PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONT ZA SLOVENSKO PRI O R «1 E Naj živi večno prijateljstvo med slovanskimi narodi! Naj uspeva močna Sovjetska zveza, zvesti čuvar miru na svetu! Leto l. štev. 152 - Cena 3.- tire TRST, četrtek 8. novembra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it, 1 • L Tel. St. 93806 »3807, 93808. Rokopisi ae ne vračajo vbiiko delo sovjetske zveze' Titova brzojavka Stalinu Vorolilo podpredsednika Sveta ljudskih komisarjev Molotova Podpredsednik sveta ljudskih ko- akih velesil nad izvajanjem pogo-1 ticnega gibanja' v Evropi, Jnisarjev ZSSR Molotov je podal na jev japonskega premirja. iteformah pravi: «Nekateri reak- siavnostnem zborovanju moskov- j Nadaljuje z doprinosom Sovjet-1 eionami listi poskušajo opisati te skega Sovjeta, ki se je vršilo v ske zveze v tej vojni, ki ni osvo-! demokratične reforme kot porast proslavo 28. letnice velike Oktobr- bodila samo svoje domovine, tem-. vpliva SZ. Ničevost teh trditev je ske socialistične revolucije, daljše več se je borila tudi za vzpostavi- očividna, kajti vsakomur je znano, poročilo. Uvodoma opisuje Molotov tev miru in svobode v vsej Evropi., da so bili v naprednih evropskih dobo v kateri danes sovjetsko ljud-, V drugem delu poročila govori o j deželah taki problemi že popreje re-stvo slavi 28 letnico po veliki zrna- j vzpostavitvi miru po vsem svetu šeni. Vi vsi ste brali krimsko de-gi Sovjetske zveze, ko se je ljud- j in sodelovanju med narodi. Ko po-1 kiaiacijo treh sil o osvobojeni Ev-stvo vrnilo k mirnemu delu da utr- roča o žrtvah človeštva in opusto-1 ropi, ki pravi: Vzpostavitev orga- di to zmago. Nadalje podaja v poročilu dobo v času druge svetovne vojne ko so nemški fašisti napadli SZ po svojih uspehih v Evropi in ko so mnogi mislili, da SZ ne bo vzdržala tega napada. Kljub nenadnosti napada in materialni škodi se je Rdeča armada opomogla od prvih u-darcev, Sovjetsko ljudstvo pa je vložilo vse svoje sile in zadalo sovražniku uničujoč udarec. V svojem poročilu pravi Molotov: »Splošno je znano, da je Anglo-sovjet-sko-ameriška koalicija učinkovito izpolnila svojo zgodovinsko vlogo V organizaciji skupne borbe vseh demokratičnih dekel proti hitleri-zmu». O poteku vojne poudarja, da je prišlo do obrata na sovjetsko-nem-ški fronti že polno leto pred pričetkom druge fronte. Nadaljuje s poročilom o nevarnosti, v kateri je bila vsa Evropa in Anglija ob času nemškega napada na Sovjetsko zvezo in pa odpor, ki ga je pričelo izvajati ljudstvo v Evropi proti nemškemu okupatorju. Vzporedno s tem poudarja, da poraz Nemčije pomeni tudi istočasno poraz fašizma v vsej Evropi. Nadaljuje s poročilom o vojni proti Japonski in z zmago nad njo. S to zmago je bila odstranjena nevarnost fašizma na vzhodu in osvobojena Kitajska. V zvezi s tem pravi: »Interesi vseh demokratičnih dežel zahtevajo, da mora biff ta zmaga utrjena. Zaradi tega pripisuje SZ tako velik pomen pogajanjem med zavezniki o vzpoetavit- šenju mnogih držav, prehaja tudi na cilje nemškega napada, ki niso bili samo uničenje Sovjetske drka-ve, temveč tudi iztrebljenje ruskega naroda in Slovanov sploh. Nadalje omenja zahtevo po ob-soditvi glavnih vojnih zločincev m našteva ogromne žrtve, ki so jih dali sovjetski narodi. Samo neposredna škoda povztočena sovjetskemu narodnemu gospodarstvu in državljanom je bila ocenjena po izredni državni komisiji nad 679 milijard runljev. Nato govori o povojnem delovanju in pravi: «Toda Interesi miru nimajo nič skupnega s politiko tekme v oboroževanju velikih sil, ki jo pridigajo v inozemstvu nekateri posebno prizadevni pristaši imperialistične politike.* Omenja tudi atomsko bombo in pravi o njej, da ne more biti v tem času nobene takšne tehnične tajnosti velike vafcnosti, ki bi mogla postati posjest ene same države ah ozke skupine držav. Zaradi tega ne sme odkritje atomske bombe pospeševati niti načrtov v zvezi z u-porabo tega odkritja v mednarodni igri sil, ali v brezskrbnem stališču do svobode svobodoljubnih narodov. Nato govori o mednarodnem položaju in omenja naslednje: »Znatne važnosti za bodočnost Evrope je tudi dejstvo, da so številne fašistične in polfašietične države prešle na pot demokraaije in se sedaj trudijo vzpostaviti prijateljske od-nošaje z zavezniškimi državami.* Nadalje poudarja razne demokratične reforme, ki so bile uvedene v nekaterih državah in ki dajejo na v Evropi in obnovitev narodnega gospodarskega življenja bo omogočila osvobojenim ljudstvom da uničijo zadnje sledove nacizma in fašizma in ustvarijo demokratične ustanove po svoji lastni izbiri.* Nadalje govori o uničenju zadnjih ostankov nacizma in fašizma in o potrebi trdnejšega izvajanja tega dejstva. Poudarja, da je Sovjetska zveza navezala prijateljske odnošaje z Veliko Britanijo, ZDA, Francijo, Kitajsko, Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo, in ima z njimi prijateljske pogodbe. Sovjetska zveza s svoje strani dela vse, da bi vzpostavila normalne in dobre odnošaje tudi z drugimi deželami, ki so opustili politiko sovražnosti in slabega razpoloženja proti Sovjetski zvezi. Ittleejen poslanica Stalinu Moskva, 7. Tass. — V zvezi z 28. obletnico veliko Socialistične Oktobrske revolucije je predsednik Sveta ljudskih komisarjev gener&lislm Stalin prejel naslednjo pozdravno poslanico: Poslanica ministrskega predsednika Attlee-a: «Ob letošnji obletnici ustanovitve sovjetske države Vam pošiljam svoje najtoplejše pozdrave in čestitke. Naj bi SZ pod Vašim vodstvom dolgo prospevala in naj bi prijateljstvo naših ljudstev, ki temelji na skupni zmagi, na angleško-sovjet-skem zavezništvu in na našem skupnem članstvu v organizaciji Združenih narodov, raslo vedno bolj v bodočih letih miru*. Beograd, 6. Tanjug. — Predsednik ministrskega sveta maršal Ju-gos.Bvije Josip Broz-Tito je poslal O teh I ob priliki 28-letnice oktobrske revolucije naslednje brzojavke: Predsedniku sveta ljudskih komisarjev ZSSR generalishnu Sovjetske zveze J. V. Stalinu, Moskva . Kremelj: Dovolite, da vam izročim in preko vas narodom Sovjetske zveze v imenu narodov in Vlade demokratične federativne Jugoslavije im v svojem imenu naitoplejše pozdrave im želje ob priliki 28-letnice velike oktobrske socialistične revolucije. Narodi nove Jugoslavije skupno s sovjetskimi narodi z vesoljem pričakujejo ta veliki dan. Noči narodi čutijo do velike Sovjetske zveze in njene nepremagljive Rdeče armade — otroka oktobrske revolucije, ki je na čelu svobodoljubnih narodov uničila fašizem in zagotovila narodom sveta svoboden obstoj in razvoj — neomejeno hvaležnost m pri. znanje. Z uspehi Oktobrske revolucije se ponašajo ne samo sovjetski državljani, temveč tudi vse napredno človeštvo, a posebno jugoslovanski narodi. Naj živi 28-letni-ca velike Oktobrske socialistične revolucije! Naj živi večno prijateljstvo med slovanskimi narodi! Naj uspeva močna Sovjetska zveza, zvesti čuvar miru na svetu! Predsednik vlade demokratične federativne Jugoslavije Josip Broz-Tito. Vi boljše kontrole glavnih zavezni-1 zaupanje rastočim silam demokra- Seja okrožnega ItlOO za Coriško 6. novembra se je pod predsedstvom tov. Jožeta Štruklja vešila v Gorici seja okrožnega NOO za Goriško. Na prvi točki dnevnega reda je bila kooptacija v okrožni NOO novih članov, in sicer tovarišev Gasparini Leopoldo, Marini Vincenzo, Borghesi Bruno, Calliga-ris Ollviero in dveh drugih, kot predstavnikov italijanskega demokratičnega ljudstva, ki živf v bratstvu in enotnosti s slovenskim ljudstvom. Tajnik okrožnega NOO tov. Vlžinti je podal splošno poročilo o delovanju odbora ter predlagal, naj se v bodoče posveti kar največ paž-ttje zadružništvu in obnovi gospo- darstva; naj čimbolj organiziramo naše šolstvo, naj dvignemo kulturno delovanje naših prosvetnih društev, naj pazimo na zdravstveno stanje naših množic, naj zaščitimo naše vasi pred tatvinami in kriminalci. Pozval je tudi k delu za enotnost naših ljudskih množic na gospodarskem in političnem polju. Dejal je, da je treba vložiti vse sile za čimboljši uspeh festivala dela v Gorici. Odborniki in referenti so z obširnimi in izčrpnimi poročili o u-pravno-polltlčnem delovanju komisij, odsekov in oddelkov pri NNO ju dopolnili poročilo tov. tajnika. 