Cena VSO din
0
Uredniitvo in upr«va: Maribor, Kopallika uti - Tel. 2S-«7 . Ithaja vsako »obolo Volla letno Si din, polletno It din, ietrtletno » din, ib inozemstvo letno SO din Rokopisi *• ne vračajo - Poit. tek. riž. 11.787 Mariborske tiskarna d. d. Maribor
Oglasi po ceniku
Išči resnico, poslušaj resnico, uči se resnice, ljubi resnico, govori resnico, drž? resnico, brani resnico do smrti!	Jan	Hus.
V OBMEJNEM OZEMLJU
se je doslej še vedno najbolj razodevala življenjska sposobnost političnih usmeritev in zdravje narodovega političnega življenja. Tu so se kakor na skrajno občutljivem tlakomeru pokazale vse prednosti pa tudi vse napake dnevnih gesel in ukrepov, po katerih se je ravnalo javno udejstvovanje, Ljudstvo na meji ima namreč bolj kakor ljudstvo v sredini priliko, da se seznani z drugimi razmerami, ki jih zna tuja propaganda narisati dovolj rožnate ter more s temi često umišljenimi in zlaeanimi ugodnostmi primerjat' svoje, v luči tuje propagande še obup-nejše prilike. Poleg tega se je treba zavedati, da zna ta tuja propaganda vsako najmanjšo napako osrednje politike, da celo opustitev ugodnih ukrepov spretno izrabiti v svojo korist.
Ko je bilo pred leti za Živkovičeve volitve izdano geslo, da mora vsak, ki je za to državo, na volišče, da odda svoj glas za že takrai med Slovenci ne preveč priljubljenega politika, so volitve, kljub temu, da so bile javne, izpadle za Ivkoviča med Slovenci neugodno. Velik del volilcev je ostal doma. To dejstvo, ki so ga povzročile naše posebne notranje politične prilike, so znali tuji »znanstveniki« sijajno izkoristiti. Zapisali so: Prebivalci v teh krajih niso za to državo. Želijo si izpremembe ne režima^ ampak države. Dejstvo, da je tedaj naša nemška manjšina, kakor še doslej za skoro vsako vlado, strnjeno glasovala za Živ-koviča so kratko in malo izpregledali. Tako nam je geslo, ki ga je izdala politična skupina samo zato. da bi si iz državne zavesti kovala svoj politični kapital silno škodilo.
Pri nas se je v prejšnjih režimih uvedla navada, da 30, pač" radi udobnejše Propagande, pa tudi radi tega, ker se je °al na ta način laže izrabiti državni aparat za posebne režimske potrebe in ko-fisti, istovetili trenutno vlado z državo ■n državno oblastjo samo. Postavili so se na stališče, da je vlada nekaj prav tako trajnega in nespremenljivega kakor država in da pomenja vsak napad na vlado obenem tudi napad na državo. V notranjosti države je imelo to sicer svoje žalostne posledice v demoralizaciji našega javnega življenja, v glavnem pa je Padlo nazaj na tiste, ki so to miselnost,
bolje, to politično taktiko sprožili in |>h je prav tako teplo, kakor je teplo njihove prejšnje opozicionalce.
Toda tu na meji je treba poleg teh več ali manj splošnih posledic računati ludi s posebnimi svojskimi obmejnimi Prilikami, v katerih se vsaka napaka lah-1 stopnjuje do pogube.
Naša država je mlada in naš narod «0 pred nedavnim ni imel tistega bližnjega odnosa do državne oblasti, kakor ga 'majo narodi, ki niso kakor mi tisočletje ^utili tujega, sovražnega pritiska. Ce je ‘°rej naš kmet vstopil nekoliko nezaup-tjo v novo svobodo je bila naša prva dolžnost, da mu damo možnost, da se Dostopoma vživi v nove prilike.
V takih razmerah, kjer je državna oblast šele v razvoju in rasti, moramo Wi s politiko posebno oprezni. Vsako parantanje in igra z državno zavestio ima tu lahko nepopravljive posledice. Če
Pr. pride nekdo in enači državo z navadno smrtno osebo, ki ima lahko neštete človeške slabosti, nastane nevarnost, da ljudstvo, ki to osebo, ali njegovo Politiko odklanja, z njim in njegovo politiko vred odkloni tudi državo, ki jo je 1rnel dotični v zakupu.
