lažje prebavne motnje. Od teh se jih je 23 javilo v na OA. Prav tako se je tudi 11 delavcev DO Elek-trokovinar, ki se oskrbuje z malico iz našega ODP, zateklo po pomoč v Zdravstveni dom Ptuj. Skoraj istočasno je naša DO (splošni sektor in OA) ter zdravnik v ZD Ptuj obvestila Higien-sko-epidemiloški zavod v Ptuju o možnosti epidemije. Že v dveh urah je bila v našem ODP sanitarna inšpekcija in epidemilog z omenjenega zavoda, ki sta prišla raziskovat možni vir okužbe, ki bi naj povzročil epidemijo. Skoraj z isto bliskovito naglico se je med delavci v nekaterih enotah razširila novica o epidemiji. In kaj so bili glavni znaki pri »zastrupljencih« s to hrano. Med temi, ki so se zglasili v OA je prevladovala le diareja, po domače »driska«, ki je najkasneje v dveh dneh po večini pojenjala. Drugi znaki pri posameznikih pa so bili še zlasti, v dveh dneh povišana temperatura, ki pa je bila posledica drugega obolenja, kot smo ugotovil kasneje. Glede na to, da se v ODP hrani približno 2100 delavcev, je število teh, ki so imeli motnje, tako majhno, da skoraj ne bi mogli govoriti o epidemiji. Preiskave blata so bile brez izjeme v vseh primerih negativne na bolezenske klice. Preiskava vzetega obroka ni bila v celoti opravljena, ker v ODP niso imeli na razpolago predpisane količine vzorčnega obroka za predhodni dan. Kar pa je bilo opravljeno, pa ni pokazalo nepravilnosti v omenjenem obroku. Po vsem sodeč je bil vzrok za prebavne motnje, če je bila vzrok omenjena malica, v mesu ali v omaki s katero je bilo meso prelito. Ker vemo kakšna je oskrba z mesom in kakšne težave ima s tem naš ODP (kar je bilo opisano v eni prejšnjih številk), ne bi bilo nič presenetljivega, če meso ne bi bilo ustrezne kvalitete. Skladiščenje mesa v poletnih mesecih je zelo zahtevno in vsak najmanjši spodrsljaj lahko privede do težav. V nekaterih primerih je okužena tudi že živinska krma piščanci) in prav tako tudi potem žive živali, svoje pa prispeva še neustrezno skladiščenje in priprava. Zato vselej ne moremo vreči krivde na tiste, ki hrano pripravljajo in tako tudi ne v tem primeru. Najnevarnejša živila za epidemijo so: — mleto meso — klobase vseh vrst — majoneze — jajca — krompirjeva solata. Da do epidemij in pravih nalezljivih drisk s hujšimi posledicami ne bi prišlo, bi ob tej priložnosti dal nekaj praktičnih nasvetov. V poletnih mesecih, zaradi višje zunanje temperature, pride pogosteje do okužbe hrane z vsemi neprijetnimi posledicami. Najpogosteje so vzroki v nepravilnem postopanju s pripravljeno hrano, ali celo že z živili pred pripravo. 1. Skuhana hrana ne sme stati na sobni temperaturi, ali na prostem, praviloma dlje, kot pol ure. 2. Enkrat odstavljeno hrano ne smemo poleti ponovno pogrevati. 3. Klobase, salame in kuhana jajca ne smemo shranjevati v hladilniku poleti več kot dva dni. 4. Gobe je treba vselej pojesti sveže (nikoli iz hladilnika ali zmrzovalnika). 5. Meso, ki je bilo že odtaljeno ne smemo ponovno dajati v hladilnik ali zmrzovalnik. Lahko bi še in še našteval. Vendar naj bodo ti primeri vodilo. In kaj ukreniti, če do driske vseeno pride? V primeru, da je driska posledica nepravilno zaužite hrane, bo minila sama brez zdravil v dveh dneh. Če je driska obilna in zelo pogosta, tako da izčrpava organizem in če se ji pridruži še visoka temperatura, je potrebno obiskati ali poklicati zdravnika. Bolnik naj popije prvi dan čim več (2—3 litre) nesladkanega pravega čaja. Poleg tega lahko uživa prepečenec, 1—2 mehko kuhani jajci, prežganko na vodi, korenčkovo juho in podobno. Maščobe prve dni po driski, posebej v večjih količinah, niso zaželjene. Nasploh ne smemo v takem primeru v nobeni hrani pretiravati. Posebej so nezaželena živila: — slanina, — močnozačinjene in papricirane jedi, — sladoledi in sladice, — mrzle pijače in jedila, — alkohol — posebej žgane pijače, — druga težko prebavljiva hrana in pijače. Dieta v lažjih primerih ni strogo obvezna. Zdravil v prvih dneh blažje driske sploh ne potrebujemo. Z upoštevanjem navodil se mora vsaka blažja driska ustaviti v 2 do 3 dneh. Tudi obisk; zdravnika po 2—3 kratni driski še ni nujen, če pri tem ne izgubimo večje količine tekočine. Zdravila lahko v blažjih primerih celo podaljšamo simptome. R. B. Tovariška samopomoč Ker se veliko zaposlenih obrača na tajništvo DPO, ki se nanašajo na vprašanje tovariške samopomoči smo se odločili objaviti samoupravni sporazum, ki ureja ta vprašanja. Smatramo, da bomo z objavo ustregli velikemu številu zaposlenih v naši DO. SAMOUPRAVNI SPORAZUM SKLADA »TOVARNIŠKE SAMOPOMOČI« I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem Samoupravnim sporazumom se delavci TOZD in DSSS v sestavi DO AGIS dogovorijo za ustanovitev sklada tovariške samopomoči za zbiranje in dodeljevanje sredstev delavcev v primerih, določenih s tem Samoupravnim sporazumom. 2. člen Sklad tovariške samopomoči se ustanovi na ravni DO AGIS in plačuje vanj vsak član OOS 40,00 din od vsakomesečnega OD. II. NAČIN UPORABE SKLADA TOVARIŠKE SAMOPOMOČI 3. člen Sredstva sklada Tovariške samopomoči se uporabljajo kot pomoč v primeru: a) člana kolektiva in članov njegove ožje družine b) tasta in tašče. 4. člen Za ožje člane družine se štejejo: a) zakonec in otroci člana kolektiva, b) starši člana kolektiva, c) otroci, katere vzdržuje član kolektiva, ki nimajo lastnih dohodkov, d) tast in tašča. 5. člen Sredstva sklada Tovariške samopomoči se nalagajo na hranilno knjižico pri KB Maribor — podružnica Ptuj. Sredstva nalaga na hranilno knjižico, jih dviguje in izplačuje blagajnik konference OOS DO AGIS. 6. člen Izplačila se vršijo na podlagi predloženega mrliškega lista ter ostale dokumentacije, iz katere je razvidna upravičenost izplačila. 7. člen Pravilno poslovanje sklada tovariške samopomoči kontrolira nadzorni odbor, ki ga izvoli občni zbor konference OOS DO AGIS, za mandatno dobo dveh let. 8. člen V primerih iz tega samoupravnega sporazuma se izplačujejo naslednji zneski: a) v primeru smrti člana kolektiva b) v primeru smrti zakonca člana kolektiva, njegovega otroka in staršev c) v primeru smrti otroka, ki ga vzdržuje član kolektiva (posvojenec, rejenec) d) v primeru smrti tasta in tašče 9. člen Za sklad tov. samopomoči se vodi pri konferenci OOS DO AGIS posebna blagajniška knjiga. Blagajniško knjigo vodi blagajnik. 7.000,00 din 7.000,00 din 7.000. 00 din 2.000. 00 din 10. člen V primeru, da sta oba zakonca zaposlena v DO AGIS, ima vsak od njiju pravico do izplačila po 8. členu tega samoupravnega sporazuma. 11. člen V primeru, da sredstva v tekočem letu niso izkoriščena, ostanejo v skladu in se uporabljajo v naslednjem letu. V primeru, da sredstva v tekočem letu zmanjkajo ima IO konference OOS DO AGIS pravico povišati prispevno stopnjo. Na obisku pri upokojencu Zaostrene razmere gospodarjenja se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. Tudi v prihodnje bo treba biti bolj za ekonomsko stabilizacijo, med ostalim seveda tudi z zategovanjem pasu. Prav to slednjee smatramo največkrat za glavnega aduta pri reševanju gospodarskih težav. Kdo naj še zateguje pas? Mar delavec z minimalnim osebnim dohodkom. Ali pa upokojenec? Slednjim, vsaj večini njih ga ni treba zategovati danes, kajti zategnjenega imajo že od vsega začetka. Posebej velja to še za naše upokojence, ki so velikokrat premagovali proizvodne težave na račun odpovedovanja osebnega dohodka, iz česar pa izhajajo minimalne pokojnine. Najbrž ni treba še posebej omenjati invalidskih upokojencev. Človek se jim mora prav čuditi, kako lahko spajajo mesec z mescem. Čeprav je hudo pa lahko zagotovim, da je veliko upokojencev še vedno ohranilo veliko dobre volje in optimizma. Rešuje jih to, da so se težko »prebijali« skozi življenje in, da so vajeni skromnosti. Jože z vnukom . . . Eden takšnih je gotovo tudi naš upokojenec Jože Petrovič, ki preživlja svoj zaslužen pokoj v Žabjaku, prijetni vasici blizu Ptuja. »Od leta 1966 sem delal kot mizar v mizarski delavnici TOZD Vzdrževanje. Opravljali smo vsa dela, od novih stalaž do popravila stranišč. Rad sem delal in še bi delal, če me bolezen oziroma nesreča ne bi prisilila do bolniške in pozneje 1978. leta dokončno do invalidske upokojitve. Težko se je sprijazniti s tem, da ne boš nikoli več sposoben za delo. Toda ostali so lepi spomini na čas, preživet med sodelavci. Spoznanje, da se z ničemer nič več ne da spremeniti, je človek zadovoljen tudi s tem, kar ima, in to seveda tudi skrbno čuva. Pravijo, da imamo upokojenci dosti prostega časa. Res je. Res pa je tudi, da ga znamo upokojenci zelo dobro izkoristiti. Čeprav mi bolezen omejuje gibanje, vnučki poskrbijo, da mi ni dolg čas. Srečen sem z otroci.