LETO II- - ŠTEV. S. GORICA 27. JANUARJA 1945. CENA. 1 LIRA .Goriški list' izide vsako sredo in sobolo zjutraj. - Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi 47. Tel. štev. 292 - Oglasi se zaračunavajo po ceniku Spedizione in abbonamento postale 2° gruppo Poštnina plačana v gotovini Celoletna naročnina: 104.— lire, izvodu v Ljubljani: 1i50 lire. — i'4: polletna 54,— lir. Plačati v naprej. Cena Račun pri Cassa di Risparmio Goric« lasnost za vsako ceno Gibanje zavednih Slovencev na Goriškem, ki se je pričelo po zlomu Ba^oglijeve izdaje, je šlo že po mnogih križevih potih in prav zadnje dni .Slovencem na Goriškem ni postlano z rožicami. Toda če imamo opraviti # našimi narodnimi nasprotniki, ki trgajo naš list po goriškem mestu in s komunisti, ki pretepajo sleher,no ženico, ki prinese v slovensko naselje glasilo goriških Slovencev, to razumemo. Na to smo pripravljeni in zato smo tu, da trpimo, da se borimo in da se veselimo že sedanjih u-spehov, še bolj pa naših bodočih. Ponovno smo izjavili, da se ne damo premakniti pritisku s katerekoli strani, ki bi bi 'a nam nasprotna. V dveh zadnjih uvodnikih je naš sotrudnik točno označil zmedenost pojmov tudi v tistih vrslah ljudi, ki bi se sicer smatrali za užaljene, ako bi jim kdo rekel in dokazal, da delajo proti interesom slovenskega naroda. „Zmešnjavarji“ jih je imenoval naš sotrudmk. Mi jih poznamo pod imenom „sredtn-ci“. Trenutno imamo dosti bolj važnega dela in nujnih poslov, kakor da bi se ba-vili s to brezpomembno sku pimco, ki niti poštenega kulturnega odbora ne more sestaviti, kaj šele prijeti za resno narodno prebujajoče delo. Pa zato ta skupinica goriških z m š < i j a. v a rj e v niti res ne volje nima, pač pa je njen podtalni načrt ovirati m razdirati vse odkrito in jasno delo zavednih Slovencev in tako pomagali »vojim tihim simpatijam, to se pravi komunistom v gozdovih Vedno in vedno nalet mo na intrige teh štirih, petih polin teligentov iz vrst goriškega malomeščanstva, na te, ki nam privoščijo s eherno nesrečo, ki jo morebiti zavedni S’ovenci v svoji borbi doživimo in vsako neprijetnost In kdor ni politično slep, ve! Č*jmu razburjanje o naši zadrji številki zaradi nameravane Gregorčičeve proslave? Uporabili smo res zelo oster naslov in članek nam je bil poslan iz dobro informiranega vira. Zadeli smo žeblj;co na glavico in konico. Torej še v sedanjih čaoih si upajo nekateri gospodje izjaviti, da k proslavi 101 letnice Gregorčičevega rojstva ne bodo povabili - oziroma da so izključeni od sodelovanja -vsi domobranci, dalje vsi zavedni in sedaj aktivno in Uspešna nemška obramba na vzhodu / 1356 sovjetskih oklepnikov uničenih - BsljSeviSki napadi na maja gornje r šiezijskega industrijskega ozemlja krvavo odbiti - Oppeln izpraznjen -Nadaljnji nemški uspehi na Madžarskem in v dolnji Alzaciji - Bitke med Mazurskimi jezeri in Kurskim zatokom - Nemška ijudska bramba se je izkazala Iz zadnjih nemških vojnih poročil dobivamo točen vpogled na sedanji vojni položaj na vseh frontah. Najvažnejši so dogodki v Vzhodni Prusiji okoli Poznanja in na meji gornješlezijskega industrijskega ozemlja, kjer so bolj-ševiki vpregli vse svoje sile — morda zadnje da bi prizadejali Nemčiji odločilni udarec Na drugi, strani pa vidimo, da se Nemci odločno branijo in najbrže tudi čakajo na ujoden trenutek za protiudarec. Predvsem hočejo boljševiki s svojimi napadi proti Elbingu, to je najbolj južnem „vzhodnopruskem“ mestu odrezati Vzhodno Prusijo od ostale Nemčije. Ta namera