V politiki, ki se ozira tudi na obmejno ozemlje, mora vladati pred vsem stroga jn jasna ločitev med državo in stranko. Točno se moramo zavedati, da stranka, bodisi vladajoča ali opozicionalna državi samo služi (ali bi vsaj morala služiti). Prugo načelo pa. ki je prav tako važno, le, da se mora tu prikazovati država kot zaščitnlca ne le vseh posameznikov, ampak tudi vseh družabnih slojev, saj dobro vemo, kakšno vlogo igra pri izgraditvi državne zavesti tudi gmotna dobrobit ljudstva. Vsakemu mora muliti država zavetje in nihče se ne sme ču-
Je to rešitev miru?
Med dogodki zadnjih dni, ki so si sledili z mrzlično naglico, je bilo nekaj dejstev, ki so marsikoga med nami presenetila in ki jim ni vedel prave razlage. Ko sta se n. pr, Anglija in Francija odločili za delitev Češkoslovaške, so ugibali o vzrokih, ki so mogli pripraviti obe demokratski zaveznici do takih daleko-sežnih popuščanj nasproti Nemčiji, ki je še pred dnevi v govorih vodilnih državnikov jasno pokazala svoj odpor proti obema velesilama. Vpraševali so se po vzrokih nemških uspehov, ki se jim — tako je videti — nihče resno ne stavi v bran.
In vendar stvar sama po sebi ni tako zelo zapletena, kakor je videti na prvi pogled. Treba je samo pozorno zasledovati potek dogodkov, pa bomo kmalu našli tiste gibalne sile in vzmeti, ki posebno pri Angliji ne izgrešijo svojega namena.
Čeprav se sudetsko nemška politika in politika Nemčije izpopolnjujeta, jih moremo radi jasnosti presojanja ločiti.
Sudetsko nemška politika in propaganda je šla samo postopoma in se ni takoj v začetku postavila na skrajno stališče. Prvotne zahteve Sudetsko nemške stranke so bile v primeri z zadnjimi še dokaj skromne, saj je sam Henlein še pred leti še odločno odklanjal nacionalni socializem, ki se po njegovem tedanjem mnenju neha pri nemški meji. S to svojo izjavo si je Henlein pridobil sloves zvestega in udanega državljana in s tem ustavil vse tiste, ki so že v začetku svarili. Sudetsko nemške zahteve pa so se s popuščanjem, ki ga je izvajala češkoslovaška država stalno stopnjevale in sicer tako, da je bila med tem, kar so zahtevali in med tem, kar so dobili vedno razlika, ki pa se je dala z uvidevnostjo, katero naj bi pokazala le vlada, zabrisati. S tem so skušali vzbuditi videz, da je država tista, ki s svojo nepopustljivostjo zavira pogajanja. Ta propaganda se je z vso silo vrgla na Anglijo in pripravljala tla za morebitne ne preveč priljubljene zunanje politične ukrepe med ljudstvom, ki je bilo po večini za Češkoslovaško. Poročila o strahotnem nasilju, ki ga morajo baje trpeti sudetski Nemci, bi naj dala tej propagandi svoj pravi poudarek. Ko je bilo to delo opravljeno,
Henlein ni več potreboval svojega državljanskega slovesa, ampak je vedno bolj odkrito priznaval svoje zveze z Nemčijo, dokler ni pred dnevi jasno in glasno izjavil, koliko mu je do Češkoslovaške.