« Kaj pa tovariš Jože, imate kakšen recept, kako z malo pokojnino v današnjih časih preživeti mesec? »Recepta ni! Človek se mora znajti, kakor ve in zna. Jaz se ne bi pritoževal z malo pokojnino, če bi lahko še kaj delal, tako pa resnično težko shajam. Človek postane malo slabe volje, kol pomisli, da imajo eni prevelike pokojnine, drugi pa premajhne. Za vse je pač »premalo«. Misel, da pa zaslužijo nekateri tudi tako malo, kot dobim jaz pokojnine, in še delajo, pa mi ne da, da bi jamral. Bo že kako? Da bi še vsaj slabše ne bilo! Bivšim sodelavcem želim še veliko delovnih uspehov in volje pri premagovanju težav ob delu. Upokojencem pa želim veliko sreče pri shajanju s pokojnino. Pa na veselo snidenje do srečanja upokojencev v AGIS-u.« Maks Menoni PRIJAVE NEZGOD ZA KOLEKTIVNO ZAVAROVANJE Če se delavec poškoduje pri delu v službi, na poti v službo ali iz nje, lahko prijavi nezgodo pri Zavarovalnici »Triglav« in sicer tako, da se javi v obračunskem oddelku naše DO, kjer bo dobil vse potrebne informacije in podpisal prijavo. Isto velja tudi za nezgode izven delovnega mesta, torej tudi doma. Obračunski oddelek Delavec delavcu KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA! V času dopustov in dela na poljih, v času vsakodnevnega prizadevanja za čimboljši stanadrd, se včasih ljudje, sodelavci, skoraj ne poznamo med seboj. Vendar nosi vsak na delo tudi svoje osebne težave, ki včasih presegajo naše moči. Kadar pride v hišo bolezen, huda bolezen, človek začuti kako sam je. In če zboli otrok, je še huje. Pred kratkim so DPO AGIS obravnavale vlogo tov. Fanike Mahorič, ki je zaposlena v AGIS nad 10 let in pomaga pripravljati živila v obratu družbene prehrane. Zaradi bolezni, ki jo muči že dalj časa, je zaposlena v polovičnem delovnem času, pogosto je morala tudi v bolniški stalež. V zadnjem času pa je huje zbolela še njena hčerka Majda, rojena leta 1962. Dekle je bilo nekaj mesecev zaposleno v TOZD Orodjarna, nato pa ji je bolezen to preprečila. V cvetu mladosti je deklica obležala in je odvisna od pomoči svojcev. Zdravljenje v Mariboru in v Ljubljani ni pomagalo, edino upanje je operacija, ki jo lahko izvedejo v tujini v ZR Nemčiji. Za otroke bi starši naredili vse, vendar je zdravljenje v tujini drago, pot je dolga, naporna, za odlašanje pa ni časa. V DO AGIS so sredstva za pomoč sodelavcem v stiski majhna, za tako velik kolektiv premajhna. In vendar, za pomoč smo se odločili takoj. S sklada skupne porabe smo nakazali družini enkratno pomoč 300000 din. Potrebno je še veliko starih milionov, starši in sorodniki bodo storili vse, da gre Majda čimprej na operacijo v tujino, kar predstavlja upanje, da se ji bo zdravje izboljšalo. Upanje moramo podpreti. Fanikini sodelavci smo ob njeni stiski začutili, da smo ljudje, tudi širši krog delavcev v AGIS je pripravljen pomagati, če bo v bodoče še treba. Nesreča, bolezen lahko nenadoma prizadene vsakogar od nas. Solidarno si bomo pomagali med seboj. J. T. Od vojne komande iz Ribnice smo prejeli dopis, s katerim naš kolektiv obveščajo, da je naš sodelavec Lojze ŠTERBAL trenutno vojak v Ribnici prejel visoko vojaško priznanje in značko »primem vojak«. Lojzetu k priznanju čistitamo in mu sporočamo, da smo, resnično ponosni nanj. Obenem mu želimo med novimi prijatelji čim več lepih trenutkov. ... •6 Sr v; 4 A '.‘tit 6 A A A Uirirtft- ti-iti: * kirti-f.. t : 't V fcfc *■**☆##*•*&☆ ☆£*•&■** -rfri* O"*rr-frti frijrft PSPERAN VOJNIR Sil ««j / S | HH ‘jMteF DRAGI DHUGOVI, ■; ŽTEH3AL ALOJZ .:,. (DATUM t MESTO) Miro e ia^CMT^c (POIPIS) Povprašali smo za vas Čeprav je že za nami polovico sezone, smo smatrali, da bi nam izkušnje nekoga, ki se je že vrnil z dopusta lahko koristile. Za mnenje smo povprašali Maksa Žurana iz TOZD Kovinske, ki je letoval v Filip Jakovu in sicer od 25. 6. do 5. 7. 1983. Svetilnik Foto: M. M. '83 Kako je minilo deset dni na morju? Prehitro je minilo. Vreme je bilo odlično, to pa je tudi edini pogoj, na katerega ne moreš imeti neposredno vpliva, kajti družbo in vse ostalo pa si moraš priskrbeti sam. Povdariti pa moram, da sem letoval že dvakrat v prvi izmeni in, da smo imeli obakrat izredno lepo vreme, kar da slutiti, da te prve izmene le niso tako slabe, kot to večina misli. To pa potrjuje tudi dejstvo, da so v prvi izmeni vedno proste kapacitete. Kakšna je založenost trgovin z živili v Filip Jakovu? Blizu Čampa Dardin sta dve trgovini, ki sta bili v času mojega bivanja na morju zelo dobro založeni. Cene so nekoliko višje od lanskih, vendar pa ne višje kot na Ptuju. »Razveseliti« pa moram tudi pivce, da je cena »močnejših« pijač nižja kot pri nas v Sloveniji. Priporočal bi vsem, da se odločajo za preskrbo raje v večernih urah, ko so trgovine skorajda prazne, kar za zjutraj seveda ne velja. Zjutraj je bilo treba čakati do 30 minut, popoldne pa brez čakanja. Menim, da je prav, da opozorim vse, ki se odpravljajo v Filip Jakov, da si priskrbijo kavo in pralni prah doma, vse ostalo pa boste dobili v izobilju (posebej še meso in mesne izdelke) v tamkajšnjih trgovinah. Sicer pa je tudi s kavo tam podobno kot tu, da včasih le »zaide« na police trgovin, kar se je zgodilo v času mojega letovanja enkrat. Pralni praški pa so tam na bone. Sadje in zelenjava pa je v izobilju, pa tudi cene bodo sedaj že »zelo« nizke. Kaj lahko svetuješ vsem, ki se sedaj odpravljajo na morje? Če se človek odloči za letovanje v camp prikolici, mora vedeti, da je to poseben način letovanja. Predvsem pa je prostorska stiska. Če se že odločamo za letovanje v prikolici, bi bilo prav, da tudi nanje pazimo. Opaziti je namreč, da je nekaj prikolic že precej »zdelanih«. To so naše prikolice in vse težje jih je kupiti. Zato pa to, kar imamo, čuvajmo. Se ti zdi lokacija Čampa Dardin dobra? Lokacija je zelo dobra. Ta Camp se mi zdi primerne velikosti, dobra plaža primerna za plavalce in neplavalce. Sedaj je plaža že opremljena z napravami za igranje otrok (tobogan, zibelke, peskovnik). Camp je čist, dobro organizirana preskrba z vodo, čiste sanitarije in smetišča. To lahko podkrepim s trditvijo, da sem letoval že v bolj priznanih campih, kjer sem ravno to pogrešal. Torej ne vidim razloga za menjavo Čampa. Seveda ne trdim, da ob naši obali ni lepših, toda gotovo so dosti dražji in za naš žep nedostopni. Moti me le to, da imamo v Čampu 11 prikolic in, da so te toliko raztresene po celem Čampu. Menim, da je lažje za družbo, če so prikolice skupaj in ni izgubljenega časa za iskanje družbe. Zato menim, da bi v bodoče kazalo razmisliti tudi o tem. Vsem, ki greste še na dopust, želim srečno vožnjo, vroče sonce in toplo morje. Maks Menoni NA DOPUST TUDI PO SEZONI V zadnjih letih, čeprav že v času stabilizacije, smo vendarle nekaj sredstev namenili za organizirani letni oddih. Jasno je, da danes več ne moremo razmišljati o gradnji kakšnega počitniškega doma, kakršnega so si pred leti zgradile nekatere delovne organizacije. Camp prikolice so prav gotovo prava rešitev. Čeprav je to draga rešitev, je zelo privlačna, saj je možnost kuhanja najbolj vabljiva, zlasti še za tiste z bolj plitvim žepom. 