se jim do sedaj še ni izpolnila. Na Madžarskem pa dosegajo nemški protinapadi znatne uspehe ter je bilo osvobojenih nekaj madžarskih mest. Tudi na zahodni fronti, zlasti v Alzaciji, imajo Nemci očitno premoč. Oživele so bilke na južnem Holandskem; iz Italije in z Balkana pa ni posebnih poročil. Zadnje nemško vojno poročilo ce glasi: Na Madžarskem so nemške napadalne čete predrle med jezerom Velence in Donavo močno obrambo sovražnika in predrle čez odsek Vali. Nemške in madžarske čete so v napadu prekoračile zahodni del pogorja Vertes ter zavzele industrijsko ozemlje Alsoe-galla in Felsoegalla. Nočni sovjetski napadi proti zahodnemu delu Budimpešte so bili brezuspešni. V bitki med Karpati in Vislo je povzročila trdovratna obramba nemških čet sovražniku velike izgube. Suno v območju ene izmed vojaških armad je še po ne popolnih poročilih med 12. in 23. januarjem bilo uničenih 1 356 sovražnih oklepnikov, ki so jih sestrelile nemške protitankovske čete, topništvo in letalstvo. Južno Visle in ob robih zgor-nješlezijskega industrijskega o-zemlja so bili s pomočjo bojnih lovskih letal krvavo odbiti ali zavrnjeni boljševiški napadi Med Gleivvitzom in Briegom je sovražnik poizkušal prekoračiti Odro. Po težkih bojih se mu je posrečilo zavzeti mesto Op- kulturno sodelujoči Slovenci v Gorici in kratko malo vsi, ki se zbirajo okrog Goriškega lista" (to je namreč vse pošteno g »riško slovensko ljudstvo, ki nas bere, naroča in kupuje v izredno veliki naklad ). Niso pa med izključenimi navedeni komunisti, ne komunistični simpatizerji in seveda ne sredinci sami, ker so ti prireditelji nameravane Gregorčičeve proslave. Ta peščica goriških zmeš-njavarjev ali sredincev je dolgo časa spala. Stoletnico rojstva Simona Gregorčiča smo mi peln. Nemški protinapadi pa so preprečili vse sovražne poizkuse prekoračenja reke. Na nekaterih mostiščih še trajajo boji. Z jugovzhoda so se približali sovražni napadalni klini Vratislavi (Bre-slau). Vzhodno mesta so se izjalovili vsi sovražni napadi. Pri mestu Steinau je sovjetski oddelek prekoračil reko s 30 oklepniki, bil pa je zavrnjen potem, ko je izgubil 24 oklepnikov. Nemci so obdržali mesti Poznanj in Torunj kljub močnim boljševiškim napadom, v Brom-bergu pa divjajo srditi cestni boji. V Vzhodni Prusiji je poskušal sovražnik razširiti svoje prodorno področje v smeri proti Elbingu. Tu se razvijajo ogorčeni boji. Vzhodno od tod se je nemška obrambna črta ob Mazurskih je zerih umaknila in utrdila. Med Allenburgom in Kurskim zatokom so pogumne nemške divizije preprečile več sovražnih prodornih poizkusov. Na latvijski fronti je sovražnik dovedel nove sile in s pomočjo oklepnikov nap: da! težišče nemške obrambe južno Lijepave. Sovražnik je bil odbit in nekatera vdorišča pa obkoljena. V teh težkih obrambnih bojth je bilo uničenih 52 sovražnih oklepnikov. Nemška bojna letala so odločilno posegala v tej zimski bitki v boje na tleh. Samo na ozemlju Odre so uničila 24 oklepnikov, 360 tovornih avtomobilov in mnogo topov. Na Nizozemskem se je ravila bojna podjetnost na obeh straneh. Na mostišču Roera južno Roer-monda so srdite bitke za H ins-berg. Na fronti med Eisenbornom in reko Sauer Amerikanci močno napadajo zlasti vzhodno H mf-falize, kjer se jim je posrečil manjši vdor. Obstaii pa so pred nemškim obrambnim ogljem v ozemlju Vlanden. Južno Reichshofena v Alzaciji se je nemškim četam posrečilo dobiti z napadom mostišče čez reko Moder in krvavo odbiti 18 sovražnih prot,napadov. Južnovzhodno