19367.462 lir razdejenib našemu IjuJstvu Poročilo o dela Ods.ka za socialno skrbstvo Socialno skrbstvo ima tako obširno in raznovrstno delo, da je nemogoče na kratico podati natančno poročila Zaradi ukinitve ljudske oblasti po znanem odloku št, 11 in reduciranja odsekov, se delo hi moglo vršiti v taki meri, da bi tnogli nuditi vsem prizadetim polnoč. Po okrajih, kjer Je prava po- lž goričkega okrožja Je bilo v obmorski ali gorski koloniji 224 otrok. Enako število Jih je sprejelo okrožje ter jih nastanilo pri kmečkih družinah v kobariškem, mirenskem in goriškem okraju. Odsek ima v načrtu obnovitev slovenskega sirotišča v Gorici. Dijakov, ki bi potrebovali celotne podpore za Vezanost med člani NOO in masov- j šolanje je 229, delne podpore pa ISO. htmi organizacijami, gre delo v po- Proračun za kritje podpore potreb-polnem redu. Dober primer nam jnlm družinam znaša 8.600.000 lir Budita okraja Komen in Gradiška/ Kar se tiče razdelitve blaga od ameriškega Rdečega križa, nam je ta popolnoma poverjena. Predsednica a-toeriškega Rdečega križa se je izrazila, da je spoznala, da bivajo tod zelo pošteni in pridni ljudje,1 katerim popolnoma zaupa. — Odsek za Socialno skrbstvo je zbral in poslal Zvezi primorskih parti-*anov seznam vseh, ki so bili v iJJa-rodno osvobodilni vojski, po številu 8856. Od teh je še vedno v vojski 3299, padlih je 1131, umrlih v internaciji 55, pog.ešanih 559, ranjenih in bolnih 479. Te podatke Potrebuje Zveza prim. partizanov *a izposlovanje enkratne nagrade * strani ZVU, ki je obljubila, da ko nakazala družinam padlih in na mesec. Porpčilo prosvetne referentke Iz poročila prosvetne referentke j je razvidno, da je začelo društveno življenje zelo živahno delovati. Vseh prijavljenih društev je 41. Ta štejejo 4200 članov. Sedaj deluje 83 šol, v 29 pa ni pouka. Število učiteljstva je 126, manjka pa jih še 29. Ljudskošolskih učencev je 8000, večtmlh tečajev pa se je otvorilo 12. Skoro največ uspehov je na glasbenem polju, kjer vlada tudi Izredno veliko zanimanje. Pevskih zborov Je v vsem okrožju 106, pevovodij preko 30. Pevski nastopi, ki so se vršili, so bili največ v zve- i de za kmečko statistiko tudi v Bovcu, Kobaridu, Kanalu, Mirnu, Komnu in v Brdih. Poročilo o gozdarstvo Referent za gozdarstvo je ugoto' vil v svojem poročilu da primanjkuje v tej coni lesa in drv, ker je tu malo gozdov in še ti so zelo izsekani in izčrpani. Gozdovi so bili v času gospodarjenja Italije tako izsekani, da so takozvani visoki gozdovi tega pasu skoro brez tehničnega lesa, ki je potreben za obnovo, in je zato ta odvisna izključno od uvoza lesa iz sosednjega jugoslovanskega pasu. Tudi tam so privatni gozdovi skoro ravno tako izsekani kakor v tem pasu, vendar so tam veliki kompleksi državnih in veleposestniških gozdov, v katerih je stanje v gozdarskem smislu skoro normalno. Italija je namreč dovoljevala pretirano izsekavanje samo v privatnih, malih gozdovih, ki so v posesti slovenskega kmeta, ki ga je tako gospodarstvo oslabilo ali uničilo. V velikih in veleposestniških gozdovih pa so morali gospodariti po gospodarskih načrtih. V resnfcl ves ta pas ne more proizvesti več kot ca. 1500 kub. metrov tehničnega lesa in ca. 10.000 kub. metrov drv, ki toraj zadoščala komaj za lokalne potrebe vasi in manjših trgov, dočim za Gorico, ki porabi mesečno 3500 kub. metrov ne ostane skoraj ničesar. Ob posameznih poročilih referentov se je razvijala obširna diskusija; člani okrožnega NOO so ae na najtemeljltejsi način pripravljali na prihodnje zasedanje okrožne skupščine krajevnih odposlancev. njih prispevka za borbo m neizmerne žrtve, ki jih je doprineslo vse sovjetsko ljudstvo pod vodstvom ge-nerahsima Stalina za uničenje noči fašistične ga barbarstva im za triumf civilizacije. Z občudovanjem zro na vzgledno vnemo sovjetskih tovarišev pri obnovi in žele, vedoč. da so oni z njimi solidarni, da bi se v tej deželi ustvaril mir, ki bi se opiral na samoodločbo ljudstva ki je prvi pogoj napredka, blagostanja im bratstva Italijanov in Slovanov, ki skupno žive o tej deželi. Ljudskemu komisarju za zunanje zadeve ZSSR V. JI. Molotovu, Moskva. V imenu vlade demokratične federativne Jugoslavije »n v svojem imenu dovolite, da izročim vam in vaši vladi ob priliki 28-letnioe velike Oktobrske socialistične re-volucje pla/mtei pozdrav in najboljše želje. Narodi demokratične federativne Jugoslavije pričakujejo ta veCAki praznik rojstva sovjetske oblasti in Sovjetske zveze z velikim veseljem in občutki hvaležnosti do narodov vaše močne socialistične držanje in njenega genialnega voditelja generalisima Stalina, Z globokim spoštovanjem: Predsednik vlade demokratične volucije plamteč pozdrav in najbo-stnik ministra za zunanje zadeve maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. Brzojavka KPJK boljševtikl partiji KPJK je poslala ruski boljševiški partiji sledečo brzojavko: Ob priliki 28. obletnice velike socialistične Oktobrske revolucije pošilja direktivni odbor komunisti, čne partije Julijske krajine slavni boljševiški partiji in junaškim sovjetskim narodom svoj bratski in borbeni pozdrav. Komunisti Julijske krajine, sledeč vašemu zgledu in dosledni žrtvam v borbi za boljšo bodočnost delavskih množic in vsega naprednega miroljubnega človeštva, bodo močno in odločno branili vse pridobitve narodno osvobodilne borbe proti fašizmu. Mobilizirali bodo vse sile, da omogočijo tudi v Julijski krajini zmago resnične demokracije proti vsem ostankom fašizma in reakcije. Tržaški mestni odbor KP je poslal boljševiški partiji SZ sledečo brzojavko: Ob priliki 28. obletnice velike Oktobrske revolucije pošilja Tržaški mestni odbor bratske pozdrave boljševiški komunistični partiji «» sovjetskim narodom, zmagovalcem nad fašizmom. Čestitke Enotnih sindikatov Izvršni odbor Zveze Enotnih sindikatov Julijske krajine je pOsUti osrednji organizaciji sovjetskih sindikatov o priliki 28. obletnice oktobrske revoluoje naslednjo brzojavko: Ob 28. obletnici slavne revolucija izražajo delavci Trsta in Julijske krajine, organizirani v Enotnih sindikatih, sovjetskim delavskim tovarišem svoje priznanje spričo Pozdravne brzojavke Stalina Ob 28. obletnici Oktobrske revolucije je prejel generalisim