2al, ugotavljamo, da še vedno nočemo na dopust v juniju in septembru, saj bi tako bile prikolice bolj izkoriščene. Ta čas je gotovo primeren za starejše delavce, ki nimajo več šoloobveznih otrok in tako njihov dopust ni vezan na čas šolskih počitnic. Prav tako je pred in posezona zelo primerna tudi za upokojence, ki bi jim koriščenje prikolic tudi omogočili. Upokojenci — bivši sodelavci — če ste zainteresirani za letovanje v prikolici, se zglasite v kadrovski službi delovne organizacije, kjer boste dobili vse informacije. Prikolice so na voljo v Umagu od 30. avgusta, v Filip Jakobu, Rabu in Biogradu pa od 3. septembra dalje. Štefan Murko Cas kislih kumaric Živimo v času kislih kumaric — to je dejstvo. Pa ne mislim zdaj na bolj ali manj kisle obraze ljudi, ki jih kot komarji pikajo raznorazne nevšečnosti: dnevne podražitve, slabi osebni dohodki, nizek standard, itd. Razmišljam mnogo bolj nedolžno — čas kislih kumaric je namreč za časnikarje poletni čas, čas dopustov, ko se baje nič pametnega ne dogaja in ko se časopisne strani polnijo z vsemi mogočimi »novinarskimi racami« ter podobnimi za lase privlečenimi zadevščinami. Pa si poglejmo tale kumarični čas še malo bolj od blizu. To je namreč čas ... ... ko sonce neusmiljeno pripeka, kot, da bi bilo plačano od vsake stopinje Celzija, ... ko molimo jezike do podplatov in si želimo hladilnice namesto stanovanja, ... ko pijemo kot žolne vse kar teče, ... ko senca ni več senca ampak verjetno dela v kooperaciji s soncem, da bi nam bilo še bolj vroče, ... ko 10 ur od osmih, če smo še seveda v službi, sanjarimo o Havajih, ... ko skrbno planiramo, da ne bi porabili dopusta v istem terminu kot šef — dva meseca počitka se namreč bolj priležeta kot samo eden, ... ko je v delovnih prostorih tiho kot na pokopališču, ... ko nekateri postanejo »vedeji vedejev« (opomba: v. d. = vršilec dolžnosti kakega šefa, ... ko praktikantke veselo berejo DR. romane in rešujejo križanke, ... ko je ravno tisti sodelavec, ki ga po strokovni plati najbolj potrebuješ, kdove kje, ... ko spoznaš, da so tajnice izredno pomemben »faktor«, navsezadnje pa se sam potrudiš s tipkanjem dopisa, ... ko si pravzaprav želiš, da bi ta »nesrečni« čas čimprej minil, ... itd., itd. Torej, kot vidimo je tale kumarični čas dokaj interesantna zadeva in niti najmanj ne drži, da se v pasjih dnevih nič kaj posebnega ne dogaja. Prav nasprotno dogaja se, le da marsičesa niti ne opazimo ali pa smo zaradi vročine preleni, da bi zaznali drobne zanimivosti. Kdove, morda pa je tudi to dejstvo v stilu kislih kumaric? Še kakšen mesec in pol naj bi bi živeli v tem zaspanem času in verjetno je tako tudi najbolj prav. Toda, kaj če se bo tale čas zavlekel tja v pozno jesen ali pa še dlje. Včasih me napadejo tudi neumne misli, da se kisli čas vleče že dolgo, dolgo in da pravzaprav nima nobene zveze s soncem. Res ne vem, ampak — bomo že videli! RB Ne podcenjuj nevarnosti pri delu s ___________traktorjem Število traktorjev v zasebni lasti se nenehno povečuje, s tem pa je seveda pogojeno tudi večje število nesreč. Ker smatramo, da je tudi veliko naših delavcev lastnikov traktorjev, smo smatrali za potrebno, da vam posredujemo nekaj osnovnih napotkov za varnejše delo s traktorjem. Priporočamo pa vam, da si pri združenju šoferjev in avtomehanikov nabavite PRIROČNIK ZA VARNO DELO S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUČKI, v katerem je zelo nazorno in poljudno opisano vse kar je nujno, da bi vedel vsak, ki sede za krmilo traktorja. Vsem, ki si želijo še več znanja s področja kmetijske mehanizacije, priporočamo kot dopolnilo prej omenjenemu priročniku še: M. Mrhar, TRAKTOR, VARNOST IN PROMET, Ljubljana 1980; J. PIRIA, M. MRHAR: TRAKTOR, Ljubljana 1982; Vse tri knjige je izdal ČZP, Kmečki glas. UVOD Kmetijsko tehniška komisija pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije že več desetletij dejavno sodeluje pri izobraževanju uporabnikov kmetijske mehanizacije v Sloveniji. V zadnjih letih namenja posebno skrb vzgajanju kmetovalcev, da bi zmanjšali število smrtnih nesreč in poškodb pri delu s kmetijskimi stroji. Število nesreč s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji je iz dneva v dan večje. Stopnja družbene ogroženosti je dosegla mejo, ko ni več mogoče smrtnih žrtev in invalidov zgolj evidentirati, temveč moramo vsi dejavniki storiti vse, da se zmanjša število vsaj tistih, nesreč, ki jih je zakrivil človek. Statistiki sicer razvrščajo vzroke nesreč v nekaj kategorij, pač glede na najbolj vpadljive in očitne vzroke nepravilnega ravnanja s traktorjem in priključki. Za večino teh vzrokov pa se skrivajo številni, navidezno pomembni vzroki, ki se jih vozniki traktordjev niti ne zavedajo in jih zato zanemarjajo. Želja, da bi s traktorjem opravili čim več dela in na vseh terenih, zapelje voznike, da gredo s traktorjem tudi na nevarne kraje. Nevarnost zaznajo šele potem, ko so zašli vanjo. Navadno slabo ocenijo nagib strmine; v teh primerih skušajo z določenim zavestnim tveganjem rešiti traktor. Če se tega loti izkušen voznik, se reševanje navadno srečno konča. V kritičnem položaju pa neizkušeni vozniki izgubijo razsodnost. Pod pritiskom strahu skušajo narediti to, kar jim najprej pride na misel. Ko v naglici ocenijo položaj, naredijo napako; traktor se zvrne in pokoplje voznika pod seboj. Rešilni skok, na katerega računa večina, se posreči Id malokomu. Traktor se namreč nenadoma zvrne, brez poprejšnjega opozorila. Poleg slabo ocenjenega položaja tičijo vzroki nesreč s traktorji tudi v nepoznavanju traktorja (konstrukcijskih značilnosti, pogojev stabilnosti, zmogljivosti), tehnike vožnje in dela s priključki. Pogosto je tudi pomanjkljivo opremljen ali slabo vzdrževan traktor vzrok za nesrečo. Neprevidnost ali neznanje? ZAKAJ JE VOŽNJA S TRAKTORJEM NEVARNA Kar zadeva voznost, ima traktor kot vozilo nekatere pomanjkljivosti, ki so nujne, če naj bo uporaben za kmetijska dela. Pomanjkljivosti traktorja kot vozila se kažejo v njegovi konstrukciji, v izvedbi traktorskih zavor, v delovanju priključkov in priklopnikov na traktor ter drugem. Pomanjkljivosti v konstrukciji: — visoko težišče, — kratka medosna razdalja, — majhna prednja in velika zadnja kolesa, — neposreden volan z velikim zasukom koles, — majhna teža na prednjih kolesih, — velika naležna površina zadnjih pnevmatik, — nevzmetna zadnja, največkrat tudi prednja prema itn. Navedene in še nekatere lastnosti usposabljajo traktor za kmetijska dela, po drugi strani pa slabšajo njegove vozne lastnosti. Pomanjkljivosti v izvedbi traktorskih zavor Kot vozilo traktor nima tehničnih osnov, da bi uspešno zaviral priprežni priključek ali priklopnik, ki je navadno precej težji od traktorja.Zaradi preproste izvedbe in poceni izdelave ima večina traktorjev zavoro le na zadnjih kolesih. Tudi prenos sile za aktiviranje zavore od pedala do zavore je drugačen kot pri drugih cestnih motornih vozilih. Ceneni traktorji imajo mehanični prenos te sile. Hitrejše zaustavljanje je mogoče le z uporabo relativno velike sile na zavornem pedalu. Vpliv priklopnikov in priprežnih priključkov na traktor S priključitvijo priklopnika k traktorju se zaviralna sposobnost traktorja spremeni. Pri vleki enoosnih priklopnikov in priprežnih priključkov sloni del teže priklopnika do priključka na zadnjih traktorskih kolesih, kar izboljša adhezijo zadnjih traktorskih koles. S tem se izboljšajo zaviralne sposobnosti traktorja. Pri dvoosnih