RappoliS\veilerja trajajo menjajoč; se krajevni boji. Sovražniku se je posrečilo prodreti na vzhodni breg reke 111, proslavili točno na dan 15. oktobra in ted j sta v slavnostni obliki izšla „Goriški list“ in „To!minski gias“, tudi ljubljansko časopisje seje dostojno oddolžilo lej stoletnici. V Gorici sami smo imeli dve mladinski akademiji o Simonu Gregorčiču in dvoje predavanj. Naš list je priobčil celo vrsto pesmi o Simonu Gregorčiču, v Ljubliani so bile proslave, prav tako v posameznih goriških mestih in krajih. Sedaj pa prihajajo ti štirje goriški sredinci, se predstavijo za zastopnike vsega naroda bil pa je zavrnjen in je pri tem izgubil 16 oklepnikov ter dva opazovalna voza. Iz Miilhausna je sovražnik napadal, dosegel pa je le manjše krajevne vdore. Angloameriško letalstvo se je omejilo le na polete lovskih letal, zlasti nad zahodno Nemčijo. Veliki London je trajno pod nemškim daljnometnim ognjem. Amerikanci o naših komunisiih Vsa komunistična agitacija sloni na dokazovanju, kako ves svet, zlasti pa Angtoame* tičani upoštevajo komunistične tolpe in občudujejo njib »be« rojsko borbo«. Na te limanice se je ujel tudi prenebateri debeloglav. Idrijski kalin in še danes nahajamo v Idriji poli« tične vsevedeže, ki na vsa usta vpijejo, kakše« ugled uživajo slovenski rdeckarji v zunanjem svetu. V tem jih tuai popolen poraz njihovih tovarišev v Grčiji ni izpametoval. Izpre-menili so zgolj svojo taktiko češ: «Seveda Angleži, ti kra-marji, ti so res pruti nam, to smo že davno vedeli, toda A-mecičani nas pa za to tem bolj podpirajo in delajo za nas«. I’ako besedijo sedaj idrijski rdeči »pametnjakoviči« in bo čejo s takim btdastim govo-venjem obdržati še tiste redki ovčice, ki še vedno nasedajo njib lažem. Kako pa Američani v resnici sodijo o našib rdečih »osvoboditeljih«, riam nazorno dokazuje naslednjih primer: Decembra meseca je strmoglavil na tl« pri Dolan nad Idrijo ameriški štirim«, torni bombnik Posadka osmib letalcev je žs prej od kočila s padali in je pristala v bližini Rovt. Letalci so se takoj po pristanku drug za drugim zatekli v bližnje kmečke biše in -uilo prosili kmete, naj jih Skrijejo pred komunisti. Ko jib je neki kmer, ki zna angleško še od svojega večletnega bivanja v ArneciKi, vprašal, kam naj jib peljejo in pripravljajo nekako proslavo. Ta proslava m namenjena spominu Simona Gregorčiča, temveč naj bi dokazala, da znajo tudi sredinci nek žj napraviti. Sarm tega ne znajo in zato so premamili nekaj mladih ljudi, da bi sodelovali z njimi. Ti mladi ljudje ne vedo za visokoleteče in puhle načrte s-edincev in mislijo res, da bo to res vsenarodna proslaiva v resnici bo to kinopredsUva, kjer se bodo osmešili goriški .sredinci, njihovi tajni prijate ji komunisti in obžalovanja vr°dni in zavedeni mladi sodelovalci. so odgovorili: Vodite nas k četnikom ali k Nemcem, samo h komunistom ne! Rajši v neinškboijetništvo kakor k tem komuriJstyčnim zverinami! Nato sd kmetje odvedli Američane v Rovte. Ko so le-ti za« gledali .domobrance, so se silovito, prestrašili, bili so namreč prepričani, da so jih kmetje izJali komunistom. Pomota je bila hitro razjasnjena in Američani so od veselja kar zaplesali na trgu pred cerkvijo Dasi so morali v nemško ujetništvo, so bili silno veseli ker so ušli komunističnim zločincem Iz njib kasnejšega pripovedovanja je bilo razvidno, da am riško poveljaistvo dobro ve za vsa grozodejstva, ki jib počenjajo tolovajske tolpe nad slovenskim prebivalstvom in nad anglo-ameriškim letalci, če jim