Književaost ia umetaost. Nove knfige fn druge publikacije. —kpl Cvetko Golar: Pastlrjeva nevesta. Ljubljana 1923. Natisnila in založiJa Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 147. Cena trdo vezanl knjlgi 24 Din. —kpl. Medvladje, socialeti ronian. Spisal: Jože Pahor. Cena 30 Din. Založila ^Socialna Matica« v Trstu. Dobi se v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. Ocene. T. SF.LIŠKAR: CITANKA za obče osnovne šole. Sestavil: M. Schreiner. (Ilustrirana izdaja. II. del.) Vsalra kn iga. ki je opreraljena z lepimi slikami, odgovarjaiočimi čtivu, je za bralce prikupljiveiša kakor ona brez slik. To je umevno in se da dokazati z najenostavnejšiml psihološkimi zakoni, ki jih lahko najdemo v vsakl boljši psihološki knjiffi. Zato tudi ne bom našteval pomembnosti slik v učnih knjigah, ker si jih je gotovo še vsakdo zapomnil, če je imel srečo, kaj takega slišati na učiteljišču. Ampak na nekaj drugega boni opomnil. Namreč, kakšne morajo biti te slike — in tudi kakšna mora biti celotna oprema lepe učne knjige. Razveselil sem se, ko sem slišal, da smo dobili novo ilustrirano čitanko za osnovne šole — toda silno sem bil razočaran, ko sem zagledal to. s takim poiiosom naslovljeno »ilustrirano izdajoc Ali ni ilustrirana? Seveda je! Par »pildkov« kuka iz medle črnine v moje razočarane oči — in jaz sem bil tako prost in setn namočil pero v sveti jezi, ne oziraje se na to, ali bo kdo hud a!i ne. če napišem uničujočo kritiko podobicam, katerih naj bi se razveselila naša, vsega lepega željna mladina, Samo podobicam! Ctivu nt, kcr je rnalo novega in ga v tem oziru serija čitank (Gangl, Cernej, Rape, Flere) daleko prekaša. Slike so, razen one, ki so prid-ejanu znanstvenemu delu tako slabe in tako nemarne. da se čudim, kako se iih je moglo spraviti v knjigo, ki je namenjena mladini. Tudi za učno knligo naj sc pridobijo slike, ki bodo mogle vzbujati estetična čuvstva, posebno še sedaj, ko se zahteva po timetniški vzgoji vedno bolj šlri. Nikakor ne snie misliti šolnik, ki je mogoče dober pedagog. drugače pa reakcionaren estet, da je za mladino vseeno, če stoji petelin na gnoju nainesto v linali. če je otrok, ki beži pred zvonom junker iz srednjega veka. ne pa naš vaški paglavec itd. Svojo zakrknjenost do lepih slik pa ie pokazal tisti, kdor že jih je porabil, na strani 42, kjer nekak »joger« strelja Zlatorogn. ki ima nad glavo nekaj ravnih črt in pa na strani 208 — kjer naj bi dvoje punčk ponazorile pogled na Miramar. Slike so vzete iz bogve katerih svctih zgodb. Fotografije so slabe in kažejo malo opazovano lepoto tekstov. Poglavitni del te ilustrirane izdaje je celo slab in samo nekatere fotografije so komaj zadostne. Tudi za to knjigo velja tole: Cetudi bi bilo v knjigi čtivo lepo — so ponesrečene slike — in je že s tem izgubila knjiga svojo privlačnost — za oči.. In to je dosti. posebno pri mladini, ki je precej zbirčna in da veliko na lepo opremo. Slabe slike v učni knjigi so kvarljive v dvojnem oziru: V didaktlčnem in estetičnem. Zato je treba dobro zbirati. če se že pisatelj odloči za ilustrarano izdajo. In če razdelim to kvarljivost po točkah, bi to bilo nekako takole: 1. Pouk brez slik je posebno pri prirodopisnem pouku skoraj nemogoč. Toda če so slabe slike je še bolj nemogoč — in jc škodljlv učenčevim predstavam. 