priklopnikih pa teža tovora (mrtva teža) nima pomembnejšega vpliva na obtežitev koles, vendar je prisotna spreminjajoča se obremenitev koles. Rudo priklopnika se navadno dviga proti traktorju, zato vlečna sila razremenjuje prednjo os in obremenjuje zadnjo, pri zaviranju pa potisna sila razremenjuje zadnjo in obremenjuje prednjo os traktorja. Obremenitev oziroma razbremenitev osi se med vožnjo spreminja tako, kot se spreminja vlečna oziroma potisna sila. Pomanjkljivosti v izvedbi zavor na priklopnikih Večina traktorskih priklopnikov ima pomanjkljive zavore. Enoosni priklopniki imajo navadno zavoro z ročnim upravljanjem, dvoosni pa ročno ali tako imenovano naletno zavoro. Zavorni bobni so navadno na prednjih kolesih ali samo na zadnjih. Varnejši so priklopniki z zavoro na prednjih kolesih. Sila vztrajnosti, ki pri zaviranju deluje v smeri vožnje, razbremenjuje zadnjo os priklopnika in obremenjuje prednjo. Čim bolj so kolesa obremenjena — obtežena, tem bolj se oprije-mlejo podlage, zato pri zaviranju prej zdrsneta zadnji kolesi kot prednji. Blokirana kolesa — bodisi prednja bodisi zadnja — slabše zavirajo, kot če bi se vrtela. Izgubijo pa tudi sposobnost vodenja in bočno drsijo, zato priklopnik zanese. Če blokirata prednji kolesi, zadnji pa se vrtita, če blokirata zadnji kolesi, prednji pa se vrtita. Naletna zavora ne zagotavlja zanesljivega in postopnega zaviranja. Delovanje je odvisno od zaviralne sposobnosti traktorja. Sunkovito zaviranje traktorja, ki se mu v nepredvidenem položaju ni mogoče izogniti, povzroči sunkovito in zato pulzirajoče zaviranje priklopnika. Posledica je zdrs kolesa, ki mu sledita bočno pomik ali pa zaniha tovor v priklopniku ter nekontrolirana vožnja ali celo prevrnitev priklopnika. Voznik mora upoštevati predvsem pri vožnji po strmini in prevozu premakljivih oziroma labilnih tovorov (tekočini). Posebnost traktorskega menjalnika Motorji z notranjim zgorevanjem imajo največjo moč pri velikem številu vrtljajev — sodobni dizelski motorji pri 2000 do 2500 vrt/min. Dela, ki jih opravlja traktor, pa zahtevajo različne, predvsem majhne vozne hitrosti in vilike vlečne sile. To zahteva, da med motor in traktorska kolesa vgradijo menjalnik, ki precej zmanjša število vrtljajev na kolesih It = 220:1. Tu že nastane določen samovozni moment transmisije, ki prepreči, da bi potisna sila pri zaviranju z motorjem prišla do »živega«. Zaradi tako »trdega« prenosa se sorazmerno malo obtežena vlečna kolesa ne morejo dovolj mehko in elastično oprijemati podlage, zato predčasno zdrsijo, če zaviramo s prenizko prestavo. Vsak voznik bi moral poznati za traktor, ki ga upravlja, tisto prestavo vožnje, v kateri doseže naj večjo vlečno silo in največji samozavomi učinek. Zbral M. M. (Nadaljevanje prihodnjič) Naši jubilanti v letu 1983 'tO let skupne delovne dobe TOZD AVTOOPREMA Brenčič Franc Burima Ivan Elnih Henrih Ciglar Stanko Janžekovič Ivanka Janžekovič Marija Muhič Daniel Marzidovšek Zlatka Maj ar Martin Petek Milan Primožič Anton Šiljanec Zdenko Šijanec Jerica Šemnički Miroslav Veber Jožef TOZD KOVINSKA OBDELAVA Čeh Franc Murko Bojan Puiko Stanislav . Ranfl Peter Vertačnik Zvonko TOZD ORODJARNA Gomboc Mihael Lačen Janez Markež Ivan Nadižar Alojz Piljak Anica Simonič Dušan TOZD VELIKA OPREMA Marušič Ivan TOZD SERVISI Auer Anica Furjan Mirko Kostevc Miran Kralj Zinka Kokot Stanko Toplak Edi TOZD PRECIZNA MEHANIKA Cafuta Frančiška Krapša Terezija Krajnc Darinka Sabotin Elizabeta Vivola Stanko TOZD VZDRŽEVANJE Fras Franc Mlakar Dragica TOZD VZMETARNA Bezjak Stanko Čagran Alojz Čeh Branko Hergula Ludvik Kokot Janez Pukšič Janez Šulek Dragica DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Ciglar Milena Gaspari Danilo Kramberger Marjana Lovrenčič Franc Murko Štefan Mladinov Mario Petrovič Maks Topolovec Milan Vučkovič Radovan Žnidarič Vera TOZD KOMERCIALA Krušič Olga Vidovič Marija 20 let skupne delovne dobe TOZD AVTOOPREMA Bezjak Janez Bokša Vinko Breg Franc Cafuta Anton Čeh Anton Dokl Branko Forstnarič Vera Florjančič Jožef Memorialni Turnškov nogometni turnir Letos mineva že črtrto leto odkar nas je zapustil sodelavec Franc Turnšek. Tako smo se tudi letos na travnatih površinah v Lovrencu, poklonili človeku, očetu, sodelavcu, ki je del svojega življenja posvetil športu. Vendar je usoda hotela drugače in ga iztrgala iz naše sredine v največjem razcvetu življenja. Ekipa AGISA Spominskega turnirja se je letos udeležilo poleg ekipe AGIS-a še 7 ekip. Pri žrebanju smo se dogovorili za izločilni sistem. Žreb nam je dodelil v prvem kolu ekipo Lovrenca. Po zanimivem srečanju je bil na koncu Lovrenc boljši in zmagal s 3:1. Naši ekipi se je poznala neuigranost saj je bila sestavljena iz igralcev iz več ekip. Pa tudi prednost domačega igrišča je bila na strani Lovrenca. Lovrenc je potem še premagal ekipo Aluminija z 2:1 in v finalni tekmi izgubil s Tržcem. Končni zmagovalec je bil Tržeč pred ekipo Lovrenca. Podeljeni so bili tudi pokali za najboljšega strelca in ekipi za fer plej. Tako smo se še enkrat poklonili v spomin Francu in si rekli: »drugo leto se spet vidimo!« Vlado Matjašič Galun Štefanija Galjzer Angela Hameršak Janez Ivanuš Martin Jagarinec Martin Karo Franc Matijaško Veronika Pisar Maks Perhač Franc Polaiec Venčeslav Plohl Adolf Simonič Ivan Štrucl Vinko Vrtačnik Janez Zajšek Jaanez TOZD KOVINSKA OBDELAVA Drevenšek Janez Golob Vincenc Kozar Silvester Rojko Janez Tuš Konrad Učalkar Emil TOZD ORODJARNA Letošnja Alojz Mesarič Oto Skok Edvard Vozlič Jožef Zajc Jože TOZD VELIKA OPREMA Ivančič Feliks Kolar Ivan Šalamun Franc Vrabl Stanko TOZD SERVISI Brodnjaik Ida Ladič Ivan Toplak Viktorija Zajšek Jože TOZD PRECIZNA MEHANIKA Strelec Marija Valenko Elizabeta TOZD VZDRŽEVANJE Kol etn ilk Ba rbara Voda Franc Veršič Janez DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Horvat Stanislav Stepanov Olga Šalamun Alojz Zamuda Stanko TOZD KOMERCIALA Rozman Franc Hrga Marija Kozjak Vera Tuš Marija Veselič Konrad 30 let skupne delovne dobe TOZD AVTOOPREMA Fras Terezija Haladea Srečko Martinčič Marija TOZD VELIKA OPREMA Ambrož Ivan TOZD SERVISI Kelenc Viktor TOZD PRECIZNA MEHANIKA Fras Ludvik Zafošnik Ivan TOZD VZDRŽEVANJE Kukovec Franc DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Blagovič Vlado Klarič Miroslava Kostadinovič Radovan Komel Anton Petek Anton Rajh Marija Slišali smo... ... da smo pri nas baje vsi enaki. To pa najbrž ne bo držalo. Dodajmo še en primer, da ni tako. Zvedeli smo, da so si funkcionarji v zveznih organih in še ponekod v družbenopolitičnih skupnostih dali izplačati tudi po 7000.00 din regresa. Le v združenem delu si še vedno delimo podpovreč-ne regrese za letni oddih. Enakost pa taka ... ... da bomo od sedaj tudi pri nas manj žejni saj se je med drugim tudi pivo močno podražilo... ...da je bil problem dobiti prostor v naših počitniških kapacitetah. Tisti, ki pa so bili tam v prvih izmenah, pa so povedali, da so bile polovično zasedene... ... da si naši delavci dvigajo standard s tem, da v umivalnicah »kupijo« vodovodne pipe, tuš ali kaj podobnega. Domiselno je. Kulturno in humano pa najbrž ne ... ... da sta suhi sir in kruh zelo dobra za jesti. Slišali pa smo, da za malico le ne sodita skupaj. »Presuha« sta, sok pa je premalo ... ... da se bo malica količinsko in kakovostno zmanjšala oziroma poslabšala. To pa zato, ker se ne strinjamo s povišanjem cene malice. Slišali pa smo tudi, ali se malica v našem ODP sploh še lahko poslabša... ... da imajo nekateri delavci revmatizem samo zato, ker delajo med sodelavci, ki so skoraj vedno »vlažni« ... ... da v našem ODP večkrat na leto poskrbijo za »zbadanje« v črevesju. Nekajkrat je kot posledica poskusa povečanja soudeležbe pri’ ceni obroka. Nekajkrat pa so