pridejo v roke. Zato pred vsakim poletom svare posadke, naj se pri morebitnem padcu varujejo teh zločincev. Ameriško sodbo o narodnih osvoboditeljih brez ovinkov prizna tudi »Slovenski poročevalec«. Dne 2. decembra piše ta listič, da služi na Korziki in na Sardiniji kar 10.000 Slovencev v ameriški vojski. Te so Američani mobilizirali med vojnimi ujetniki italijanske vojske Kakor javlja »Slovenski poročevalec«, je tem slovenskim vojakom prepovedane zbirati sredstva za pomoč slovenski narodno - osvobodilni vojski za vzklik »živjo Tito« pa so kaznovani z 10 dnevi zapora. (»Mi gremo naprej« Idrija). Narodna zavednost, kje si? Bog vas obvaruj, da bi kdaj podvomili o narodni zavednosti slove iških narod lib dam in gospodov in gospodičen. Bo skoraj vseeno, ali so v Trstu in Gorici, ali v Ilirski Bistrici ali Postojni, glavno je, da spadajo k skup ni, ki s* ji v med-nar.)dmm svetu pravi sloven-ski narod. Kaj so že dali za svoj narod in k:*liko so se pripravljeni zanj žrtvovati, kako so se v vsjeb časih trkali na svoja junaška prsa in vsakemu v brk povedali, da so bili in da bodo zavedn Sl venci. Vi morate to verjeti in nikarte kdaj niti malo podvomiti o tem! In vendar! Kdo bi kupoval slcfveuske knjige, saj so «ro-manzi» v tujem jeziku tako sladki, tako prijetni in p~lni ljubezni Kako neki oi mogel slovenski pisatelj opisati nekaj takega, kje bi imel slovenski narod take literarne Ičpote, k t jib premorejo kolodvoraki kioski. Kako lepše je bilo nekoč, ko ni bilo teh domobrancev in dobrovoljcev, k; ne znajo tako prijetno zabavati kot oni drugi. Bilo je nekoč... Ali naj še kaj povemo o narodni zavednosti ? (»Straža ob jadranu«) Našim čitaieljem! Enako, kakor drugi listi v Jadranskem Primorju, je moral tudi naš list skrčili svoj obseg. Skrčenje je le začasno. Stran 2. »GOKTSKI LIST« Štev. 8. OBISK V BENEŠKI SLOVENIJI iiimiiiiKnmiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nič ni čudnega, če marsikdo verjame rdečim širo-koustnežem, kateri že vse leto trobijo o uspehih in naklonjenosti OF v slovenaki Benečiji in o brigadah, ki »e tam sestavljajo in pogosto prebrodijo Sočo tar tako ojačijo osvobodilno gibanje po naših hribih. Saj smo mi po 25 letih tujega jarma nasedli prvemu gozdnemu hujskaču. Toliko bolj bi bilo verjetno, da bi Benečani po 80 letih. Jaz pa, ker komunistom sploh ne verjamem in ker mi je bolelo, da bi mi bolniški dopust potekel v zaklonišču in s posedanjem po lokalih dolgočasja, sem se odločil, da bi se na lastne ušesa o*i prepričal o igoraj imenovanih uspehih. Da bi se ne srečal z neprijetnostmi, sem se odpeljal na Čedad, kjer bi mogoče zadostil moji rado-vednostil. V prvih besedah pogovora z znanci sem ostal razočaran nad rdečim klevetanjem iit spoznal, da bom lahko nadaljeval nemoteno mojo pot. Odpravil sem se in pešaril do Št. Petra, od tu pa po kratkem odmoru nadaljeval do Trčmuna in nazaj čez Oblico v Čedad. Po teh in vmesnih vaseh sem spoznal, kako to prebivalstvo sovraži in od prvega začetka odločno odklanja komunizem. Saj če bi tako ne bilo, bi jaz ne mogel tako nemoteno prebresti ta po komunistični propagandi o^voboj^ni okraj Zanimal sem se za to ovajske edinice, povpraševal po te-rencih. Odgovor je bil vedno enak: „Mi ne rabimo cunjarjev (tako kličejo tam komu nite) in ne robimo terencev Te ljudi in r jihove cilje smo spoznali kmalu po 8. septembru. Svobodo, katero so nam obetali obstoja v tem, da smo ostali brez šolskega pouka, brez živilskih nakaznic in pre puščeni samim sebi". Na