Stalin številne brzojavke. Med drugimi so mu poslali pozdrave in voščila predsednik poljske vlade Ošubka Moravski, predsednik mongolske ljudske republike Cojlbasan, generalisim Čangkajšek, rumunski kralj Mihael. Dolgo poslanico so Stalinu poslali s slavnostnega zborovanja moskovskega sovjeta. Ravnotako je prejel predsednik Vrhovnega sovjeta ZSSR Kalinin številne brzojavke. Vprašanje reparacij London, 7. Reuter. — Zastopniki 18 zavezniških narodov, ki ae bodo sestali v petek, bodo razpravljali o ustanovitvi posredništva za reparacije, da bi po tem posredništvu razdelili med zaveznike reparacije, ki so bile nabrane z zapadnega zasedbenega področja v Nemčiji, Po sporazumu, ki Je bil sklenjen v Potsdamu, bo Rusija doba vse reparacije z njenega zasedbenega področja obenem s 25% skupnih reparacij s 3 zapadnih zasedbenih področji. Na konferenci v Parizu bodo razpravljali o ostalih 75% in določili njihovo razdelitev. Države, zastopane na pariški konferenci, bodo naslednje: Britanija, Združene države, Francija, Belgija, Luxem-burg, Nizozemska, Grčija, Jugosla. vija, Norveška, Češkoslovaška, 5 britanskih dominijonov, Indija, E gipt in Danska. Konferenca se bo začela v Quai d’Orsay, (francosko zunanje ministrstvo) pod predsedstvom francoskega zunanjega ministra Georgesa Bidaulta, Primorski Slovenci Jugoslovanom Bavinova brzojavka Molotovu Angleški zunanji minister Bevin j poslal zunonjeemu komisarju Molotovu sledečo brzojavko: Naši skupni sovražniki so zdaj premagani, toda naše zavezništvo bo ostalo in gotov sem, da bo prihodnja obletnica -tega zgodovinskega dneva videla naša naroda še bolj združena med seboj v mirnem sodelovanju z drugimi združenimi narodi za obnovo in blaginjo sveta*. Umik sovjetskih tet iz L S. R. Praga, 7. Tass. — -V skladu z načrtom za demobilizacijo se je pričel umik sovjetskih oet iz Češkoslovaške in se bo končal v dveh ali treh tednih. NovPresidium Vrhovnega Sovjeta v SZ London, 7. — Moskovska radijska postaja je včeraj v poznih večernih urah sporočila izid volitev za novo predaednistvo Vrhovnega Sovjeta ZSSR, ki je sestavljeno takole: Stalin, Molotov, Kalinin, Vo-rošllov, Kaganovič (podpredsednik Vrhovnega Sveta), Mikojan (komisar za zunanjo trgovino), general Gehanov (predsednik zavezniške nadzorstvene komisije za Finsko), ter Malenkov, Čianl angleškega parlamenta t Beograda Beograd, 7. Tanjug. — Skupina britanskih članov parlamenta in predstavnikov vodilnega britanskega tiska, ki je včeraj prispela v Beograd, je obiskala spomenik neznanega vojaka na Avali pri Beogradu, kjer je položila venec. Poleg spomenika je stala častna straža. Po povratku iz Avale so člani britanskega parlamenta obiskali razstavo narodno osvobodilne borbe, kjer so ostali 2 uri. Dimitrov v Bolcrarji Sofija, 7. Tanjug. — Kakor poroča list »Rabotničeako delo* je prispel včeraj iz Moskve Georgij Dimitrov, vodja bolgarske delavske (komunistične) stranke. «Rabotni-česko delo objavlja fotografijo Dimitrova, pozdravlja njegov povratek v domovino ter poudarja, da Georgija Dimitrova, ustanovitelja «Otacestvenega fronta* ljubi in spoštuje ves bolgarski narod. Pogodba med ZDA in Bolgarijo Sofija, 7. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča, da je trgovinski minister Dimitar Nejkov včeraj sprejel ameriškega političnega predstavnika Burnsa v zvezi s sklenitvijo prve trgovinske pogodbe med ZDA in Bolgarijo. V zvezi s tem objavlja bolgarski list Xc zi z domačimi prireditvami. Sode- J Pcgiesanih po 20.000 lir, ranjenim j lova„ go ^ vgeh tata,h ta druglh Oziroma invalidom, pa 10.000 Ur. | 8Veiano8tih. - Posebno so se udej-Od moseca maja do septembra 9tv0val) ob prekoplh taioev in par-fe odsek izdal za socialno pomoč, ll2anov. Vrš u ae ^0^.^ ln re »akup oblek in živil ter izvanredne žiaerakl te0aj toteMga ae udekfcu- Podpore 15.867.462 Ik. Po ustanovitvi Udruienja bivših ^Uličnih internirancev oskrbuje ta °čsek samo prizadet« družine, ki '•hajo svojce v vojski, druž'n« ped-**h, ihvalide in vojne sirote. je po 6 oseb iz gonJuega okrožja na vsakem tečaju. Pripravlja se tudi tečaj za telesno vzgojo. Odsek za kmetijstvo je ustanovil traktorsko postajo s tremi traktom ji za oranje. Dalje se je bevil z Invalidom ae nudi pomoč v zdrav-, likvidacijo raznih betjatev, ki jih *l*nju, šolanju ln zaposlitvi. Orga- Je imel nasproti okrajem za do hizlrajo se razni tečaji za invalide bave modre galice, žvepla, prašič kot pletarstvo, zadružništvo, admt JUtraclja itd. Da sedaj se Je odseli1 za socialno skrbstvo prijavilo družin iz Benečije, katerim Je *^Siosen obstanek v njihovem kra- kov, itd. Vzpostavil Je razne stike za Izmenjavo blaga med cono A in B, pomagal je pri dobavi Jabolčnih semen, sedaj pa skrbi *a organizi- ------------------ ----------------ranje praktičnih kmetijskih teča- "*• Oddelek za mladinsko skrbstvo jev po vaseh. Za redno dobavo /***• do sedaj vpisanih 482 otrok kmečkih potrebščin, konjev Itd. v •irot potrebnih posehne pomoči. | slovenske okraje bo ustanovil ura-1 ki f * - * 1; - % • ' ?v :-■*.£ #*•; } Nedeljska manifestacija italijanako-slovasukega bratstva na trgu Unitd v Trstu. je čakala v napetem pričakovanju. Ko Je kazalec na uri kazal 12.45, so se vrata na levi odprla ki aveča-nostno uniformirani karabiner j« naznanil, da prihaja sodni dvor. Zastopniki oblasti so vstali, vstali smo tudi mi, karabinerji in miličniki so zavzeli pozorni stav. Bled kot stena je predsednik med grobno tišina s tresočim se glasom čital sodbo: devet na smrt obsojenih, ostali na teiko ječo. ponajveč na trideset let, drugi na deset, šestnajst do štiri in dvajset let. Komaj je predsednik prečita] sodba že se je z vsem sodnim dvorom naglo obrnil proti izhodu. Enemu sodnikov je v naglici padel ves kup spisov na tla. Tedaj se je začelo. Zastopniki oblasti nam nasproti so dali znamenje s ploskanjem rok in s klici dučeju, in po vsej dvorani se je dvignil oglušujoč krik. Med rjovenjem, petjem k> ritmičnem vzklikanjem dučeju je vsa druhal navalila proti preg raji, ki jo je debla od nas in je drla z dvignjenimi pestmi proti nam. En del karabi-nerjev pod poveljstvom majorja jih je zadrževal, drugi del na« je podil in pehal ven lz dvorane. Ko sem odhajal, sem se ozrl po Simonu. Stal je v zadnji vreti lesenih stopnic, Visoko vzravnan. BU je bled ko smrt, žile na čelu so mu bile nabrekla Krik po dvorani se ja povečal. Tedaj sem se ozrl ln sem zagledal Pinkota. Njegova visoka postava se je dvigala nad karabinerski obroč. Tudi on je stal visoko vzravnan, izzivalno je gledal proti rjoveči množici, grozeče je dvignil proti njej stisnjeno pest.. Videl sem ga zopet v predsobi, kjer so nas že vklepali. Tokrat so nam okove tesneje stisnili okoli zapestij. Vstopil je miren ln nasmejan. Ko se ga je eden tovarišev ves v solzah oklenil okoli vratu, ga je nežno odrinil in se mu je na glas zasmejal: «Ne joči no, ne bodi otrok! Mislil si. da bova šla skupaj, pa je boljše, da grem sam; saj poznam pot!