Podobna je tudi politika Nemčije. Če bi Hitler na enkrat postavil vse svoje zahteve, ki jih predvideva njegov zunanje politični načrt, kakor ga je objavil v svoji knjigi »Mein Kampf«, bi pač težko dobil v Angležih svoje pomočnike. Kljub vsej svoji veliki miroljubnosti bi pač tudi ta britanska vlada pomišljala, preden bi Nemčiji istočasno dovolila priključitev Avstrije, zdrobitev Češkoslovaške, vrnitev kolonij, ki jih ima sedaj Britanija, prosto pot do romunskega petroleja in do ukrajinskega žita. Zdi se, da tako daleč britanska miroljubnost ne bi šla. Tega se Hitler dobro zaveda, zato spretno postavlja svoje zahteve drugo za drugo, nekoliko obljublja, nekoliko pa naglaša s posebnim poudarkom. Angleška mirovna politika je prav enostavna: ohraniti je treba mir na ta način, da se da tistemu, ki dovolj odločno zahteva, vse, kar zahteva. Da taka miroljubnost sproži vedno nove zahteve, trenutno ni tako važno, s to politiko se pridobi na času in s časom se bo že nekako uredilo. Razen te^ ga se da morda vendarle najti nemško jamstvo za popravljene meje, pa če bi to jamstvo ne bilo drugačno, kakor je bilo jamstvo, ki ga je dal Hitler v berch tesgadenskem dogovoru za Avstrijo.
Tudi francosko stališče je končno razumljivo; Francozom je neizmerno veliko do tega, da ostaneta francoska in angleška zunanja politika vzporedni ter ta-ko predstavljata silo, s katero morajo tudi avtoritarne države računati.
Nekatere je začudilo tudi odločno stališče Italije, češ kako je mogoče, da se postavlja proti Češkoslovaški tista Italija, ki se je med svetovno vojno s Čehi in Slovaki ramo ob ramenu borila. Tudi Mussolinijeve besede o plebiscitu so ne katere presenetile. ftfli vci t' fj I4J Hi/ Mil I bU	G ‘fj t > A I /I).
iroi } te 2ArjKl dni«! 1* »» ,i& tfiJt te 1 mA vmnM' iU’ anten* srtfpi) 4dVfv Im d mitfvl-ilr ilftr,	jad.
Kmetski stan preudari svole pravite!
Tčžave, v katere je zabredel kmetski stan, pa tudi drugi stanovi, so nas pričele opozarjati, da tako ne gre več naprej. Treba je na vsak način pomagati, tudi če kje malo zaboli. To spoznanje nas kliče, da se začnemo zanimati za stvari, za katere se preje nismo brigali. Toda prilike nas silijo, da se branimo.
Dobro se zavedamo, da sedanjih slabih razmer nismo mi krivi. Dobro vemo, da večina neprilik našega stanu izvira iz istega vira kakor vse gorje delovnih sta-
titi zapostavljenega kateremukoli sloju ln kakršnemukoli svetovnemu in političnemu nazoru pripada; kajti država posebno tu na meji ne sme nikogar odbijati, češ zate pa pri nas ni prostora.
O strankarski zagrizenosti in o njenih vplivih tu na meji pa je bil že večkrat govor. Tudi potreba edinosti se je že do-voljkrat poudarjala. Kdor iz tesnosrčnih predsodkov teh načel ne prizna, dela proti koristim naroda in proti vzniku močne državne zavesti tu na meji. Jad.
nov današnjega časa. Velekapitalizem, ki srka delavčeve moči in ki mu moramo vsi služiti. Mi nižji sloji pač nismo bili od svojih vzgojiteljev prav vzgojeni. Preveč smo bili zaverovani v nebesa na zemlji in verovali gospodi, ki nam je ukazovala. Zdaj, ko se je pričelo veliko pisati o pravicah kmečkega stanu, to marsikomu ne gre v glavo.
Samo to vprašanje za primer! Ponujajo nam saharin, ki ga naš ubogi kmečk človek kupuje, ker je poceni, ne pomisl pa, kako ta saharin delovnemu človeku škoduje, posebno naši mladini, ki se ne more telesno prav razvijati. Vse to se zgodi le zato, ker pravega redilnega in krepilnega sladkorja ne moremo kupiti, saj je drag kakor žafran. Državne trošarine so tako visoke, da mora dati pridelovalec pese svoje blago skoraj zaston. sladkornim tovarnam, To je samo eno vprašanje, kjer pričakujemo, da ga bo država rešila v našo korist, sa) končno smo država mi vsi.
Potrebno je torej, da si vse tiste, ki bi
Novi p. R« nasioveiiki,
Hi prefmejo list na ojied, nai ga izuolifo takoj naročiti ali vrniti t
nas radi zastopali, dobro ogledamo ali se bodo znali potegovati za narodove, to je za naše potrebe z vso tisto odločnostjo, ki je potrebna, da se vse to, kar nas tišči prav in pametno uredi.