vprašanje, kako so tako hitro spoznali ozadja OF, mi možakar pripoveduje: „Prve Beneški Slovenci odklanjajo komuniste, ki jim pravijo «cunjarji* - V Beneški Sloveniji so se komunisti že takoj v začetku onemogočili s svojimi umori jati cunjarji, Po tem zločinu smo samo slišali o komunistih, kako po drugih okrajih ropajo, morijo in preganjajo prebivalstvo in po drugi strani, kako so Brda in podobno osvobojena, kako je vse tam urejeno (na to naj odgovorijo Brici), medtem ko mi tega nismo poizkusili, za kar smo ponosni sami nase, ker nismo sprejeli raznih ponujanih funkcij, s katerimi bi se mogli ovajati, zatirati in moriti. Seveda ta naša hladnokrvnost in odločno odbijanje cunjarjev ni bilo v skladu osvobajanja ostalih okrajev, zato jim ni šlo v račun. Ko so spoznali, da mi ne bomo sami od sebe žrtvovali za komunizem ne krvi niti blaga, so poizkusili nas pridobili in organizirali v mreže potom skupine osmih cunjarjev, karavlje, katera se je priklatila iz Srednjega pred dvajstimi dnevi in se naselila v vasi Oblica. Kakor do slej tudi to pot j m ni uspelo Zvečer so se naselili, naslednje jutro pa so fanlje in možje iz iste vasi planili nanje ter jih s silo izgnali. Seveda to ni poteklo brez posledic. Drugi dan pridrvi v vas večja moč cunjarjev ter zvezane odpelje 12 fantov ter mož, od katerih so 4 že žrtovali svoje življenje za naš dobrobit Usoda ostalih nam še ni znana. To so žrtve, ki jih je od nas zahtevala OF. Hudo smo potrti nad temi žločini, ali tolaži nas naša neomajnost in zavest, da so okraji, kateri so podlegli, sledili ter sodelovali s to mednarodno zločinko, morali plačati dosti višji davek in poteg tega so se še omadeževaii z bratsko krvjo in izdajstvom nad lastnim narodom". Te izpovedi in dejstva, o katerih sem se osebno pre pričal, so popolnoma zadostile moji radovednosti, za katere sem gotov, da bodu zelo slabo vplivale na rdeča ušesa. Če bi tudi mi poslušali lastno vest, ne pa rdeče pri- tepence, bi bili gotovo danes ponosni, kakor so ponosni Benečani na njihovo odločno vstrajnost na strani krščan ke vere, ki jih skozi vso dobo bo jševiškega divjanja stane toliko gorja in žrtev, da niso vredne niti primerjati se z našimi in ker smo končno morali tudi mi stopiti na njihovo pot. Razlika med nami je le ta, da Benečani čak jo čili in ponosoi na bodočnost, katero ne odločajo cunjarji in ne naše ogromne žrtve, nili gorje, katerih posledico bodo nosili še mnogi rodovi. fiTW>im.' l l Ljudska univerza V sredo zvečer je bilo četrto predavanje Ljudske univerze. Predaval je urednik Kočevar Ciril. Predavanje je bilo zelo zanimivo in je občinstvo s pozornostjo sledilo izv/ajanjam predavatelja. Naslednji večer, ki bo v sredo 31. januarja 1945., bo recitacijski večer, ki bo posvečen delom, ki se izključno nanašajo na Goriško. Vsi zavedni SJovenci so vljudno vabljeni ! Ljudski jj Sorici Rojeni so: Galligaris Kodolfo, Mozetič Adelberl, Dugo Renato, Slakul Mar-ccia, Marega Cluudio, Brajnik Marija, de Galateo Mnuro, Verini Marija Piera, Canciani Narciso, Pecorari Lorela, Por-telli Livio, Bressan Silvana, Komel Ivan, Pacor Nevea. Umrli so: Pelterin Ana Josipina vd. Malik, 66 let zasebnica; Benossi Alojz, 25, let, mehanik; Bajt Ana roj. Brili 57 let, zasebnica; Tinunin Ana vd. Ja-konšič, 75 let, zasebnica; Carara Ivan, 61 let, kmet; Furlan Marija vd. Furlan, 84 let, zasebni a; Corgnolan Terezija roj. Poriloni, Sl let, zasebnica; Viles Alojz, 54 let, mizar; De Gregorio Anton, 73 let, upokojenec; Simonetli A-mabile, 