*. Mislil Je na zadnjo pot v Basa. vtoo, pa j« Mia zadnja pot na Op- Dr. FRAKE TONCIC (B a nadaljuje) PRIMORSKI DNEVNIK S — S. ssovembra 5L64S« Proslai/e ob velikem praznika Napredni ljudski Trat je včeraj v prazničnem razpoloženju proslavil 28. obletnico velike Oktobrske revolucije. Ze predvčerajšnjim smo poročali o celi vrsti sestankov po tržaških ta okoliških prosvetnih društvih in krožkih. Poročali »mo, kako so ljudje po raznih krajih na bližnjem Krasu zanetili kresove v proslavo današnjega praznika. Med drugimi »o na več mestih porazvr-stili kresove tako, da so pod noč zagoreli ogromni srpi in kladiva. S posameznih sestankov so Mie odposlane tudi brzojavne čestitke Centralnemu komitetu Komunistične partije boljševikov, generalislmu Stalinu, Rdeči armadi. Včeraj so zlasti po delavskih o* krajih Trsta, pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Rojanu ki drugod v proslavo 7. novembra zavihrale italijanske in slovenske ter jugoslovanske zastave z zvezdo, pa tudi slavne rdeče zastave s srpom, kladivom in zvezdo. Čeprav je vse mesto delalo kakor običajno, je bilo na obrazih ljudi vendar prepoznati slavnostno razpoloženje, ki je navdalo ljudi kljub težki borbi za kruh, kljub ostri politični borbi za ljudsko oblast, za ljudsko rešitev tržaškega vprašanja. Ob 10 uri dopoldne so zatulile sirene in po vsem mestu so prenehali z delom. Pet minut so ljudje počivali, se zbrali v mislih na veliko revolucijo, na vse njene ogromne sadove v korist človeštva, na milijone žrtev, ki so padle za svobodo narodov, rešenih naclfašl-stične tiranije. Snoči so se po prosvetnih društvih krožkih v Trstu, v njegovih spodnjih in gornjih predmestjih, pa tudi po vsej ostali deželi znova zbrali ljudje, da v veselem razpoloženju radostno dokončajo praznovanje včerajšnjega dne. Zvrstili so se snoči nešteti mitingi tudi po vsem področju Slovenskega Primorja in Trsta, ki Je pod Zavezniško vojaško upravo. Pri a v. Jakobu je bilo ljudstvo tako veselo razpoloženo, da so zvečer na trgu Glullanl rajali, Ze pred 19. uro je šentjakobska godba v spremstvu cele množice ljudi korakala okrog po Šentjakobu. Ustavila se je pred cerkvijo in zaigrala delavske in partizanske pesmi. Sprevod se je z njo vred od tam podal dalje proti trgu Glullanl, ki je bil ves v zastavah delovnega ljudstva. Tam so prodajalke ln druge žene ln dekleta od Sv. Jakoba sredi trga otvorlle ljudsko rajanje, ki Je silno povzdignilo razpoloženje vse množice, ki se Je zbrala na trgu. Malo niže v dvorani v ulici Oaprin pa so priredili lep, nadvse uspel miting. Pri Sv. Ivanu je priredilo slavnostni miting prosvetno društvo «81. Škamperle* »kupno a Komunistično partijo in krajevnim 8IAU-jem. Miting je otvoril tov. Fraglaoomo, ki Je kratko a ognjevito spregovoril o pomenu Oktobrske revolucije, njenih pridobitvah, o ljudski oblasti. Silen aplavz js žel, ko je v prelepih besedah obrazložil, kako rdeča zvezda veže demokratične antifašistične ljudi vsega »veta. Na prireditev sta prišla tudi tov. Regent in Ukmar, od Izvri. odb. KPJK. Na mitingu j* nastopil pevski zbor domačega prosvetnega društva. Sv. Ivanskega mitinga so se udeležili tudi člani Jugoslovanske komisije za ugotavljanje vojnega plena s polkovnikom tov. Renčljem na čelu. V bližnjih dneh se bo pričela velika nabiralna akcija za otroke padlih in pogres’anifa partizanov, tako da bodo prihodnji mesec obdarovani za svoj dečjl praznik. Zaradi tega so že snoči pri Sv. Ivanu določili ves dobiček mitinga v ta namen. V Barkovljah je bila dvorana domačega prosvetnega društva premajhna. toliko se je natrlo ljudi v njo. Ljudje so z obžalovanjem ugotavljali, da se Barkovljanom ne povrnejo prostori, kjer »o se nekoč prirejaile vse njihove prireditve. Ti prostori »o »edaj na razpolago ob-lastem. Pa vendar J* tudi v Barkovljah sinočnji miting sijajno u* spel. V Rojanu so si pripravili izredno pester program. Predvajali so celo Cicibana. Mladina js imela svoj te- Neki italijanski tovariš pa je zapel nekaj pesmi. Tudi v Rojanu je bila dvorana nabito polna. Enako »o se zvrstile pro»lavne prireditve tudi po gornjih tržaških predmestjih in vaseh. Povsod enako vedro razpoloženje, povsod enak neomajen optimizem, jasna zavest, da vsa težka borba, ki »e prav zadnje dni in tedne razvija na vročih tržaških tleh za končno uveljavljenje pridobitev narodno osvobodilne borbe, kakor so se spočele že v veliki Oktobrski revoluciji, ne more ostati zaman. Hm Bazovici je ljudstvo včeraj ves dan praznovalo. Nihče ni sel na delo. In »noči je praznovala vsa vas. Na raznih koncih in krajih so pevski zbori dvigali razpoloženje ljudi. Po vsej vasi so odmevale himne in partizanske pesmi. Pa-driče in Gropada sta skupno praznovali »voj ljudski praznik. Ze predsinocnjim sta se obe vasi zbrali v padriški šoli in tov. Danilo Turk jim je predaval o zgodovinskih dneh in o pomenu revofluclje. Trije ogromni kreeovi so zagoreli okroga obeh va»i. Včeraj je bilo vse v zastavah, anoči pa v društvenih prostorih velik miting. Posebej »o »e zbrali »tari in mladi invalidi in obujali spomine na osvobodilno borbo. Na »teni v »obi je visela »Uka črnogorskega borca. Ljudje so na Črnogorce ponoeni, vedo, kako so »e prvi Titovi črnogorski oficirji borili na primorskih tleh za osvoboditev maše dežele. Mladina je plesala, prepevala, deklamirala. Na Opčinah so imeli prav tako že predsinočnjim množični sestanek, na katerem je govoril tudi »tari ljudski pobomik Riko Malanan o veliki revoluciji. Tudi na Opčinah Je bil snoči miting, na katerega je prišlo ogromno ljudi. Tudi na tem »o se vrstile partizanske pesmi, kratki govori, tudi na njem je množica navdušeno vzklikala maršalu Stalinu, maršalu Titu in demokratični federativni Jugoslaviji. WA%VAW.W/BVWA\ VVAVWA«AV%WVWUWW Svečana proslava v Gorici 6, t. m. so Goričani v Ljudskem domu svečano proslavili 28. obletnico velike Oktobrske socialistične revolucije. Dvorana Ljudskega doma Je bila že ob 8. uri zvečer dobesedno nabita in množica je nestrpno pričakovala napovedana govora. Prvi je govoril po Italijansko tov. Gasparini o pomenu velike Oktobrske socialistične revolucije. V svojem govoru je na drobno prikazal razvoj in težave, ki jih je premagala v svoji težki in krvavi bor bi slavna Boljševiška partija pod vodstvom velikega Lenina in Stalina. Med drugim je dejal, da se je proti ruski revoluciji boril ves kapitalistični svet in da so vse imperialistične reakcionarne sile na vsak način hotele zadušiti revolucijo, ki Je zrušila carističnl in kapitalistični sistem ki osvobodila Rusijo od vsakega socialnega in narodnega zatiranja. Toda partija Le-nina-Stalina je premagala notranje kakor tudi zunanje sovražnike, kar nam dokazuje zmaga nad nacifaši-zmom v tej drugi strašni svetovni vojni. DaneB se vije zmagoslavna zastava Rdeče armade nad berlinskim Reichstagom. Fašizem Je potolčen ln zopet j« SZ tista, ki polaga nove temelje pravičnemu miru. Ob zaključku svojega govora je bil burno pozdravljen in množica Je vzklikala velikemu Leninu, Stalinu, Titu, Togliattiju ln slavni Rdeči armadi. Kot drugi govornik je nastopil tov. Julij Beltram, okrožni tajnik SIAU-ja, ki se je med drugim spomnil na zgodovinski govor tov. Jurija Dimitrova ob priliki 7. kongresa komunistične internacionale v Moskvi, v katerem je bila podana točna analiza naraščajočega fašizma. Ze takrat je Dimitrov trdil, da je fašizem najbolj reakcionaren In najbolj šovinističen imperializem, ki bo neizbežno privedel do