Miha Veršec, Bizeljsko.
Hitler o češkoslovaškem političnem položaju
Angleškemu publicistu, ki stalno beleži Hitlerjeve izjtve, je dejal Fiihrer sledečo zelo pomembno izjavo:
Prepričan sem o iskrenosti in dobri volji g. Chamberlaina. Potrebno pa je, da se češko vprašanje vendar že likvidira in sicer takoj. Prav položaj Češkoslovaške, zaveznice Rusije, ki se kakor klin zadira v osrčje Nemčije, me je prisilil, da ustvarim močno nemško letalstvo.
Poljaki proti Nemcem
V vseh državah z nemško manjšino hoče Nemčija danes vsem nemškim organizacijam vcepiti nacionalno-socialistični pogled na svet. Nacionalno socialistična propaganda je tudi v zapadnih dčlih Poljske izredno močna. Zato so zlasti vodilne poljske politične stranke pozvale vlado, naj razpusti nacionalno socialistične organizacije nemške manjšine na Poljskem. Poleg tega so zahtevali, naj se ne okleva s parcelizacijo nemških veleposestev v zapadnem delu Poljske, kajti poljskim kmetom se v Nemčiji pod raznimi Izgovori stalno jemlje zemlja. Po njihovem mnenju gre gospodarska ofenziva Nemcev proti Poljakom po istih poteh, na katerih bi se lahko jutri pojavili nemški tanki in topovi.
V zadnjem času so radi vsega tega poljske oblasti najodločnejše nastopile proti nemškim nacionalnim socialistom.
Odlomek iz razgovora med ban. dr. Natlačanom in Mussolinijem
Mussolini se je tudi zanimal, kako daleč je Ljubljana od meje, kakšno je ljudstvo po veri v dravski banovini. Ban dr. Natlačen mu je odgovoril, da je prebivalstvo v dravski banovini po večini katoliško.
»AH je ljudstvo pobožno?« je vprašal dalje Mussolini. Ko mu je ban dr. Natlačen dejal: »da«, je Mussolini pristavil:
»To je dobro!« Mussolini je vprašal, alt je prebivalstvo v Sloveniji slovensko ter »AH imate v Jugoslaviji mir?« Ban dr. Natlačen je odgovoril:
»V naši državi je mir in ijudstvo je pod vlado dr. Stojadinovlča popolnoma zadovoljno, ker ima vse zaupanje v svoje vo* ditelje. Naš narod je dosegel velike uspehe, politične in gospodarske, ki mu jih ]e dala vlada dr. Stojadinovlča, to dobri« no pa zna narod tudi ceniti.«
Na te besede je Mussolini dejal:
»Da, z vseh strani slišim, da je Vaš jugoslovanski narod zadovoljen, odkar je stopila na oblast vlada dr. Stojadinovlča.«
Ban dr. Natlačen je še dejal: »V moji dravski banovini so ljudje posebno zadovoljni, ker so s prihodom dr. Stojadi-novičeve vlade dobili še svojega domačega voditelja v osebi notranjega ministra dr. Antona Korošca.«
Mussolini: »Dr. Korošec je vaš notranji minister?«
Ban dr. Natlačen: »Da!«
(»Slovenec«, 20. sept.)
da dobivalo list - začenSi t Številko 26. od 20. Vlil. 1038. - samo tisti, ki so 9« — * naročili In plačali, ali pa so pismeno obvezali, da bodo naročnino poravnali ob določenem rokul Medtem izlile Številke ie lahi-o dobilo, dokler ie zalocie.	uprava.
▼
7 dni
po svetu
zadnji
□ Poljska se bo, kakor je videti, povr
'lila k demokraciji. Demokratska opozici ja zamerja vladi čudno vlogo, ki jo je igrala v češkoslovaško - nemškem sporu. Na shodu največje opozicionalne stranke v Varšavi so govorniki poudarjali, da bi morala biti vladi važnejša usoda enainpol milijonske poljske manjšine v Nemčiji kakor pa tistih 90.000 tešinskih Poljakov, ki se kulturno gotovo nimajo mnogo pritoževati. Poljski sejni in senat sta razpu ščena in že sedaj napovedujejo, da bo prišla demokratska opozicija, ki dejansko pretstavlja veliko večino poljskega naro-(,a, na vlado.