24 let, poštar; Paušič Marija roj. Černe, 42 let, zasebnica; R‘?jc 1-van,; Sever Venceslav; Vižintin I ere-zijfl vd. Kočeančič, 6i let, mestna uboga; Fftbro Antonija vd. I.okar, 71 let, zasebnica; Modrušan Marija roj Musul-vana, 50 let, zasebnica; Mfožn ir Anion, 61 let,; Devetak Barbira vd. Zollič, lel, zaseabnica; Aazil Rosario, 41 let, fin stražnik; Sauii Viktor, 43 let,; Fra-nzot Juljan, 25 let, stražnik; Crozzolo Fortunato, 58 let,; Gruden Martin, 6/ let,; Bajc Rozalja vd. Kobal, 46 let, zasebnica; Sirk Milena, 24 let, mestna uboga; Kolenc Giorgina, vd. Kočeanič, 35 Itt,; Šuligoj Katarina roj, Milost, 81, lel, zasebnica; Rejc Franc, 48 lel ; Sos-sou Juijan, 4S let,; Oklici: Otlolina Alfred, 'upokojenec — Orel Marijo, zasebnica; Crispo Angel, orožn k — Pičulin Marija, šivilja; Ke- BOGOMILA Petnajstim ' v spomin Gospod dekan in kaplan Jože sta se v razgovoru raz.-vnela, da niti opaaila nista, kako pozna nra je že. Eden drugemu sta odkrivala svoje tihe bojazni v teh težkih dneh, v tem demonskem viharju vseh strasti, ki je s toliko močjo zajel tudi njihovo mirno vasico. V pregraji na drugem koncu dvorišča, so zaškripala lesena vrata. Gospod dekan in kaplan sta obmolknila in napeto prisluškovala korakom. V prvem hipu sta mislila, dni po 8. septembru so pridrveli cunjarji sem čez Kom-reško in izvabili s krinko o-svobotive naše fante, da so šli v zasedo, od kjer naj bi odvrnili prvič prihajajoče nemške čete po dolini iz Čedada. Posledica tega slepega koraka je bila nekaj padlih tantov, toda nobeden izmed agitatorjev, in zgoraj omenjene težave, katere moramo prenašati. Takrat so se vsi fantje in možje vrnili domov in se uprli vsaki komunistični agitaciji, Nato so razpredli terensko organizacijo, katera naj bi jim hlapčevala, ali tudi ta je ostala popolnoma nema. Kjer koli se je pojavil kakšen cunjar, so ga enostavno odpravili iz vasi. Ko so pa 15.11.43. zverinsko u-morili župnika Kormonsa Ati-lija, ki je služboval pri Sv. Pavliu, se nawi|je popolnoma oddaljila OF-arska klika. Od takrat posebno nimajo več pri nas cunjarji besede, kjub temu, da se prilizujejo z najslajšimi načeli krščanstva. Mi Benečani smo verni ljudje in med seboj povezani. Zato naj tujec ne hodi k nam pod kakršno koli barvo, mi ne omahnemo več.“ Nato sem ga vprašal, kako in zakaj so umorili imenovanega župnika. Deljal mi je: „Priklatilo se je k Sv. Pavlu 15. novembra 1943. več cunjarjev, celo s strojnico so bili oboroženi. Ne da bi vstopili v stanovanje župnika, mu eden vrže bombo v kuhinjo, od katere je dobil poškodbe na roki. Ko je vidtl, da je v nevarnosti, je skušal zbežati in se skriti nižje pod vasjo A žal se mu ni posrečilo. Za vogalom ga je čakala naperjena brzostrelka, katera mu je zadala rafal 6 izstrelkov v hrbet in povzročila takojšnjo smrt. Da je bil na tako divjaški način umorjen, je zakrivil samo s tem, da je svoje farane iz prižnice svaril na nevarnost komunizma, katerega hočej'o med nami zase- da mogoče spet kdo kliče za previdet, a takoj nato sta misel opustila, preveč ljudi se je bližalo hiši, Vrata v veži so zaječala pod težkimi pestmi. Postrež-nica, ki je pri štedilniku že napol dremala je vsa prestrašena skočila kvišku Z negotovimi koraki je odtavala k vratom. — Kaj hočete ob lej uri ? — je vsa tiesoča vprašala. — Kaplana Jožeta hočemo, vemo, da je pri vas. Odprite. — Postrežnica jim ni odgovorila. Kaplan Jože je vse sližal, spoznal njeno zadrego, brez pomisleka je vstopit v vežo, odklenil in odprl. — Tukaj sem. kaj