druge svetovne vojne. Velika SZ in njena slavna Rdeča armada sta v tej drugi vojni prestali najvsčje preizkušnje. Poudaril Je, da se mora vse človeštvo zahvaliti le nepremagljivi Rdeči armadi, ki je pod Prenos posmrtnih ostankov Andreja Coka Krajevni narodno osvobodilni svet v Opčinah pri Trstu sporoča, da bodo v sporazumu z vdovo in sorodniki pok. Andreja Coka, šolskega ravnatelja šol Družbe Sv. Cirila ln Metoda v Trstu, preneseni posmrtni ostanki pokojnika Iz San Gimlgnana, provinca Siena, kjer sedaj ležijo, na Opčine pri Trstu, kjer bodo v nedeljo, U. t. m. ob 3. popoldne položeni k večnemu počitku v družinsko grobnico. Andrej Cok je ena izmed onih žrtev, ki jih je fašistično posebno sodišče v velikem procesu meseca decembra 1941. leta obsodilo zato, ker so ljubil! svoj narod ln so se borili za pravloo. Obsojen na 12 let težke ječe, je bil prepeljan v kaznilnico San Glmlgnano. Nečloveško ln sramotno postopanje fašističnih upraviteljev kaznilnice Je povzročilo, da j« nesrečni Andrej v naročju svojega prijatelja in sotrpina Romana Pahorja na dan 7, maja 1942. Izdihnil svojo plemenito dušo. Iz začasnega groba v San Gimtgnanu se bo sedaj vmll med svoj narod, katerega je zelo ljubil in kateremu Je posvetil vse svoje življenje. najtežjimi okoliščinami sprva premagala sovražnika na svoji zemlji in za tem osvobodila celo vrsto evropskih d:1iav od nacifašizma. Poudaril je, da imamo mi Slovani v SZ svojega najzvestejšega zaveznika, ki je ne samo moralno, temveč tudi materialno pomagal našemu ljudstvu da se je osvobodilo. Zato danes ob priliki 28. obletnice naj Iskrene je čestitamo Centralnemu komitetu VKP (b). Po govorih so Izvajali deklamacije v italijanske^ in slovenskem Jeziku, ki so pozdravljale Stalina In Oktobrsko revolucijo, nakar je pevski zbor zapel «Biljedanko». Ljudstvo pa jr za tem zapelo internacionalo in še razne slovensko-italljanske revolucionarne pesmi. Bri’a hočejo obnavljati Kljub vsem prošnjam, ki jih je okrajni NOO za Brda predložil zaveznikom in kljub vsem obljubam m zagotovilom Zavezniške vojaške uprave, da bo pomagala pri popra, vilu šolskih poslopij ln cest, — se je moralo navsezadnje ljudstvo samo proprijetl dela, da obnovi poškodovane šole, vodovode, gospo-daska poslopja ln drugo. Na zboru volivcev v Kojskem so se domenili in potem prišli do sklepa, da bi tudi bližnje vasi, ki spadajo pod to faro, pristopile k delu. Tako je šola že skoraj popravljena ln v nekaterih razredih »e pouk že vrži. Krajevni NOO Brestje je prispeval 8000 lir, Kojsko 10.000 Mr, Hum 7000 lir, Snežatno 6000 lir. Pri obnovi je pomagalo mnogo ljudi. Vasica Brestje, ki šteje komaj 19 družin, »i je popravila vodovod. Vas je tako preskrbljena z vodo za več let. Stroški so bili veliki, ker po je vas zelo složna, so jih na lep način poravnali. Morali so preložiti preko 800 m. cevi. Vse ekupaj jih je stalo 43.000 lir. Prosvetno društvo »Slavček* v Kojskem si samo obnavlja ln pripravlja veliko dvorano v starem gradu, ki bo »lužila za prireditve. S pomočjo pridnih pionirjev »o razdrli že več metrov zidu. Tako so začeli tudi hišni gospodarji popravljati gospodarska poslopja. Pri vsej obnovi se udejstvuje zavedna mladina in otroci. 31. oktobra je imela skupina ljudi iz vasi Hum udarniški dan in pripravila pet velikih voz drv za šolo. Starčki, mladina in najralajš! so šli z zastavo ne delo, konji in voli so bili lepo opremljeni. Akcija je imela lep odmev, tako da tudi druge vasi niso hotele izostati. Udarniški dan sta imeli prav tako vasi Hum in Brestje. Obvestilo Zavezniška vojaška uprava javlja: Opozarjamo na vsebino neka. torth členov ukaza štev. 1., ki je v veljavi od junija 1945. Plačevanje davkov in pristojbin: Prebivalci okupiranega ozemlja Jul. krajine so dolžni ob zapadlosti plačevati vse obroke davkov in pristojbin; vsi zas tanki se morajo poravnati, Nihče se ne sme Izogniti plačilu katerekoli pristojbine ali davka, kadar Ima sredstva. Prestopki bodo kaznovani, Dane so bila navodila vsem Izterjevalnicam, da strogo postopajo pri izterjavi gornjih dajatev. Poznamo Jihl V ulici CHutriniano it. S ima v pritličju svoje prostore takozvana *Assooiazione studentesoa italiana*. V isti Mii stanuje nekaj naiih tovarišev, ki so zaposleni pri različnih naših ustanovah. In to tnPodim študentkom no gre v račun! Z vso mrinjo, ki jo goje v mnamenja cbratstva* in po «načelih CLN-as, ki se danes predstavijo za emiciatorja borbe proti nacifaii-m» so v soboto zvečer po cmasU-festaciji*, na kateri so bik iziviž-gani, napravili pohod v vseh šest nadstropij. Bili so oboroženi z metlami, koli itd. in kričali: tVen par-lizani, ven partizani! Vam bomo že pokazali.'» Kot so provocirali dopoldne, so hoteli nadaljevati zvečer. Poizkus provokacije so ponovili včeraj. Vrata v njihove suradne prostore* so bila vlomljena. Na vratih pa je bit listek z napisom: Pozor. Ob enih bo eksplodirala bomba. Stanovalci, ki so to opažih so prestrašeni pozvali angleško policijo, ki je vse preiskala, a brez uspeha. Krivdo za to so seveda poskušali vreči na naše tovariše. Nič zato! Dobro vemo, kakšen namen ima ta «aesoolazione» in drugi podobni! Jabolko pač ne pade daleč od drevesa! Aretirani slepar Snoči je Zveza primorskih partizanov dala aretirati postopača Slivar Emtlia, ki je hodil po mestu in okolici oblečen v uniformo jugoslovanskega oificirja (kapetan pol. komis.). Imel je ponarejene dokumente ln Izjavljal, da je pooblaščen za nabiranje prispevkov za partizane ter skuslal na ta način z zvijačo izvabiti denar iz ljudi. Naprošamo vse oškodovance, da sporočijo v svrho uvedbe sodnega postopanja Zvezi primorskih partizanov na Korzu 19. vso škodo, kt so jo utrpeli. Slivar Emillo, bivajoč v Istri, odkoder je zbežal, ni bil nikoli v nobeni partizanski formaciji. Tovarniški odbori Enotni sindikati Javljajo: Vsled Incidentov, ki so se dogodili 5. t m. ganiziral preko evojih rajonskih v nekaterih mestnih podjetjih, je odborov nabiralno akcijo za tova-ravnateljstvo C.R.D.A. pod vzelo re- riše, ki so po zaporih. Tovarišice so 0b nastopu ib ara a radiu Jrst u petek 9. 11. akcioaarne ukrepe, na podlagi katerih so bili izključeni z dela in od plače za nedoločen čas vsi člani tovarniških odborov ladjedelnice Sv. Marka ki obtoženi, da so odgovorni za incidente, ki so se dogodili. Vodstvo Enotnih sindikatov Je takoj obvestilo o tem zavezniško vojaško upravo, ki je včeraj sklicala pri polk. Smutsu sestanek vodstva Zveze industrijalcev, zastopnike Centralnega vodstva C.R.D.A. in zastopnika sindikatov. Na tem sestanku je poik. Smuts sporočil, da se ima odrediti: L zopetni »prejem na delo vseh delavcev, ki »o bili na pobudo delavskih množic odpuščeni. 