D Mussolinijev govor v Trstu, ki je zahteval plebiscit, ie vzbudil prav z ozirom na notranji položaj Italije v svetu veliko Pozornost.
E Bolgarska kraljevska dvojica je na
potu po Evropi obiskala tudi bivšega kralja Ferdinanda.
□ Fe!dmaršal Goring se je po bolezni že nekoliko opomogel.
d V Španiji so boji v zadnjem času nekoliko popustili. Nacionalistična ofenziva proti vladi ni dosegla zaželenih uspehov. Obe vojski se pripravljata na prezimova^ nje.
D Runciman in Gwatkin sta svojo nalogo opravila in odpotovala v London.
□ Negotovi položaj, v katerem se se daj nahaja Evropa, ima za posledico, da beži zlato iz Evrope. V zadnjem času so izvozili v Ameriko za dva milijona funtov zlata.
O Zvezni svet Švice je izjavil, da je za primer raznih zapletljajev že ukrenil vse potrebno.
□ Tudi ameriška mornarica se je pripravila, da zaščiti svoje koristi v Atlantskem oceanu. — Avstralija bi bila v slučaju vojne pod ameriško zaščito.
E Na Kitajskem se vršijo borbe z izmenično srečo. Japonci sicer nekaj časa prodirajo ob rekah in prometnih žilah, toda notranjosti ne morejo obvladati. Stotine kilometrov za hrbtom njihove armade se vršijo ogorčeni boji med kitajskimi uporniki in japonskimi posadkami, ki naj stražjo posamezne »zavzete« postojanke. Tuji vojni opazovalci trdijo, da je japonska vojska v okolici Hankova v dovolj težkem položaju, ker ni nikakih iz-gledov, da bf prebile japonske vojne ladje obrambo pri Vusuehu. Skozi Šanghaj se vračajo velike množice japonskih vojakov, ki so zboleli na koleri in drugih Kužnih boleznih, nazaj v domovino.
O Najdaljše avtomobilske ceste bodo imeli v francoski Afriki. Cesta, ki gre iz Alžirja preko Sahare in je dolga 4500 kilometrov, se bo podaljšala še za nadaljnjih 1500 km do belgijskega Konga, kjer se bo zvezala s prometno zvezo Južne in Srednje Afrike.
n V megli pred belgijskim pristaniščem Nieuport sta trčila francoski parnik »Ais-ne« in belgijski tovorni parnik, ki se je potopil. Moštvo so rešili.
D Na Dunaju in v ostali Nemčiji so zaprli mnogo čehoslovakov, nemških državljanov. Nekaj so jih kmalu izpustili.
□ Tudi belgijska vlada odklanja sestanek parlamenta, ki so ga zahtevale nekatere politične skupine. Vlada je izjavila, da vztraja na stališču nevtralnosti, ki ga je pred parlamentom že mnogokrat obrazložila.
Osrednje evropsko vprašanje:
Češkoslovaška
7 dni
Položaj na češkoslovaškem se je v tem tednu nenadoma preokrenil, čeprav ne moremo ugotoviti posebnega olajšanja, temveč morda še večjo poostritev.
Ko. je prišel angleški ministrski predsednik po prvem razgovoru z državnim kancelarjem in vodjo Hitlerjem iz Nemčije nazaj, ni mogel nihče slutiti do kakih težkih odločitev je prišlo. Po daljših posvetovanjih britanske vlade, ki sta jim pri sostvovala tudi francoski ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Bon-net, so se odločili, da svetujejo češkoslovaški, naj odstopi Nemcem tisto ozemlje, v katerem imajo Nemci večino. Praška vlada je na silni pritisk Francozov in Angležev na Londonske zahteve brezpogojno pristala.