vzroki »ne znani« ... ... da je nPk naš praktikant dejal, da je pri nas najlepše delati od prvega do petnajstega? Pravi, da se takrat najmanj dela, ker ni materiala ... ... da je po nekaterih stenah naših delavnih prostorov videti nalepljene fotografije lepotic, ki »razkazujejo« svoje čare. Avtorje teih »nalepk« opozarjamo, da je v poletnih mesecih tudi v naši DO veliko brhkih mladenk (praktikantk) in, da toraj mi razloga, da bi si ogledovali fotografije po zidovih ... (KAJ DRUGI PIŠEJO O NAS IN NAŠEM DELU). Ptujski tednik, julij 1983 V SKUPINI C TERAPEVTSKE SKUPNOSTI DELOVNE ORGANIZACIJE AGIS PTUJ - SEDAJ OSEM ČLANOV »Skupina C terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov je nastala predvsem na pobudo samih zdravljencev in velikega prizadevanja dr. Zlate Ive tič, ki vodi terapevtsko skupnost zdravljenih alkoholikov Ptuj. Z delom smo pričeli v mesecu maju, sestajamo se dvakrat mesečno. Izpolnjujemo program, predviden za delo v skupnosti. Pogovarjamo se o problemih, s katerimi se srečuje alkoholik v delovni sredini in v življenju nasploh. Poudarek pa je na razreševanju problemov, ki jih je veliko in ki so vidnejši, ko se alkoholik vrne z zdravljenja. Takrat mu namreč nastivijo veliko pasti. Vloga zdravnika v skupini pa je predvsem, da usklajuje delo, da usmerja zdravljence v njihovih aktivnostih, opozarja na probleme, je tudi sprožilec napetosti, ki pogosto spremlja zdravljence in podobno«, je o delu skupine C povedal dr. Rajko Brglez, zdravnik, ki sodeluje v skupini C. V DELU SKUPINE SODELUJE TUDI SOCIALNA DELAVKA »Moje delo v skupini se je pričelo že takrat, ko skupina formalno še ni delovala. Sodelovala sem namreč pri tem, da so se nekateri odločili za zdravljenje, takrat sem tudi sopznala njihove družinske člane, ki so v sedanji skupini enakovredni člani. Zdravljenci in njihovi družinski člani se »dnevno« obračajo name, da jim pomagam pri razreševanju drobnih življenjskih problemov. Te pa poskušamo sproti reševati. Socialni delavec bi naj v šoli pridobil nekaj znanja o ljudeh. Človek, ko začne delati v taki skupini spozna, da je tudi sam neke vrste učenec. Skupina deluje tako, da si ne izmenjujemo samo življenjskih in strokovnih izkušenj, ampak sega globlje. Skupina je dokaj homogena in povezana, zato sem prepričana, da bomo pri delu uspešni. V Agisu nas je sedaj nekaj nad 1600. Med temi delavci je precej alkoholikov, ki bi bili potrebni zdravljenja, vendar se še tega ne zavedajo. Lahko rečem, da po problematiki alkoholizma prednjačimo v občini. Mislim, da bi glede na problematiko, morali imeti terapevta in glede na to, da ima socialni delavec v delovni organizaciji tudi veliko nalog. Takih strokovnjakov tudi v Ptuju primanjkuje in ne samo pri nas,« je povedala Jasna Toplak, socialna delavka v Agisu. V SKUPINI SE ZDRAVLJENCI DOBRO POČUTIJO Zdravljenec št. 1: »Zdravljenje sem uspešno zaključil. Po zdravljenju se zdravljeni alkoholik vključi v klub — v terapevtsko skupnost. Tam so nas razdelili v skupine, ker nas je bilo preveč. Kot pa je znano, smo zdravljenci iz Agisa ustanovili svojo skupino — skupino C. S strani vodstvenih in vodilnih v DO smo dobili vso podporo. Delo v skupini je dobro, disciplinirano. Tu rešimo vse probleme, ki bi morebiti zdravljenca ponovno zapeljali v skušnjavo. Moja želja je, da bi se vsi alkoholiki odločili za zdravljenje in se tako rešili odvisnosti.« Zdravljenec št. 2: »Sem eden tistih, ki so se sami odločili za zdravljenje. Bil sem pet mesecev na Pohorju. Po vrnitvi sem se vrnil na staro delovno mesto. Sodelavci so me dobro sprejeli. Dobro pa se razumemo tudi v skupini, to pa zato, ker smo se zbrali sami taki, ki smo svoje »skoz dali.« Zdravljenec št. 3: »Bil sem na zdravljenju in sem ga uspešno zaključil. V skupini C se odlično počutim, ker nas je manj in če govori, govori eden, ne pa vsi.« Taki so torej odgovori naših zdravljencev. Nismo zapisali njihovih imen, ker trenutno niso pomembna. Naši sogovorniki so odkriti ljudje, ki se odkrito spopadajo s svojimi težavami. Prepričani smo, da jih bodo s skupinsko terapijo uspešno premagali in da bodo vztrajali na novi uspešni življenjski in delovni poti — poti, ki ne pozna gorja — alkoholizma in vseh njegovih posledic. . Še nekaj so povedali naši zdravljenci. Bili bi zelo veseli, ce bi enkrat na glas povedali, koliko škode utrpi naša družba zaradi alkoholizma in kje so danes tisti zdravljenci, ki so bili že na zdravljenju — pa jih je alkohol znova zasvojil. Elkom, julij 1983 HALO 420 V ptujski temeljni organizaciji imajo neprestane težave z zagotovitvijo toplega obroka. V zadnjem času ga pripravljajo v AGIS-u, od tu pa ga prevažajo v razdelilno kuhinjo DO IMP. Dopoldan delijo obrok delavke IMP, popoldan pa njihova kuharica. V četrtek, 30. junija, je prišlo do lažje zastrupitve s hrano. 12 delavcev je iskalo zdravniško pomoč, ostali so zastrupitev preboleli v lažji obliki. Sanitarna inšpekcija je zahtevala razkužitev prostorov, vzorce hrane, (ki pa je v razdelilni kuhinji niso imeli, saj mora zato skrbeti AGIS) preiskave pa zaenkrat še niso sklenili. Je pa ta zastrupitev opozorila, da je potrebno s hrano posebno v teh vročih dneh, premišljeno ravnati. Novi TRIM? Novi TRIM? Ne! Zapuščanje delovnega mesta na nedovoljen način! MESTNI KINO PTUJ p. o. Spored filmov za mesec avgust 1983 4. in 5. Vlil. »LINIJA« ameriški barvni film ob 19. An 21. uri 6. in 7. Vlil. »7. GLADIATORJEV« franc.-španski barvni zgodovinski spektakel ob 19. in 21. uri, v nedeljo ob 17., 19. in 21. uri 9. in 10. Vlil. »PETEK 13 « ameriška barvna srhljivka ob 19. in 21. uri 11. In 12. Vlil. »GUBA« ameriški barvni akcijski film ob 19. in 21. uri 13. in 14. Vlil. »LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM« ameriška barvna pustolovka ob 19. in 21. uri, v nedeljo ob 17., 19. in 21. uri 16. in 17. Vlil. »AGENT ŠTEV. 1 LJUBI IN UBIJA« ameriški barvni akcijski film ob 19. in 21. uri 18. in 19. Vlil. »BEG S PADALOM« ameriški barvni film ob 19. in 21. uri 20. in 21. Vlil. »SUPERVOHUAČ« ameriška barvna komedija v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 17. in 19. uri, v soboto in nedeljo ob 21. uri bo na sporedu domača barvna komedija »LOV V KALNEM« 23. in 24. Vlil. »PEKLENSKI PREGON« ameriški barvni akcijski film ob 19. in 21. uri 25. VIN. do 1. IX. »PULJ PO PULJU« predstavitev nagrajenih filmov 30. festivala Jugoslovanskega igranega filma Pulj 1983: —• Igmanski pohod — Nekaj vmes — Kako so iz mene sistematično naredili idiota — Balkan ekspres — Medeni mesec — Cifra mož — Vonj telesa — Halo, taksi Vstopnice lahko rezervirate na telefon št. 773-326 od 9. do 12. ure. NAŠE SAMOUPRAVLJANJE - NAŠE SAMOUPRAVUANJE - NAŠE SAMOUPRAVLJANJE - NAŠE SKLEP: (13) Delavski svet delovne organizacije , verificira volitve TOZD Komerciala s tem, da sta bila namesto tov. Rus Bojana In tov. Tomše Martina izvoljena tov. Ivančič Martin im tov. Rajh Jožica. SKLEP: (14) Delavski svet DO zadoilžuje delegate delavskega sveta DO da si do naslednje seje prido-biijo sklepe o spremembah oblikovanja internih cen. SKLEP: (15) Delavski svet DO potrdi spremembo 36. in 11. člena Pravilnika o potnih stroških im nadomestilih ter o uporabi osebnih avtomobilov im sicer: 1. V 36. členu se v tretji alineji spremeni 40 % v 50 %. Prvi stavek tretjega odstavka se v celoti črta, ker je zmanjšanje dnevnice predpisano z uredbo in o zmanjšanju me odloča delavski svet. 2. 11. člen se v celoti spremeni im glasi: »Obračun potnih stroškov podpiše delavec, ki je opravil spuž-beno potovanje. Pred izplačilom mora obračun potnih stroškov prekontrolirati likvidator. Obračun potnih stroškov kontrolira delavec, ki je odobril službeno potovanje im s svojim podpisom potrdi pravilnost, resničnost in zakonitost obračuna potnih stroškov.