pa mi hočete? — S vso silo je krotil svoj nemir in temne slutnje. — Na komando le kličejo, mi ne vemo zakaj. — Stresel se je, kakor gozd ob viharju. Že drugič je moral na to težko pot, prvič se je vrnil a sedaj ? .., — Takoj (jridem, še gospoda dekana pozdravim — je komaj zbral svoje misli. Partizani so stopili v ve žo in tam obstali, kakor bi si ne upali naprej. Kaplan Jože je padel na kolena pred gospoda dekana, za hip položil glavo v njegove roke in tiho zaprosil: — Oče moj, blagoslovite me. — Gospod dekan ga je s tresočimi rokami pritisnil na svoje srce, nato vzdignil des- nico in z glasom, ki se je lomil neizmerne bolesti po časi izrekel: — Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta, Sina in svetega Duha naj pride nad te in vedno na tebi ostane. A-men. — S kaplanovo pomočjo se je nato s težavo dvignil iz naslonjača. Postrežnica je prinesla kaplanu Jožetu plašč in kučmo, mu stisnila v roko še aktovko, v katero je v sili zmetala nekaj živil.' Poklek nila je pred. njim in mu poljubila roko. Kaplan Jože je čutil, kako kapljajo njene solze nanjo. — Sestro mi pozdravite, pa skrbite zanjo -- jo je še zaprosil. Podpiral je gospoda deka- Utrinki iz večnosti ,,‘Kuj stojita tukaj ves dan brez de ta ? . SPojdlte tudi ui u vinograd!' ‘Bog je stvarnik in zalo neomuje i gospodar vesoljstva. Gospodar ji torej tudi človeka. ‘Ker je človek i uslvuril po svoji podobi, mu je det svobodno voljo, napravit ga je gospodarja svojib odločitev in dejanj. STo svobodo pa more človek zlorabiti se upreti celo svojemu stvarniku in njegovim zapovedim, Z zloraba človeške svobodne volje se zemlja spreminja v kraljestvo teme človeške samovolje in nasilnosti, namesto da bi bita kraljestvo resnice, pravice , ljubezni in miru. ‘AriSfris je pr,št t na svet, da na njem obnovi kralji • sJoo božje, ki ga je omajal In ga bo ogrožal do konca sveta greh, t > je upor prati božji volji. Ji e to tolažilne Je, da so prišli tudi veliki državnik! do spoznanju, da na svetu ne 60 pravega reda in miru, dokler se človeštvo ne vrne fi krščantvu in oko ne zgradi novega boljšega reda na temeljili kričau-skifi načet. STo pa pomeni, da odločujoči možje u tej tragični url čto* veslva čutijo potrebo po kraljestvu božjem, Hi naj stopi na mesto in-Ijeslva človeškega napuha In pv filepa pa dobrinah tega sveta. ‘Bog nam je dat svobodno voljo in Jo spoštuje tako z^elo, da trpi nc-šo zlorabo tega daru celo proti samemu sebi. .Tudi pri gradnji kralje-Iva božjega fioče speštovati naš > svobodno voljo in nam ne bo dat boljših človeka vrednejših časov brez našega svobodnega sodelovanj a Človek je po božji volji svoje sn -če pa tudi svoje nesreča kovač. Če smo doslej pomagati vsak na svt j naiin rušiti na svetu pravi red in z njim združeno srečo, bodimo odslt j tako pametni, da bomo krepko pomagati pri gradnji novega reda. ki mora sloneti na božji postavi. ‘j-ltt že delaš v tem sniitlu ? 3Ccj stojiš ves dan brez deta ? ‘Kar di -taš brez Boga, je še manj kot brez datje, je razdiranje. 9le pohaja’, ampak pojdi ne delo v božji oim -grad, da se obnovi krat jest v« bo-'žje in z njim naša sreča. Letalska zaščita v Gorici naznanja: Zaradi vedno večje nedisci-plinarnosti ljudsva pri vbodih v grajsko zaklonišče med zrač* nim; alarmi, je prepovedano ljudstvu ustavljati se pri dohodih, ker bo od sedaj naprej ostal prebo prost 20 minut po alarmu. Slovesna maša zadušnica za pok. prof. J:)škom Bratužem bo v torek, 30. t. rn. < b 6% v Stolni cerkvi. ber Ivan, delavec — Bratko