Toda takoj se je videlo, da tudi s tem ne bodo zadovoljni. Madžari in trenutna poljska vlada so takoj zahtevali, da se tudi ozemlje, na katerem prebivajo madžarske manjšine odstopi brez plebiscita. Chamberlain je odpotoval drugič v Nem-
čijo, da prepriča Hitlerja o nevzdržnosti teh zahtev, kajti Hitler se je postavil na stališče zaščitnika vseh češkoslovaških manjšin. Med tem so sestavili v Pragi novo nestrankarsko vlado z generalom Sirovimi na čelu. Nemci zatrjujejo, da je teni prevladal v Pragi sovjetski vpliv, general Sirovy je bil namreč še nedavno v Rusiji na pogovorih z odločujočimi vojaškimi osebnostmi.
Proti stališču francoske in angleške vlade je nastalo v obeh deželah strašno ogor čenje. V Angliji je posebno zanimiva \z-java znanega nagrajenca za mir lorda Cedila, ki je prepričan, da s tem popuščanjem niso služili miru. Lord Churchill pa je zapisal, da je ideja o odkupu varnosti na ta način, da se vrže mala država volkovom v zobe usodna zmota. Oba lorda Cecill in lord Churchill sta med najugled nejšimi javnimi osebnostmi v Angliji. V Franciji je ogorčenje še večje in po listih pišejo celo o krizi vlade.
::v
Madžarski min. predsednik Imredy, ki je obiskal Hitlerja, da bi zastopal Madžarsko.
□ češkoslovaška vlada je uvedla novo propagandno ministrstvo v brambo proti lažem, ki so jih razširjale nekatere radio-oddajne postaje. Propagandni minister je postal dr. Vaverka.
□ Romunska vlada je zanikala vesti, da so prihajali preko Romunije celi vlaki ruskega orožja na češkoslovaško. Romunska meja proti Rusiji je slej ko prej popolnoma zaprta.
□ Za izmenjavo vojnih ujetnikov se pogaja španska vlada z nacionalisti.
□V Madžarski je sklican za 2. oktobra parlament. Na prvi seji bo govoril regent Horthy o oborožitvi, agrarni reformi in socialnih zakonih.
□ Regent Horthy je odpotoval v Nemčijo na lov k Goringu.
□ Na seji Zveze narodov je podal kitajski zastopnik Wellington Koo pretresljivo sliko o razdejanju vojne na Daljnem vzhodu. Samo med civilnim prebivalstvom je nad 1 milijon smrtnih žrtev. Predlagal ;e poziv Japonski, da se udeleži ženevskih razprav, zaporo nad orožjem in surovinami, finančno pomoč Kitajski in takojšnjo odpošiljatev komisije, ki naj bi ugotovila japonska grozodejstva.
Ti trije so odločali o usodi Češkoslovaške re publike. Z leve na desno aneieški ministrski predsednik Ne vlile Chamberlain. Iranccski zunanji minister Bonnet in franerski ministrski predsednik Daladier. Vsi trije so prepričani, da so rešili evropski mi( »A, tf, M*
k' IttV,
Žalosten obraiun
Pred desetimi leti je bil podpisan Briand-Kellogov pakt. Vsi narodi so pozdravili ta pakt kot največje kulturno delo zadnjega stoletja, saj so imeli ustva-ritelji tega pakta pred očmi konec oboroževanja in večni mir. Vojna je bila postavljena izven zakona in vsak morebitni napadalec bi občutil vso strogost sankcij.
Od podpisa tega pakta so izbruhnile štiri vojne, čeprav ni bila nobena izmed njih uradno napovedana. To so: vojna med Bolivijo in Paragvajem, v kateri je padlo okrog 100.000 ljudi, vojna v Abe-siniji, ki je zahtevala 155.000 človeških žrtev, vojna v Španiji, v kateri je padlo doslej nad 1,000.000 ljudi in nazadnje ki-tajsko-japonska vojna, ki je samo v prvem letu zahtevala 1,500.000 življenj. V teh vojnah se je zapravilo preko 500 milijard dinarjev, a bajne vsote denarja se dnevno trošijo za oboroževanje.
To sicer ne pomeni, da ne bo v Evropi nikoli miru. Mir bo, samo s papirnatimi pogodbami ga ne bomo dosegli.
O V Romuniji je kralj Karol podpisal naredbo, ki predpisuje žensko vojaško obveznost za slučaj vojne .
n Celo češko staro plemstvo je poslalo poslanstvo k prezidentu dr. Benešu, da bi mu izrazili zvestobo češkoslovaški domovini.