« SKLEP: (16) Delavski svet DO podpiše pogodbo o medsebojnih odnosih na poslih izvoza z Avtocen-trom Merkur Zagreb. Za podpisnika pogodbe se imenuje dir. DO tov. Martin Učakar. SKLEP: (17) Delavski svet DO podpiše pogodbo z VTŠ Maribor o sofinanciranju raziskovalne naloge »O-blikovanje optimalne ocene vključevanja NCiStrojev v proizvodnjo« v višini 150.000,- dim SKLEP: (18) Služba varstva pri delu naj pripravi poslovnemu odboru DO predlog za kakšen obseg sanacije skladišča osebnih varovalnih sredstev gre im predračun za sanacijo skladišča. SKLEP: (19) Delavski svet delovne organizacije sklene, da se za novega člana skupne komisije udeležencev za izvajanje SaS o skupnih osnovah In merilih razporejanja čistega dohodka im delitev sredstev za osebno im skupno porabo delavcev kovinske in elektroindustrije SR Slovenije imenuje tov. Miram Čuček, (predsednik odbora za spremljanje sistema delitve dohodka in OD. SKLEP: (20) Delavski svet DO potrdi pravilnik o izbiri najboljšega delav-'ca TOZD oz. DSSS, s tem, da se 8. člen pravilnika spremeni in glasi: < »Priznanje najboljši delavec leta im nagrado v višini enega povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v DO AGIS v preteklem letu sprejme delavec v TOZD oz. DSSS na slovesnosti ob tovarniškem prazniku DO AGIS. SKLEP: (21) Delavski svet DO daje pobudo delavskim svetom TOZD im DSSS, da potrdijo oziroma dodelijo denarne nagrade lanskoletnim najboljšim delavcem v smislu 8. člena Pravilnika o izbiri najboljšega delavca TOZD in DSSS. SKLEP: (22) Delavski svet DO se strinja s predlogom 10 konf. OOS DO s tem, da se dodeli republiškemu prvaku orodjarstva tov. Vertič Stanku iz TOZD ORODJARNA enkratna nagrada v višini enomesečnega povprečnega OD po 8. členu pravilnika o izbiri najboljšega delavca TOZD oz. DSSS. SKLEP: (23) Delavski svet DO imenuje na predlog IO konf. OOS DO naslednje delegate oz. zastopnike za: — KB Maribor - p. e. Ptuj, tov. Marjan Rola — Autobanka Kragujevac^ tov. Zinka Lah lin tov. Radovan Kostadinovič — občinski komite za razvoj in planiranje, tov. Radovan Vučkovič. SKLEP: (24) Delavski svet DO soglaša s predlogi odbora za spremljanje sistema delitve dohodka im OD z naslednjimi ocenitvami: 1. Vodenje službe študija dela Skupno ovrednotenje 27,5 razredov 2. Izdelava tehnološke dokumentacije in določanje normativnih časov za ročna dela Skupno ovrednotenje 20j5 razredov. 3. Določanje normativnih časov za strojna dela. Skupno ovrednotenje 18,5 razredov. 4. Določanje normativnih časov s kronometrom. Skupno ovrednotemije 19,0 razredov. 5. Določanje Izgub časa in organizacijskih izgub. Skupno ovrednotenje 18,0 razredov. 6. Izdelava čaasovnih standardov za ročna dela. Skupno ovrednotenje 18,5 razredov. 7. Izdelava časovnih standardov za strojna dela. Skupno ovrednotenje 18,5 razredov. 8. Oblikovanje delovnega (sistema. Skupno ovrednotenje 20,5 razredov. 9. Oblikovanje delovnih mest Skupno ovrednotenje 20,5 razredov. 10. Oblikovanje proizvoda Skupno ovrednotenje 22 razredov. 11. Analiza delovnega procesa Skupno ovrednotenje 22 razredov. 12. Zbiranje in obravnavanje inventivnih predlogov. Skupno ovrednotenje 19,5 razredov. 13. Izdelava analiz vrednosti Skupno ovrednotenje 21,0 razredov. 15. Uvajanje metod kontrole m kemijske tehnologije. Skupno ovrednotenje 21,5 razredov. 16. Vodenje likvidiranja faktur. Skupno ovrednotenje 21,0 razredov. SKLEP: (25) Delavski svet DO pogojno potrdi ovrednotenje novih del im nalog »Izdelava kalkulacij« s 16,5 razredi, s tem, da komisija za delovna razmerja in OD in odbor za spremljanje sistema delitve dohodka in OD ponovno preverita če so dela ovrednotena v skladu s samoupravnim sporazumom. SKLEP: (26) Delavski svet DO ne potrdi sprememb ovrednotenja del oziroma nalog —• kontroliranje finalnih sklopov zavornih valjev im oljnih hladilnikov — kakovostno prevzemanje zahtevnih proizvodov zavornih valjev — statistično kontroliranje zavornih proizvodov, zavornih valjev in oljnih hladilnikov ker se seje delavskega sveta DO nj udeležil poročevalec in ni jasno alig re za pravočasno vloženo zahtevo za varstvo pravic, zato se točka preloži na naslednjo sejo. SKLEP: (27) Delavski svet DO omogoči tov. Babusek Branku iz TOZD VZMETARNA udeležbo v enoletni politični šoli pri CK ZKS Maribor. SKLEP: (28) Delavski svet DO odobri ukinitev tople malice v III. izmeni v mesecu juliju in avgustu. Obrat družbene prebrane se zadolži, da bo hladno malico za III. izmeno dostavlja;! redno in pravočasno. SKLEP: (29) Točka se preloži na naslednjo sejo, s tem, da si delegati DS DO pridobijo svoje mnenje TOZD o ceni malice. Referent za družbeni standard se zadolži, da z ODP ugotovi, kako posameznes lužbe odjavljajo malice za primere odsotnosti delavca im v primeru, če to ne poteka v redu skupno pripravita predlog odjav malic, obenem pa tudi predlagata ustrezne ukrepe za tiste, ki malic ne odjavljajo, ker se smatra, da se zaradi ne-odjavljanja kuha več malic kar draži stroške obrata družbene prehrane. SKLEP: (30) Delavski svet DO potrdi dele- -gate v uredniški odbor im komisijo za izvedbo volitev in referenduma, in sicer: 1. Uredniški odbor: — Korenjak Franc, TAP Ob izgcfbi dragega očeta in tasta Jožeta Jančiča, se zahvaljujeva sodelavcem TOZD-a PM, DSSS in DO AGIS za izraženo sožalje, darovano cvetje, ter spremstvo na njegovi zadnji po- Jančič Jože Jančič Ida — Potočnik Martin, OR — Auer Anica, SER — Osenjak Startko, PM — Mlakar Albin, VZDRŽ — Žurvan Maks, KO — Toplak Alojz, VO — Rojs Albin, VZM —■ Medved Ana, KOM — Gabrovec Majda, DSSS — Franc Simonič, teh. urednik -— Maks Menonl, glav. in odg. urednik. 2. Komisija za izvedbo volitev im referenduma: — Uiles Ignac, TAP -— Leber Nevenka, SER —- Oroz Djuro, VZM — Ivan Brumec, KOM — Miran Rižnar, KO — Ivan Satler, OR — Vajsbaher Bruno —■ VO — Alojz Polajžer, PM — Jože Trafela, VZDR — Franjo Vlah, DSSS. SKLEP: (31) Delavski svet DO potrdi Aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o opravljanju vratarske službe in obrambnih priprav v predlagani obliki in vsebini. SKLEP: (32) Delavski (svet IDO verificira SaS o združitvi porabe diselske-ga goriva in motornega benzina na nivoju DO. SKLEP: (33) 1. Delavski svet TOZD AVTO-OPREMA Ptuj TAP se obvesti z dopisom pravne službe in dopisom TOZD Kovinske obdelave. 2. Glede na prošnjo TOZD Kovinske obdelave za preložitev vrnitve kadrovskega stanovanja v letu 1984 bo delavski svet odločal na naslednji redni seji, ker gre za zadevo, ki mora biti odločena v soglasju. Delegati delavskega sveta DO si naj pridobijo mnenje svojega delavskega sveta. SKLEP: (34) Delavski svet DO odobri zasedbo naslednjih del oziroma nalog: — vodenje evidence terjatev in obveznosti za TOZD Vzdrževanje in Orodjarno — 1 izvajalec — določen čas — razvijanje proizvodov II — 1 'Izvajalec nedoločen čas — razvijanje tehnologije II — 1 izvajalec nedoločen čas — priprava gradiva in izdel. standard orodja ter navodil — 1 izvajalec nedoločen čas. SKLEP: (35) Delavski svet delovne organizacije imenuje stalnega namestnika direktorja delovne organizacije tov. Alič Petra, vodjo razvojno tehničnega sektorja. Delavcem DO AGIS iskrena hvala za pozornost in izrečeno sožalje ob smrti mojega nepozabnega očeta. Zlatko Špoljar ZAHVALI SMEROKAZ KADROV PRIŠLI ODŠLI DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JUNIJU 1983 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — DREVENŠEK MARIJA, dipl. ekonomist pripravnik — za nedoločen čas TOZD AVTOOPREMA -— VALIČ ROMAN, strugar, struženje na BRT-36, BRT-50, vrnitev iz JLA — VERŠIČ MARJAN, delavec, transporti ranje — ročno — za določen čas — POŽAR ANTON, obdelovalec kovin, pripravnik — za določen čas — ŠUEN FRANC, obdelovalec kovin, pripravnik — za določen čas — BEZJAK MIRAN, obdelovalec kovin, pripravnik — za določen čas — KEKEC MIRAN, obdelovalec kovin, pripravnik — za določen čas — KOKOL STANKO, obdelovalec kovin, pripravnik — za določen čas — CIGLAR VLADO, delavec, razrezova-nje pločevine — za nedoločen čas — GOLOB IRENA, strugar, vrtanje polizdelkov na enovretenskem vrt. stroju — za nedoločen čas TOZD KOVINSKA OBDELAVA — MURKO MIRAN, delavec, struženje polizdelkov in izdelkov — vrnitev iz JLA — POPOŠEK MARJAN, obdelovalec kovin, pripravnik — za določen čas TOZD PRECIZNA MEHANIKA — ZADRAVEC MARJAN, obdelovalec kovin pripravnik — za določen čas TOZD VZDRŽEVANJE — CIMERMAN JANEZ, delavec, čiščenje proizvodnih prostorov — za določen čas — PODPEČAN MARIJA, delavka, čiščenje proizvodnih prostorov — za določen čas DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JUNIJU 1983 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — DEBELAK SLAVKO, delavec, vratarsko čuvajska dela — izključitev — KORENJAK KATARINA, delavka, pomivanje posode — sporazumno — ZIDRAVEC FRANC, delavec, vratarsko čuvajska dela — upokojitev TOZD AVTOOPREMA — MISLOVIČ JOŽE, pr. strugar, rezkanje na stroju za rezkanje tečajev — sporazumno — FRIDAUER MARIJA, delavka, galva-niziranje izdelkov — redni odpovedni rok — PEKLAR JANEZ, delavec, galvanizira-nje izdelkov — sporazumno — PRIMOŽIČ JOŽE, ind. tehnik, vodenje materialnega plana — sporazumno — HANSEL VLADO, ključavničar, konstruiranje zaht. zavor, elementov In grelcev — inv. upokojitev — KUMER IVANKA, delavka, galvaniziran je izdelkov — sporazumno TOZD KOVINSKA OBDELAVA — SLODNJAK BOGDAN, delavec, točk. varenje izdelkov in polizdelkov — na lastno željo TOZD VELIKA OPREMA — ŽNIDARIČ STANKO, pr. strojnik, tran-sportiranje ročno — sporazumno TOZD VZDRŽEVANJE — LEVIČNI K JOŽE, pr. varilec, najzah-tev. dela na vzdržev. elektro opreme — inv. upokojitev — LOVREC DRAGICA, delavka, čiščenje poslovnih prostorov — sporazumno DELAVCI, KI SO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JULIJU 1983 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — PINTARIČ BRANKO, hotel, tehnik, vodenje obrata družbene prehrane — nedoločen čas — SIMONIČ FRANC, zidar, vratarsko čuvajska dela (varnostnik) — nedolo- — ZAJŠEK MIROSLAV, kuhar, pripravljanje jedil — nedoločen čas TOZD AVTOOPREMA — LAH ALOJZ, obdelovalec kovin, pripravnik — določen čas — ŠERUGA SREČKO, strugar, vrtanje polizdelkov na enovretenskem vrtalnem stroju — določen čas — VUK DARINKA, strugar, vrtanje polizdelkov na enovretenskem vrtalnem stroju — določen čas — KOKOL ROMANA, delavka, galvanizirale izdelkov — določen čas — VINDIŠ FRANC, delavec, varenje na nožnem^ točkovnem varilnem aparatu — rininr-pn čne — GOLOB IVAN, strugar, struženje na BRT-36, BRT-50 — nedoločen čas TOZD ORODJARNA — EMERŠIČ BORIS, rezkalec, opravljanje zahtevnih rezkalskih del — nedoločen TOZD PRECIZNA MEHANIKA — KAJNIH PAVLA, delavka, montiranje sklopov na tekočem traku TOZD VZDRŽEVANJE — CAFUTA MARJANA, delavka, čiščenje poslovnih prostorov in sanitarij — nedoločen čas — EMERŠIČ MARIJA, delavka, čiščenje proizvodnih prostorov — določen čas — KOVAČIČ IRENA, delavka, čiščenje proizvodnih prostorov — nedoločen čas TOZD VELIKA OPREMA — CAFUTA SREČKO, delavec, posluže-vanje pri varenju — določen čas TOZD VZMETARNA — BEZJAK JANEZ, delavec, šablonira-nje manj zahtevnih vzmeti — določen čas — HORVAT VLADO, delavec, šablonira- DELAVCI, KI SO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE V MESECU JULIJU 1983 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — JURIČ LJUBO, strojni tehnik, tehnična opravila v službi varstva pri delu — odslužitev vojaškega roka TOZD AVTOOPREMA — ČRNIVEC MILAN, strojni tehnik, konstruiranje proizvodov opreme — delo za določen čas — LAH TEREZIJA, delavka, montiranje grelnih in ventilacijskih naprav — u-pokojitev — VINKOVIč STANKO, strojni tehnik, vodenje in planiranje standardnih orodij — sporazumno TOZD ORODJARNA — VAUPOTIČ VLADIMIR, strojni delovodja, planiranje vzdrž. orodij in priprav, zasled. terminov — inv. upokojitev — JOZIČ MARJAN, brusilec, opravljanje manj zahtevnih brusilnih del — odslužitev vojaškega roka TOZD PRECIZNA MEHANIKA — HRŽENJAK BISERKA, delavka, montiranje sklopov na tekočem traku — sporazumno TOZD VZDRŽEVANJE — KUKOVEC JOŽEF, elektromehanik, vodenic skupine elektro vzdrževanja v TOZD Gumama — sporazumno TOZD SERVISI — MLINARIČ MARJAN, klepar, mani zahtevna dela — odslužitev vojaškega roka TOZD VELIKA OPREMA — ŽITNIK JOŽEF, viličarist, transporti-ranje z viličarjem — redni odpovedni rok — BIŠKUP MIHAEL, pr. varilec, posluže-vanje krožne mize — na lastno željo — GOLOB ANGELA, delavka, plamensko varenje posod in glušnikov ter opreme — izključitev TOZD KOVINSKA OBDELAVA — VEIT SREČKO, strugar, struženje srednje zahtevnih odlitkov — sporazumno (Sposojeni humor) RADOVEDNOST Jaka, kakšen stroj pa je to? To je preša! Kakšen stroj pa je to? To je navijalni stroj! Kakšen stroj pa je to? Ja dobro, zakaj pa smo jih kupili, če se na njih ničnedela? Iz strasti ! Vidiš, nekateri iz strasti zbirajo znamke, drugi značke, tretji razglednice, mi, iki imamo dosti denarja, pa nerentabilne stroje. Izrečeni disciplinski ukrepi TOZD VELIKA OPREMA 1. KUHAR MIRKO: zaposlen na delih in nalogah vodenje izmene stiskalnic je odgovoren, ker je: — dne 19. 5. 1982 sopovzročil temeljni organizaciji materialno škodo, katera je nastala pri izdelavi konzol 945115 in 945116, saj bi kot vodja oddelka ne smel oddelka zapustiti, v kolikor ni bil prepričan, da je organizacija dela popolna. S tem1 je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 21. točki 157 člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN in vrnitev 1/4_povzročene materialne škode, višino katero bo ugotovila komisija za ugotavljanje odškodninske odgovornosti TOZD Velika oprema. TOZD AVTOOPREMA 1- BELE FRANC: zaposlen na delih in nalogah čiščenje na brusilnem traku in ročno je odgovoren, ker je: — dne 10. 8. 1982 neopravičeno izostal z dela in s storjenim dejanjem temeljni organizaciji povzročil materialno škodo. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. in 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN in vrnitev materialne škode v pavšalnem znesku 500 din. 2. CAF STANKO: zaposlen na delih in nalogah ličar je odgovoren, ker je: — dne 27. 10. 1982 prišel na delo v vinjenem stanju, — prav tako je prišel na delo v vinjenem stanju dne 28. 10. 1982 in je istega dne ob 18. uri odklonil preizkus alkoholiziranosti po izdihanem zraku — dne 7. 1. 1983 se je med delovnim časom v popoldanski izmenij opil, tako, da ga je dežurni delavec TOZD našel spečega in vinjenega na kartonu v lakirnici. Odklonil je tudi preizkus z alkotestom, na kar pa je bil ob 18,30 uri odstranjen iz delovne organizacije. _.S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 20. in 30. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, zal kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Zoper takšno odločitev skupne disciplinske komisije je delavec vložil zahtevo za varstvo pravic na delavski svet, kateri je zahtevi ugodilin spremenil izrečeni disciplinski ukrep, tako, da ta sedaj glasi: PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Istočasno je bilo izrečeno, da ukrep ne bo izvršen, če delavec v enem letu od dneva pravnomočnosti odločbe ne bo huje kršil delovne obveznosti. Kot dodatni pogoj je bilo tudi določeno, da se mora delavec v roku enega meseca od dneva obravnave na drugi stopnji podvreči zdravljenju proti alkoholizmu. 3. GOLOB JANEZ: zaposlen na delih in nalogah lakiranja izdelkov je odgovoren, ker je: — dne 15. 11. 1982 neopravičeno izostal z dela in s storjenim dejanjem temeljni organizaciji povzročil materialno škodo. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. in 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep JAVNI OPOMIN in vrnitev materialne škode v pavšalnem znesku 500 din. 4. KOSTANJEVEC ZDENKO: zaposlen na delih in nalogah varenje C02 je odgovoren, ker je: — od 21. 1. 1983 dalje neopravičeno izostal z dela. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je skupna disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. OBVESTILO Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj je razpisala javni natečaj za sestavo prednostne liste za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini — solidarnostnih stanova- Po pravilniku o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj v družbeni lastnini so upravičeni občani in družine z nižjimi dohodki, ki žive v težjih materialnih razmerah. Poleg splošnih pogojev morajo upravičenci izpolnjevati še posebni pogoj in sicer, da znesek čistega mesečnega dohodka na člana družine (gospodinjstva) ne presega 50 % povprečnega OD delavcev v SRS (7.185 din), oziroma, da samski delavec s čistim povprečnim mesečnim dohodkom ne presega 90 % povprečnega OD delavcev v SRS (12.928 din). Vsem delavcem, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja in smatrajo, da po tem natečaju izpolnjujejo pogoje, predlagamo, da se na natečaj prijavijo, saj stanovanjska vprašanja zaposlenih težko rešujemo. Prošnji na obrazcu, ki ga lahko dobite v kadrovski službi ali pa pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj je potrebno priložiti: — potrdilo delovne organizacije o višini osebnega dohodka za leto 1982 za vse člane gospodinjstva, — potrdilo o premoženjskem stanju (izdaja uprava za družbene prihodke SO), — potrdilo o številu članov gospodinjstva in od kdaj bivajo na območju občine (izdajajo krajevni uradi), — potrdilo o delovni dobi prosilcev in delovni dobi v občini Ptuj (dobite v kadrovski službi), — dokazila o posebno težkih socialnih razmerah (odločbo o invalidnosti, zdravniško spričevalo, potrdilo o članstvu ZB, NOV ipd. Vsa pojasnila v zvezi z natečaj jem lahko dobite v kadrovski službi ali pa pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v Prešernovi 29. Rok za prijavo na natečaj je 15 september 1983. M. g. 1,; . j.!-, i ^ j Na morju je prav tako deževalo kot tu pa še pred sezona je bila. Domov pa sem prišel kljub temu popolnoma »suh«. Vidiš ljubica. Prava sreča, da smo dobili v Agisu tako mali regres, ker drugače ne bi nikoli spoznala prednosti zdravega počitnikovanja nagcev. SLIKOVNA UGANKA — Zakaj so na požarni poti parkirani avtomobili? (da bi oteškočali dostop gasilcem, če bi bilo potrebno njihovo Ne, sedaj ne boš pohajkoval po gostilnah. Sedaj si na dopustu . . . — STRAH takšen ali drugačen, v tem primeru je dobrodošel . . . STRAN ZA RAZVEDRILO MALA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. krožni tok življenja v budizmu, 8. pesem, navadno iz osmih vrstic, kjer četrta in sedma ponavljata temeljni verz prve, osma pa druge vrstice, 9. lepljiva gmota iz lesene celuloze za izdelavo umetne svile, 10. Goethejeva mati, 11. jokanje, 12. oranje, zorana zemlja, 13. ime slavne ruske balerine Pavlove. NAVPIČNO: 1. reč predmet, 2. operni spev, 3. mašna knjiga, 4. osvežilna brezalkoholna pijača, 5. agavi podobna rastlina iz družine lilij, 6. razum, 7. napad, naskok. 1 i i i i 9 8 9 10 ■n ■tt * 1 2 3 4 s 1 L i 2 3 4 5 lJ MAGIČNI LIK VODORAVNO IN NAVPIČNO: 1. ostanki pri stiskanju sadja, 2. jed iz koruznega zdroba, 3. pramen mavričnih barv, ki nastane pri prehodu bele svetlobe skozi stekleno prizmo, 4. starejša ameriška filmska igralka (SheHey, »Prostor na soncu«), 5. začasna rešitev, uredba. VODORAVNO: 1. naslonjalo, držalo, 6. ime bivšega slovenskega smučarskega tekača Pavčiča, 11. ptica pevka, ki objeda češnje, 12. glavno mesto francoskega departmaja sar-the, kjer so vsakoletne velike avtomobilske dirke, 14. ameriški filmski igralec im pevec (Dean, »Mat Helm«), 15. priimek dveh sodobnih slovenskih kiparijev-bratov (Boris im Zdenko), 16. začetnici jeseniškega proletarskega pesnika, 18. mejna reka med Turčijo in Sovjetsko zvezo (iz istih črk kot SRAKA), 19. francoski filmski igralec (Jean, »Sanjave zvezde Velikega voza«), 20. feredži podobna vrhnja halja pri muslimankah, 21. italijanska časopisna agencija, 22. londonski modni kreator, mož pevke Sandie Shaw (Jeffrey), 23. tri-jamborna jadrnica s križnimi jadri, 24. avtomobilska oznaka Ri-jeke, 25. ime odličnega ameriškega klarinetista in vodje več velikih orkestrov Shawa, 26. go-jiteljica, rejnica, 27. upognjen pekovski izdelek, 30. velika telesna žila odvodnica, 31. slovenski zgodovinar, arheolog in geograf, utemeljitelj slovenske arheološke terminologije (Simon), 32. obod slike, 33. indijski ver-sko-filozofski pojem duše, 34. ime sovjetske psičke, vesoljske potnice (.. . in Belka); tudi športnica s puško, 36. gorljiv del sveče, 37. del suknje, 38. kemični znak za tantal, 40. mitološka ladja, s katero so Argonavti odpilili v Kolhido iskat zlato runo, 41. liker iz višenj, 42. znamka zahodnonemških osebnih avto>-mobilov, 44. egipčansko sončno božanstvo, (daljša oblika), 45. slovenski pevec narodno-zabav-ne glasbe (Matjaž), 46. dalmatinsko vino, 47. veznik, 48. francoska denarna enota, 49. domača žival, rejena za zakol, 50. krilu podobno malajsko oblačilo, 52. način samoobrambe brez o-rožja, ki' jep rešel v športno pa- nogo, 53. hči argofidskega kralja Akrisija.k 1 je rodila Perzeja, 54. priimek slovite družine izdelovalcev violin iz Cremone. NAVPIČNO: ol. ornament, 2. stezica, 3. opis, očrt, 4. evropski veletok, ki izvira v Švici in teče skozi Bodensko jezero, 5. kemični znak za aktinij, 6. sloviti avstralski tekač dobitnik bronaste kolajne na o-limpijskih igrah leta 1964 na 10000 metrov (Ron), 7. bog pastirjev in čred pri starih Slovanih, 8. Ime leta 1936 umrlega skladatelja Adamiča, 9. indonezijski mednarodni šahovski mojster (Hoang Liong), 10. osebni zaimek, 11. vrsta tečaja pri oknu strešne škarje, 13. priletna ženica, ostarela ženska, 14. ognjani-ški krater napolnjen z vodo, 15. sodobna sIovenska romanopiska; referent za kratkometražne filme v Ljubljani (Miimi Malenšek), 17. pismenka, 19. starogrško gozdno božanstvo, 20. jutranji obrok hrane, 22. prebivalec Goriških Brd, 23. drag kamen raznih barv, 25. visoko gorovje na severozahodni meji srednjeazijskega Visočja, 26. vrsta hrošča, 28. španski filozof, nasprotnik krščanstva, an-tiracionalist (Jose, 1883-1955), 29. skedenj, 30. graničar v bizantinskem cesarstvu, 32. dete, 33. rimska naselbina na tleh današnjih Trojan, 34. vrsta tropskih plazilcev, 35. slikarjeva delavnica, 36. vrhnje žensko oblačilo v Indiji, 37. etnografski običaj pri ženitovanju, zapora, 39. agavi podobna rastlina iz družine lilij, 41. njivski plevel, 42. zdravilo, pripravljeno z opijem, 43. italijanski filmski producent, mož i-gralke Sophie Loren (Cario), 45. zlitina za zvonove, 46. italijanska fašistična politična policija, 48. pristavek k imenu članov nekaterih redov, 49. ime ameriškega filmskega režiserja Wooda, 51. latinski predlog, 52. avtomobiil-ska oznaka Karlovca. REKREACIJA Kaj pa tile v Agisu trenirajo? Je to nova oblika rekreacije? Ne. To so najnovejša izvozna prizadevanja. Baje enkrat uvažaš v ODP to pa potem zadostuje za množično »izvažanje«. — Ste bili tudi lani tu? — Ja, seveda! — Kako zmorete tak napor . . . V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Korenjak Franc, Potočnik Martin, Auer Anica, Osenjak Stanko, Mlakar Albin, Toplak Alojz, Rojs Albin, Medved Ana, Gabrovec Majda, Žuran Maks. Odgovorni urednik Maks Menoni, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 1950 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.