2. da se mora preklicati ukrep, ki razpušča tovarniške odbore ladjedelnice Sv. Marka ln tovarne strojev pri Sv. Andreju in pri Centralnem vodstvu CiRD.A. Tovarniški odbori morajo biti takoj sprejeti na delo in potrjeni v njih funkcijah. Na podlagi tega določila so tovarniški odbori v teku včerajšnjega dne zopet prevzeli delo. Roditeljski sestanek v Postojni Pred kratkim Je bil v prostorih osnovne šole v Postojni prvi roditeljski sestanek, katerega so se u-deleiili skoro vsi starši katerih o-troci hodijo v šolo. Navzoče je pozdravil šolski upravitelj tov. Eržen. Pojasnil je naloge in cilje roditeljskih sestankov in svetov ter se dotaknil nekaterih vzgojnih vprašanj. Politični pregled je podal okrožni šolski nadzornik tov. Kmet. Med drugim je pojasnil tudi nekatera politična vprašanja, ki so zanimala starše. Sledile so volitve v roditeljski svet, pri katerih sta bila izvoljena po dva zastopnika staršev, prosvetni referent in zastopnica AF7, iz Postojne in Iz vasi. S svojo številno udeležbo je postojnsko ljudstvo pokazalo, da razume novi čas ter da želi pomagati pri vzgoji naše mladine. Le z vzajemnim sodelovanjem šol« in domačih bomo želi tiste u-»pehe, ki jih vsi pričakujemo. Istra v novem življenju nabirale živež in denar, da bi lahko priprte tovariše na praznik Oktobrske revolucije razveselile z malimi darovi. Akcija je odlično uspela. Prodajalke sadja na trgu Pon-terosso ao darovale 60 kg jabolk, po trgovinah in pri privatnikih pa so tovarišice nabrale tudi precejšnje količine živeža in denarja, tako da bo jutri 52 tovarišev dobilo vsak po eno kosilo, 10 jabolk, 1/4 1 vina. pol potice, hlebček kruha in škatlo cigaret. Tovarišice so nameravale ta darila že daves poslati zaprtim tovarišem, toda od pristojnih oblasti niso dobile dovoljenja, zato bodo poslale jutri. (zdajšnje novih izkaznic i Trstu Urad za posebne osebne izkaznice v ulici S. Carlo 2, sporoča, da se bodo v četrtek 8. t. m. pričele izdajati izkaznice za priimke z začetno črko G. Za začetne črke C in K pa se bodo izdajale vse do sobote 10. t. m. V uradu v telovadnici ulice della Valle se nadaljuje izdajanje izkaznic za črke D-E-F. Zveza prjnorskii partizanov Vse družine padlih partizanov po. kopanih v coni A in B, in sicer ne v skupnem grobu, ki želijo, da se trupla padlih izkopljejo in pokopljejo v Trstu, so naprošene, da se javijo v ulici GaVatti 20 za informacije, in to v teku tega tedna v u-radnih urah od 15. do 18. To obvestilo velja samo za družine, ki bivajo v Trstu. Mnogokrat čujemo očitke, da primorski Slovenci nimamo niti kvalitetnih skladateljev niti kvalitetnih izvajalcev. Tl očitki prihajajo redno s strani ljudi, ki so ke pred nedavnim časom sodelovali pri načrtnem zatiranju napredka naše slovenske glasbe in onemogočali njen razvoj. Njim pa pravzaprav ni namenjen današnji članek, ker ravno iz njihove neutemeljene gonje govori dejstvo, da se predobro poznajo elementarni napredek naše glasbene umetnosti. — Naš članek ima namen opozoriti na koncert on«, ki do sedaj iz kakršnihkoli razlogov res niso imeli prilike spoznati in uživati mojstrovin lepe slovenske pesmi. Glasbo vsakega naroda odlikujejo posebne značilnosti. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, moramo slovenski zborovski glasbi priznati reprezentativen značaj, kakršnega ima n. pr. italijanska opera, ameriški modemi jazz itd. Spomnimo se samo veličastnih koncertov akademskega pevskega zbora pod vodstvom dirigenta Marolta ali reprezentativnih nastopov ljubljanske Glasbene Matice. Seveda so bili pogoji za razvoj na Primorskem popolnoma drugačni. In kljub vsemu zatiranju ni bilo mogoče te naše umetnosti uničiti; mogoče js bil to celo vzrok, da se je primorsko ljudstvo še močneje oklenilo naše, zlasti narodne pesmi. To se vidi zlasti sedaj, ko smo se osvobodili fašistične tiranije. Kar čez noč so vzrastli pevski zbori, in to zbori, na katere moremo biti Slovenci po- Ce kje, držijo prav tu v Slovenski Istri besede, ki jih je zapisal veliki proletarec Ivan Cankar: «Tod bodo živeli veseli ljudje*. In res so veseli ti ljudje. Kljub temu, da jim je letošnja dolgotrajna suša vzela se tisto malo pridelka, ki ga iz majhnih njivic v dobrih letinah iztisnejo, se ne pritožujejo, ampak delajo. Ceste, mostovi, šole, kmečka poslopja vse je bilo deloma, ponekod tudi popolnoma porušeno. Toda veselim Istranom se obraz ni zmračil, pokazali so z delom, da znajo graditi, V zelo slabem stanju je vojna pustila ceste posebno med vasmi: Pod- gorje-Dolina, Crnikal-Divača, Lo-kev-DIvača. Nujna je bila poprava teh cest. V ta namen so pripravil! 558 kub. metrov gramoza, ga prepeljali z vozovi in raztrosili po cestah. Nastavili so 22 cestarjev z enim nadzornikom, ki dnevno skrbijo, da se cestno omrežje izboljšuje. Sol je v tem okraju 33. Vse so zaradi vojne bile precej poškodovane. Za njih popravilo so nabavili 3000 komadov opeke, 50 kub. metrov peska, 150 stotov apna .'n 35 kub. metrov lesa. Izdali so skupno 555.409 lir, kar jasno dokazuje, kako so Istranom pri srcu sole, katere jim je bil fašizem popolnoma prepovedal. Za zasilno obnovo poslopij so dobavili 709 kub. metrov lesa in 178 kub. metrov desk iz Ilirske Bistrice z žage Tomšič ln Samsa. V Su-šici obnavljajo most, za katerega so porabtll 10.538 kg cementa, 11 kub. metrov lesa in 58 kub. metrov g-amoza. Most je stal skupno 28 tisoč 910 lir. Novi vodovod In električna napeljava za več vasi hitro napreduje. Do sedaj so za ta d« la izdali že 256.863 Ur. V Mihelah »o popravili vodovod, za kar so izdali 2375 lir. V Klancu gradijo nov most, k! Je bil porušen za časa okupacije. Most bo z dvema obokoma, sedem metrov širok, 35 m dolg ln 13 m visok. Deloma uporabljajo velike pravokotne kamenlte bloke, ki so sestavljali prejšnji porušeni most, deloma pa cement. Predvideni stroški za ta most znašajo dva milijona lir, Istotam tudi z vso naglico popravljajo cesto, ki pelje na postajo Divačo, Približno sliko o že Izvršeni obnovi kaže račun odseka za gradnje in obnovo v tem okraju, ki znaša od maja do oktobra skupno 2 milijona 963.456 lir. Se nekaj novega je v Slovenski Istri — povezava med našimi borci in ljudstvom. Tu je res prišlo do izraza n« le v besedah, ampak tudi v dejanju geslo bratstva. Na postaji v Divači v družini Turčinovičeve mame še vedno perejo m tudi likajo perilo in obleko dalmatinskim borcem. Turčinovičeva mama in njeni hčeri pravita, da so borci pošteno zaslužili, da nosijo danes lepo zlikane obleke, zato ker so pregnali fašiste. Cez polnoči delajo v tej družini, nikdar ni utrujenosti, za smeh ln dobro voljo skrbijo borci, ki so tu domači kot člani družine. Neka tovarišica se J« izrazila, da sama ne ve, kaj bi še napravila za tovariše, ki »o nas osvobodili fašizma. »Nikdar jim tega ne bomo mogli povrniti. Kot Boga smo jih težko čakali in prisil so», pravi, »kar nagledati se jih ne morem teh naših junakov,* Tovarišica Ada iz Klanca se v preprostih in lepih pesmih zahvaljuje Dalmatincem za osvoboditev. Ljudski župnik v neki vasi si je po nesreči zlomil nogo. Naši borci so ga obiskali in vprašali, kako gre z zdravljenjem. Pa je skočil na noge, krepko udaril z obvezano nogo ob tla ter odgovoril: »Hvala tovariši, dobro gre, zopet lahko vzkliknem: Živeli partizani!