* Ban moravske banovine Predrag Lukič je bil upokojen. Na njegovo mesto je prišel dosedanji podban Janičiji Kraso-jevič.
* Za bana primorske banovine je bil
imenovan dr. Mirko Buič.
* Italijanski ministrski predsednik Beni Mussolini je na svojem potovanju po Julijski krajini v torek prestopil državno mejo pri Planini. Na jugoslovanski strani ga je pozdravil ban dr. M. Natlačen ter drugi odličniki. Slovenska dekleta so mu izročila šopek rdečih nagljev. Dekleta so bila v narodnih nošah. Mussolini je sprejel parado jugosl. častne vojaške čete.
* V Beogradu so zaključili jesenskr velesejem. Posetilo ga je okoli 200.000 oseb.
* Ravnatelj realne gimnazije v Ptuja dr. Maks Kovačič je bil upokojen.
* Vpisovanje na naše šole je zaključeno. Na vseh slovenskih gimnazijah se je vpisalo letos 12.771 dijakov in dijakinj.
* Ban dr. Natlačen je odprl pri Praprotnem v Selški dolin? nov most in 1 lan nove ceste.
* Nemški gospodarski minister Valter Funfc se je pripeljal v Dalmacijo. Odtod namerava v Ankaro, kamor ga je povabila turška vlada.
* Nemški oddelek na Iiudski šoli v Ra-činovcih v Slavoniji je bil letos radi pre-malepa števila učencev ukinjen. Tudi po drugih slavonskih mestih pada število nemških šoloobveznih otrok.
* Izredna učiteljska skupščina v Zagrebu, ki1 je bila napovedana za 25. september, se ne more vršiti, ker učitelji niso dobili dopusta. Sklicali so Jo na dan
novembra.
V Budimpešti ima Jugoslaviia novega izrednega poslanika Svetoz. Rašica.
Na shodu, ki ga je brez vednosti oblasti priredil D. L j o t i č, vodja jugoslovanskega Zbora, v Selevcu, je prišlo do neredov, uri katerih je prišel ob življenje kmet Radoslav Torlakovič.
2 leti je poteklo od smrti Svetozarja Prlblčeviča. V Zagrebu so to obletnico slavnostno proslavili.
* Slovenski vlsokošolcl so potovali po Češkoslovaški, kjer so iih povsod zelo
Umjazno tn toplo sprejeli.
* Kralj Peter II. je odpotoval z Bleda v Beograd. Kraljeviča Andrej in Tomislav ter princa Aleksander in Nikolaj so odpotovali v London.
* Kinomatografski podjetniki so na svoji skupščini v Beogradu sklenili resolucijo, v kateri prosijo min. predsednika dr. Stojadinovica, da se znižajo davki in da sc oprosti v vsakem kraju, kjer še nimajo nobenega kinomatografa, novi kinomato-graf vseh davkov za dve leti. Da se omogoči razvoj domače filmske produkcije, predlagajo, da se prav tako oprosti vseli davkov kinematograf za časa predvajanja domačega narodnega filma.
* 1. in 2. oktobra bodo imeli v Beogra du kongres Zveze planinskih društev.
* Kipar Ivan Meštrovič bo — kakor pišejo listi — izdelal spomenik za kralja Karla L in Ferdinanda I. v Bukarešti.
* V nedeljo se je vršil v Vinjeni vrhu pri Novem estu tabor JRZ, na katerem je govoril senator dr. Kulovec o notranjepolitičnem položaju ter naznanil, da smo pred volitvami.
* Društvo kmet. fantov in deklet v Sv. Urbanu pri Ptuju je priredilo tekmo koscev in kolesarske dirke. Govorili so Simončič Anton, dr. Igor Rosina, Jože Lacko in Jože Zelenik. Pri tekmi koscev je dosegel prvi cilj Franc Mohorič, prvo mesto pa je dobil Janez Murko. Mirko Rež pa je zmagal pri kolesarski dirki.
* Zadruga »Neodvisno gledališče« se je osnovala v Mariboru. Za predsednika je izbran Štefan Kovač, za podpredsednika Janko Smec, za tajnika Žižek Fran in Dušan Špindler, za blagajnico pa Mica štucinova.