2. Slabe slike ne odgovarjajo estetičnemn stremljenju moderne vzgoje — zato so tudi v tem oziru kvarljive — in taklh slik ne sme biti v učnih knjigah. Pa še nekaj. kar bi lahko postavil za tretjo točko. Če so v knjigi lepe, barvane slike, brez dvoma vplivajo tudl na čut do snažnosti. Lepo knjigo vsakdo 7. večjo pažnjo hrani, kakor ono z neokusno zunanjostjo in notranjostjo — in jo z veliko večjim veseljem v roke vzame kakor druge. (Opazujte to pri otrocih v 1. razredu — in boste videli, da imajo Vidrovo berilo z barvanimi slikami veliko rajši kakor pa ono s črno-belimi.) Kakor notrajnost — tako mora biti tudi zunanjost knjige okusna in prikupljiva. Učna knjiga naj bo taka, da bo vzbujala veselje, ne pa monotona kakor zunanjost uradnega lista. To niso malenkosti in jc trcba pogledati samo učne knjige naših sosedov Nemcev, pa bomo videli v koliko tndi v tem grešimo na tačun mladine. Saj imamo dosti slikarjev, ki bi se z veseljem lotili takega dela — toda ne! Za našo de.o zadostujejo slike pobrane iz antlkvaričnih knjig in površne reprodukcije stenskih šolskih podob! V tem greši tudi večina naših mladinskih knjig in pa časopisov. Toliko, da si malo upravičeno nevoljo ohladim. Če bi še tem oporekal, da tlskarna ni upravičena porabiti učno knjigo za nekak album svoiih črk, bl bilo, mislim, dosti. »MEDVLADJE.« Socialen roman. Spisal Jože Pahor. Založila »So- cialna Matica« v Trstu. 1923. Cena 30 Din. Dobi se v Učiteljski tiskarnl v Ljubljani. Pustimo konvencijonalnost romana! Ne bom segal v njegovo formo in tudl junakov ne bom razporejal po predpisih šolsklh knjig: Peladan je prevrnil obliko, Barbusse je vsebino prelomU. Danes si avtor vstvarja obliko in junake iz sebe, brez zakonov in pravil. Vzori romantičnih osebnosti so padli: tndi realisti ne zmagujejo danes. Značajev ni; vsi so po vučini izmehaniziran kaos vseh stneri; ne padajo in ne rastejo naravno, temveč po avtorjcvih revolucionarnih mislili. Z;ipisal sem to zato. ker je Pahorjevo »Medvladje« roman najnovejših tendenc, praktičnega socializma. toroj posledica političnih prekucij in ž njitni združenih akonsorvativnosti v celotnem ustroju romana; pa ie vendar v romanu toliko romantike in naturnosti, da mora vsakdo priznati: Pahor je predvsem politik, ali tudi pisateli je: »Medvladje« je roman. Stavil bi ga med Finžgarja in Detelo, da ni preočcviduo naiepljcn s socializmoin. Ailadi Hak '.c hmak Pulir.rjevih inisli. V osebc nu bom globlje posegal, kajti gotovo ie, da ne moremo avtorjn diktirati načina, kako naj bi se razvijali značaji. Aiožne so vse izprcmembe Paliorjeve osebnosti so tako znane, da nikoli nc presenečajo čitavca, ker srečuje podobne v vsaki drnžbi. Pa lii mladi Hak najsimpatičnejši, kljub ttmu, da je naiiačii; znabiti zato, kcr nosi preveč tcndenčno brernc. Rojnik, Oruden. stari Hak, Osojnik so današnii liudje; na tisoče je med nami takih, ki so trpeli za svoje ideje ali ki so jih nasprotujoča dejanja teh idej krivično poveličala. Stana ie pa tisti nemogoči značaj v medvladju moralc, ki rnman z verjetnostjo nenavadno krepi. In le-ta Stana, hči proroka — soclalista. mora dobiti velekapitalista Rojnika?? Pahor jc tudi pisatelj. O tcm priča slog, ki v znčetku sicer ne zadovoljava, pa se pozneje razprcde in uveliavi kot edino primeren; o tem prlča koncepcija sama, njene osebe. dejanja in okolica sploh. Omenjam le čas našega preobrata: tedaj je šele zavestno vzklil socijalizem pri nas. In v katero dobo naj bi Palior položil dcjanje? V to medvladje srca, misli in dcjanj! Zakaj je šel Pahor z dejanjem preko Goriške? Njen rojak ]e: realnost opisov njegove zemlje sega jako v občutje. Mislil sem. da bo socijalen roman vseskozi prevraten, nov in brez konservativnosti. Pa so osebc novi romantiki, silno simpatičnl; prizori v Bohinjskt dolini in ob Soči pričajo o pisatelievi domiselnosti in čuvstvenosti. Naslov romana jc točen in programatlčen; tudi dokument naših zgodovinskih časov. Vendar bi naj nosila prva stran (ovitek) tudi pristavek roman; zakaj vsakdo misli.o znanem zgodovtnskeni medvladjn srednjega vcka. Tone Gaspari. —k Cvetko Golar: Pastirjeva nevesta. Ljubljana 1923. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubliani. Str. 147. Cena elegantno vezani knjigi 24 Din. Te dni je izšla zbirka povesti In romanc našega priljubljenega pisatelja C. Oolarja, ki ic po svojih pesniških in leposlovnih delih dobro znan našemti občinstvu. Knjiga »Pastirjeva nevesta« obsega enajst povesti in romanc in se po svoji pisani krepki izvirni vsebini in lepem narodneni jeziku ugodtio razlikuie od današnje simbolističnc futuristične literature. Vsebino tvorijo: Pastirjeva nevesta. — Kresna noč. — O miški, srebrno prepasani. — Pesnikovo maščevanje. — Prcrokovanje. — Zamišljeni vir. — Bcli in rdeči petelin. -Oče in sin Tomaž, — Trije kralji. — Gospa Lilija. — Dobri prijatelji. — Tu beremo n. pr. o paslirju, ki se na čudovit način ženi pri grajski gospodični, kuža turčin se zaljubi v pastirico, gorski vir se zamisli v lepo dekiico, pesnik se strašno maščuje nad svojim tekmecein itd. Ži%'e in ne/.ive stvari govoro in se ljubijo. kar nam riše in piše Golar na svoj prijeten, Ijubezniv način. Zato priporoeamo tn knjigo vsem. ki ljubijo živahno. včasih drzno fantazijo, sočm-, življenja, polne povcsti modernega slovenskeg;-. pisatelja. —k »Ženski svet.« Jamiarska števllka »Ženskcga sveta« prinaša sledečo vsebino: Obrazi in duše. Dr. Fože Glonar: Mlada leta Pavllne Paikove. — Ivan Zorc: Valerija hči cesarla Dioklecijana (Roman). Dr. Iv. Lah: Gabrijan in Šembllja. — Dr. Jos. Tominšek: Ob grobu Borlsa Mirana. — Fran Milčinski: Dobrota je sirota. Ive Rod: Pesem. — Vida Jerajeva: Nova Pesem. — Š.: Nekaj besed o zakonu. — Izvestja: V ujedlnjenju je sila. — Po ženskem svetu. — Iz naše skrinje. — Kuhinia. — Razgovori. — Priloga za ročna dela v štirikratni vdikosti lista je posebno lepa. Poleg risb in načrtov, prinaša zanimive članke, na katero posebej opozariamo. »Ženski svet« izhaja v Trstti enkrat na mesec in stane letno 48 Din. polletno 24 Din. S kroino priloRo, ki bo izšla štirikrat na leto. 60 Din. Naroča se pri g Mili Prunk. Liiibl'ana, Karlovška c. 20/1. —k Pažnia knjlževnicima. Udruženje Monopolskih činovnika i siužbenika u Beogradu. rešilo io, da sa 1925. god. počne redovno svake godine izdavati svnj v<liki kalendar pod naslovom: »Nova Zors«. Kalendar de izlaziti u vidu almanaha sa najboliim prilozima prvih pisaca u našoj uiedinienoi otadžbini. Stoea se kniiževnicima obrača pažnia, da če uredništvo kalendara nagraditi: 1. 3 naibolle pesinc. prvu sa 1000, drueu sa 800, treču sa fiOO dinara. NaRradeno, aii i nemura^ene pesme koi: se odaberu za štampaire honorisače se: nagradene sn 2 a nenngrpdene sa 1 dinar od reči. 2. 3 njibolie pripovedke. prvu sa 3000. drugit sa 2000 i treču sa 1000 dinara. Nacrračtene. ?H i nenasrradeno pripovetke koje se odaberu sa štampanie honorisače se: nagradene sa 2 a nenasrradene 1 dinnr od retka. NPTHiminje se, da pripovetka ne prerte dužina 8 stranaveli^ine izdarna Srpske Kiviž. Zadruse. Svi radovi podnose se natda1'r do 1. nprlia 1924. trnd. Ishod če se ob'aviti 1. m^ia 1924. eod. u ponekim dnevnitn i svima knji/cvnim listovima. Naerade se Isnlačuiu odmnh, ? snv nstnli Iionorar šalie se piscimn ppštanskom uputttirom 1. decembra 1924. .eodini? iiz >edTn prlmcrnk k.ilond^ra. Oceirivački sud ^r>stn.vl!ain tro'Ica profesoni kniiževnosti, Ciia čenv) imetia naknadno objavlti.