* Ljudstvo še danes sprejema borce kot nekdaj partizane. Toplo posteljo jim dajo in še pogostijo Jih po domače. Denarja pa ne »prejmejo. «Ce bi bili jemali denar od vseh tistih, ki smo jim dali streho, VWWWW9WAWWWWWWWyWWrtWi Doklada kmečkim delavcem Okrožni urad za delo v Gorici sporoča, da je s 1. aept. 1945. ZVU stalnim in nestalnim kmečkim de-lavoem, dovolila plačilo mezd glasom dogovora, ki so ga sklenili delodajalci in delavci, slednji zastopani po Enotni strokovni zvezi delavcev in nameščencev v Gorici, kakor sledi: čl. I. — Kakor je določeno v naslednjem Čl. II pritlče stalnim in nestalnim kmečkim delavcem posebna doklada; ČL H. — Gori navedena doklada za omenjene delavce se določa na podlagi delavne plače na uro, kakor določa sledeča razpredelnica: Nestalni delavci - Plače: Mo'ki od 18 do 65 let, na uro L. 8; moški od 16 do 18 let, na uro L. 6.40; moški od 14 do 16 let. na uro L 4.80; ženske od 18 do 55 let. na uro L. 5.60; ženske pod 18 leti in nad 55 leti in moški nad 65 leti na uro L. 4. Posebna doklada: Moški od 18 do 65 let na uro L. 9, L. 1800 mesečno; moški od 16 do 18 let na uro L. 8, L. 1600 mesečno; moški od 14 do 16 let na uro L 6, L. 1200 mesečno; ženske od 18 do 55 let na uro L. 7, L. 1400 mesečno; ženske pod 18 leti in nad 55 leti in moški nad 65 let na uro L. 5, L. 1000 mesečno. Periodični delavci: Moški od 18 do 65 let na uro L. 7.20; moški od 16 do 18 let na uro L. 5.80; moški od 14 do 16 let na uro L. 4.35; ženske od 18 do 55 let na uro L. 5,05; ženske pod 18 leti in nad 55 leti ter moški nad 65 leti na uro L. 3.60. Posebna doklada: Moški od 18 da 65 let na uro L. 9, L. 1800 mesečno; moški od 16 do 18 let na uro L. 8, L. 1600 mesečno; moški od 14 do 16 let na uro L.6, L. 1200 mesečno; ženske »d 18 do 55 let na uro L. 7.75, L. 1400 mesečno; ženske pod 18 leti ln nad 55 leti ter moški nad 65 leti na uro L. 5, L. 1000 mesečno. Delavci z mesečno plačo. Za to kategorijo delavcev je določen povišek 28% na uro kakor od nestalnih delavcev računajoč delo 8 ur dnevno ln 25 dni mesečno. Posebna dela. Navadni delavci brez vsake kvalifikacije, ki bodo zaposleni pri obrezovanju, cepljenju dreves in za dela v vrtovih. Imajo pravico poviška 20% za dobo dokler izvršujejo ta posebna dela, in sloer na plače nestalnih in periodičnih de lav bi bili danes bogati*, pravijo, »tako pa nmamo nič, pa smo za do- oev, razen če kolektivna pogodba voljni, samo da smo svobodni. Svoboda je vse!* Vsa Slovenska Istra Izraža v delu to svoje prepričanje. ne določa drugače. čl. III. Za plačilo stanovanja za kategorije delavcev, katerim ne pripada stanovanje na podlagi ob- j Nikolaj Q»trov»k' | 67 Kako se je kalilo jeklo (Roman) Prikradel se je k žrtvi, zamahnil in gojenec je padel. Rezilo mornarskega noža se mu je zarilo do ročaja. v vrat. Strel v vrtu je udaril kot električni tok ljudi, ki so obkoljevali četrt. Proti hiši je »tekla šestorica ln ropotala s coklami. Ves oblit s krvjo s glavo na mizi je sedel v naslonjaču mrtvi Lit-ke. Sipa na oknu je Mia razbito. Sovražnik vseeno ni mogel rešiti svojih dokumentov. Na samostanskem zidu eo »e zaslišali »treli. Ubijalec je odskočil na ulico, »tekel proti Lukjanovskl Pustari ln streljal. Ni pobegnil; do-segel ga je »trsi. Vso noč so se vršile množične preiskave. Na stotine ljudi, ki nls« bm vpisani v hišne knjige, s »umljivimi dokumenti ln orožjem je bilo odpeljanih v Ceko. Tam je ko-misija vršila pregledovanje. Na nekaterih krajih M uporniki nudili oborožen odpor. V ZUjan-skl ulici je bil ob preiskavi v neki hiši ubit na mestu Antoša Lebedev. Salomonski bataljon je to noč izgubil pet ljudi, čeka pa je Izgubila Jana Lltkeja, starega boljševlka in vernega čuvarja republike. Upor »o prehiteli. To noč so v Sepetovkl aretirali popa Vasilija s hčerkami ln vso o-stalo bratovščino. Nemir je potihnil. Toda v mestu Je pretil nov sovražnik, zaotoj v železniškem prometu in z njim — zima ln lakota. Kruh ln drva sta reiavala vse. DRUGO POGLAVJE Fjodor je namišljeno izvlekel la ust kratko pipo ln oprezno potipal • prsti po kučpku pepela. Pipa 1« ugasnila. Sivkasti dim desetin cigaret js ležal kot oblak pod mogočnim stropom, nad naslanjačem pred gubi-•polkoma. Kot skozi tenko megla so se videli obrazi tistih, ki so sedeli v oglih kabineta. Poleg pred-gublspolkoma »e Je naslonil s prsti na mizo Tokart-jev. Starec je jezno vlekel svojo bradico ln vsako toliko časa pogledal preko na nizkega trdega človeka ki je z visokim tenorjem gobezdal gostobesedne, prazne ln dolgočasne fraze. Aklm je zagledal neljubeznivi pogled ključavničarja in se je spomnil mladosti. Pri h!šl so ime-It petelina-ubljalca «lzblj-oko». On J« ravno tako gledal, preden Je skočil. Dve url se je zavleklo zasedanje gubemljskega komttcta Partije, Ta trdni človek je bil predsednik železniškega gozdnega komiteta. Medtem ko je spretno prelistaval kup papirja, je rekel: —• ...ln glejte, prav tl objektivni vzroki nas prepričujejo, da ne moremo izvršiti odloka gubernijske-ga komiteta in uprave železnice. Ponavljam, niti v mesecu dni ne bomo mogli dati več kot 400 kubičnih metrov drv. In da bomo avili 180.000 kubičnih metrdv iskal je besedo — ato- Dicnin m- 1 pripravili — to le- pi ja! — Zaprl je malo usta ln zaničljivo raztegnil ustnice. Nastalo je dolgo molčanje. FJodor Je tolkel z nohtom po pipi In razmetaval pepel. Toka rev pa ja prekinil molčanje s globokim basom. — Nimamo razloga, da bi mlatili prazno slano, V ielezkomu ni bilo drv, ni jih bilo in tudi v bodoče jih n« bo... Ali je tako? Predsednik je skomignil z rameni. — Oprostite tovariš, drva smo pripravili, toda je pomanjkanj« voznega transporta... — Človek se Je stisnil, si obrisal s kockastim robcem potno čelo, ln ker ni mogel dolgo doseči z roko žepa, j* nervozno porinil robec pod kožnato torbo. — Kaj ste ukrenili za prevoz drv? Odkar so bdli aretirani vodilni strokovnjaki, Id so sodelovali v zaroti, Je minilo še precej dni, — Je rekel ls kota Denjeko. Predsednik se je obrnil proti njemu. — Trikrat sem poročal upravi železnic, da J« nemogoče nsltslki vanje brez transpoita... Tokarerv ga j« prekini). — To smo že slišali, — je jedko vzkliknil ključavničar ln prekinil predsednika s sovražnim pogledom. — Kaj je, ali nas Imate za norce? Radi tega vprašanja je predsednik postal nervozen. — Jaz za delo kontrorevoluclo-narjeiv ne odgovarjam. — je tiho odgovoril. —■ Ali ste vedeli, da se delo vrši daleč od progo? — je vprašal Aklm. — Slišal sem, toda nisem mogel ukazovati upravi, zaradi nepravilnosti v tujem sektorju. — Koliko imate uslužbencev? — je vprašal predsednik sovjetskega delavskega sindikata. — Okoli dvesto. — Kubični meter na posameznika v letu! — Je beeno pljunil To-karev. — Ml, udumištvo, preskrbujemo ves železniški gozdni komitet, — Ml mu dodeljujemo delavce, a s čem se bavtte vi? Kaj »te napravili s dvema vagonoma moke, k! »mo vam jih daU za delavce? — Je nadaljeval predsednik sovjetskega delavskega sindikata. Predsednika so obsuli z vseh strani z ostrimi vprašanji, on pa se Je branil RMii niittli hat umL. «niYlk ki, ki zahtevajo naj se plačajo menice. Kot jegulja se je izmikal neposrednim odgovorom, toda oči so mu hitele v stran. Zavedal »e je, da se mu bliža nevarnost. S plašno nervoznostjo je želel samo eno: čim prej oditi od tu, tja, kjer ga pri dobri večeri čaka, njegova, še prilično mlada žena in preživeti večer ob čitanju romana Polde Koka. Ko Je poslušal neprestane odgovore predsednika, je Fjodor zapisal v beležnico: »Mislim, da je treba na tega človeka polagati več painje. Tukaj ni vzrok samo navadna nesposobnost v delu. Jaz imam ž« nekaj o njem.., Prekinimo razgovor z njim, naj gre ln pričnimo z delom. Pred-gubtapolkom je prečital listek ln pokimal z glavo. Zuhraj J« vstal in odšel v predsobo k telefonu. Ko se js vrnil, je predgublspolkom črttal konec resolucije: — ...Zamenjati J« treba upravo železniškega komiteta zaradi odprte sabotaže. Stvar naj se tirada v postopek preiskovalnim orga- stoječe pogodbo, re računa 10% od tozadevne plače. Plačilo za hrano bo določer.o osebno med strankami In bo vpisano v smislu čl. III. obstoječe kolektivne pogodbe ter v smislu zadnjega odstavka čl. 13 iste pogodbe. čl. IV. — Ako je Iz obstoječih pogodb in tozadevnih pravilnikov določeno delavcem plačilo tudi v živilih proti plačilu, ki se mu obdrži na plači se mora vrednost teh predmetov računati po tekoči ceni ali po ceni v uradnem ceniku. čl. V. — Nagrade, ki jih mora delodajalec dati delavcem (pastirjem, hlapcem ln kravarjem) na podlagi določil čl. 13.;; čt. 1, 2 ln 3, stran 16, kolektivno delovno pogodbo za kmečke delavce goriške pokrajine, objavljene v uradnem listu št. 13 z dne 13.8.1938.. se bodo računale b poviškom 400% nagrad določenih v omenjeni pogodbi. 6L VI. — Vse, kar je določeno v jem dogovoru ima veljavo od 1. sept tembra 1945. In vse ostalo, kar tu ni omenjeno, se bo urejevalo po kolektivni pogodbi za kmečke delavce za goričko pokrajino z dne 13.8.1938 in po naknadnem dogovoru z dne 14.8.1944. * # Okrošni urad za delo v Gorici sporoča nadalje, da so zastopniki delodajalcev in delavcev, upoštevajoč, da je večina kmečkih delavcev sodelovala pri Osvobodilni borbi in z ozirom na dejstvo, da so skoraj vse gospodarske kmečke ustanove tukajšnjega ozemlja prostovoljno plačale svojim služben-cem osbovodilno nagrado, sklenili, da pozovejo vse ustanove ki do danes tega še niso storile — da plačajo svojim nastavljencem osvobodilno nagrado, določeno v razglasu št. 4 ZVU pod pogoji ln izjemami Istega razglasa in tozadevnega pra vilnika. Enotni kmetijski sindikat Vsi člani, ki se nimajo izkaznice Enotnega kmetijskega sindikata, jo lahko dobe v uradu v Via della Zonta št. 2, L Obenem vabimo vse male in srednje posestnike, kolone, polovldarje, vrtnarje, cvetličarje, poljedelske delavce In druge, ki »e bavijo s poljedelstvom in ki niso Se vpisani v Enotni kmetijski sindikat, da se čimprej vpišejo. nosni pa naj govore noši nasprotniki karkoli jim drago. Kako pa naj bi bilo drugače! Kdor pozna nafce lepe slovenske, posebno koroške in primorske pesmi, ne bo začuden nad hitrim razvojem naših zborov. Tržaška radijska postaja oddaja večkrat tudi naše zborovske skladbe, na petkov večer pa moramo še prav posebej opozoriti. Slišali boste izključno pesmi, ki j‘b poje ljudstvo na Primorskem. Izvajal jih bo naš mladi komorni zbor, ki ga vodi prof. Ubald Vrabec. Zbor šteje okoli 16 članov, samih izvedbenih pevcev. Zasedbo smatram za Izredno posrečeno, posebno za študij stilnih koncertov, kjer je potrebno, da so vsi pevci zelo elastični in poznajo podrobno elemente pevske tehnike, kar j« lažje doseči pri majhnem, kakor pri velikem zboru. Kakor so pokazali dosedanji nastopi, komorc1-zbor v znatni meri opravičuje naše ugodno mnenje o njem, zato upamo, da bo tudi v petek zvečer zadovoljil ljubitelje naše pesmi. Pričakujemo pa, da se bo komorni zbor tudi v javnosti predstavil na samostojnem koncertu in pokaza; svoje vrline. D. G. nadedjujaj Enotni sindikati Prosvetni oddelek. Meetni prosvetni odsek Enotntk sindikatov organizira za nedeljo, 11. t. m. matinejo z umetniškim sporedom za male. Igrala bo skupina malih i-gralcev »Gledališča pravljic*. Pričetek ob 10. uri v dvorani sindikata kemikov v ulici Conti 11. Predstava bo brezplačna ln »e je bodo lahko udeležili vsi otroci naših delavcev in uradnikov. Sindikat brivotv. Brivski delavci naj se udeležijo občnega zbora, ki bo danes, 8. t. m. ob 20, zaradi odobritve sporazumov o zvišanju mezd in zaradi 48 delovnih tedenskih ur. Sindikat tekstilne stroke. Novi člani, ki še nimajo sindikalne izkaznice, naj jo čim prej dvignejo v ul. Imbriani 5, I. Uradne ure od 8. do 12. ln od 15. do 18. Za kategorijo tapetmkov. Odprto je vpisovanje za vse delavce te kategorije. Obrnit« se do Enotnega sindikata tekstilne ln oblačilne stroke v ul. Imbriani 6. Vozna dovoljenja za automoblie za Goriško okrožje Vsi tisti, ki imajo vozna dovoljenja, a niso že zadostili določbam ZVU, da zamenjajo stari «PER-MIT* (z gazelo) z novim dovoljenjem ki no»i začetnloe «V.G.», naj se nemudoma zglasijo v Gorici pri Avtomobilskem klubu v ulici Sau-ro št. 28. p-ravljai.. la stara dovoljenja tl ‘ ‘fr d gazelo niso več velja TRŽAŠKI RADIO Spored za petek, 9. 6.30 glasba za dobro jutro; 7.1* čitanje sporeda v slovenščini; 7.18 poročila v slovenščini. 12.45 poročila v slovenščini; 13.48 različna glasba; 14, pregled vesti- 18.30 obvestila svojcem; 19.30 komorna glasba — sopranistka Vi®*" zoli; 20. napoved časa, poročila v slovenščini; 21.20 komorni zbor radio Trsta (slov.); 21.50 slovenske predavanje; 22. plesna glasba; 23-18 zadnje vesti v slovenščini. Prehrana Testenine. Jutri, 9. t. m. se bo delilo po 1 kg testenin na osebo tudi potrošnikom H. IH. IV. in v-skupine. Rok poteče v soboto. 17. t. m. Cena je po 21.50 lir za kg. Q!aib«na malica Danes ob 18. uri bo v običajnih prostorih, važna od borova seja. deleži te se je polnoštevilno. Gregorčičev večer v Skednju Prosvetno društvo v Skednji priredi danes, v četrtek, v dvorani z*' vetlšča Gregorčičev večer. Na *r° redu so predavanje, deklamacij« iri petje. Vstop prost. Začetek ob 8* uri zvečer. Gledališče Verdi Nocoj ob 20, bo izven abonma)* zadnja predstava «Cavalleria ■Ru' sticana*. SSedi »Fagliacci*. V soboto abonma red A za P^° predstavo »Madame Butterfly»- VA BILO Prosvetno društvo Sežana prire^1 v nedeljo 11. t. m. ob 19.. uri zve' čer svojo prvo kulturno priredit« s petjem, igro, prosto zabavo 10 plesom. Športni klnb Barkovlf® V četrtek 8. novembra ob 18. uri-bo športni klub Barkovlje priredi' ples. Odgovorni urednik ŠTER CIRIL t Potrti naznanjamo vsem g0/ rednikom, prijateljem in zna®' cem pretužno vest, da je umrl v ponedeljek 5. 11. 1945. naš nad v** ljubljeni LUDVIK GREGORK partizan, star Šele 23 let. Pogreb bo dan**' 8. 11. 1946 iz hiše žalosti v Barko-vljah-Bovedo 43. ob 16. uri. Barkovlje, 8. 11. 1945. Neutolažljivi mati, oče, seetr* ZORA por. PRIMOS, PAVLA' svak JOŽEF, bratac AL®T KSANDER, ostali sorodni*1 in znanci. ZAHVALA Po 21 mesecih je vendar zaželjeni čas. da smo pripeljali domače pokopališče iz Sežansk® planine ostanke nad vse ljublj«11"' ga moža in očeta osmih otročič«" Najlepša hvala njegovemu brE Francu, stricu Karižu, ln vsem ^ rodnlkom; enako zahvalo izrekan® mladini in AFZ ln Križa. Srčna hvala vsemu ljudstvu 1 vseh vasi, ki Je prihitelo s cvetje1” ir. venci in ki nam je pomagalo času borbe. Upam, de nas čobj srca tudi v bodoče ne bodo zapu* la. Se enkrat vsem najlepša hvB Križ. 5. 11. 1945. . Žalujoča DRUŽINA KA*IZ in ostali sorodniki- Poizvedb® Kdor bi kaj vedel o ANTON^ VERDI, stari 51 let, lz Senožeč, peljanl 8. 2. 3944 od SS-ovcev g Auschvvltz, zadnje vesti od 1944, naj »poroči družini Verdi, nožeče. MALI OGLASA ŽLICE. VILICE IZ ALUMlNj^t tovarniška cena, pri Hvali, ^r* via Mazzini št. 30. __ OPREMUENO^SPALNIOO, Jemnlco In kopalnico, po n>°* ^