* Divizija italijanskih vojnih ladij bo po še nepotrjenih vesteh prišla 23. tm. na obisk v Šibenik.
* V Celju so slovesno odprli novi delavski dom. Otvoritvi so prisostvovali mnogi dostojanstveniki z g. banom na čelu.
* V Levcu pri Celju je bila proslava z bojnimi vajami. Udeležencev je bilo okoli 12.000.
* Za poveljnika generalnega štaba je
bil imenovan armijski general Dušan Simonovič, do sedaj poveljnik letalstva.
* Teden grozdja se je začel v soboto v Zagrebu. Že prvi dan je prišlo okrog 300 kmetov na trg, ki so prodajali grozdje od 3 do 6 din.
* Jugoslavija je imenovala v Hamburgu novega generalnega konzula. Je to Vojislav Jakovljevič, ki je bil ministrski svetnik v zunanjem ministrstvu.
* Enoletnico smrti T. G. Masaryka so proslavili tudi v naši državi. V Zagrebu se je pri tej priliki v češkoslovaškem na-rodnem domu zbralo mnogo prijateljev češkoslovaške.
* Zagrebško podjetje »Jugoštampa« je srišlo na dražbo. Poleg stavb in tiskarni-ških strojev so na prodaj tudi listi: »Novosti« (3 milijone), »Morgenblatt« (165
isoč), »Seljačke novosti« (30.000) in »Sportske novosti« (30.000).
* Bolgarski študentje v bodoče menda ne bodo več študirali v takih množinah v Jugoslaviji, ker se baje dela sedaj v Bolgariji na to, da se »numerus clausus« (o-mejeno število, ki je dovoljevalo Ie tistim bolgarskim študentom, ki so končali srednjo šok) z odliko, študij na sofijski univerzi) ukine in dovoli vsem, ki so z uspehom končali srednjo šolo, študij na domači univerzi.
* »Tagespošta« je pohvalno omenila jugoslovanske komentarje o Chamberlai-novem obisku v Berchtesgadenu. Komentarje »Slovenca« in »Samouprave« je prinesla v izvlečku.
* Mariborčanka Erika Druzovič je nastopila z velikim uspehom v več nizozemskih gledališčih. Sklenila je dogovor za leto dni. Spomladi pa bo gostovala en mesec v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.
* Skupina jugoslovanskih inženjerjev je odpotovala v Nemčijo, da si ogleda nemške ceste. Povabil jih je sam graditelj in generalni nadzornik nemških drž. cest dr. ing. Todt.
* Delavsko pevsko društvo »Enakost«
,v Studencih je slavilo zadnjo soboto 15-letnico obstoja.
* 120 članov Jugorasa je potovalo po Italiji, kjer so bili kot gostje italijanskega ministra za narodno kulturo in fašistične .zveze industrijskih delavcev povsod zelo toplo sprejeti. Poklonili so se na grobu neznanega junaka in na grobu fašističnih žrtev fašistične revolucije.
* Društvo slovenskih književnikov pripravlja razstavo »Slovenska knjiga v razdobju 1918—1938«, ki bo od 2. do 12. oktobra v Ljubljani.
* Minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Mirko Buič je postavljen na razpoloženje. Za njegovega zastopnika pa je določen Dragiša Cvetkovič.
Tedensko znalo
O udarnosti
Te besede nimam rad. Ne vem, odkod so jo prinesli. Ni mi znano, kaj bi naj pomenila. Preveč spominja na rokoborbe in boks. Preveč je izraz neke miselnosti, ki bi pri nas še za gosta lie smela biti. — (Stanko Cajnkar: Iz krščanske filologije. Dejanje leto I. št. 7.)
O boljševiški nevarnosti
Kdor straši z boljševiško nevarnostjo, ta prinaša skrita danajska darila in ima druge namene kot preganjait boljševizem. — (»Nova Pravda« 15. sept. 1938.)
Gospod ban o strpnosti
Iz »Slovenčevega« nedeljskega uvodnika posnemamo nekaj misli, ki jih je izrazil g. ban na taboru v Dolu.
Pa še eno narodno čednost si moramo Pridobiti, o kateri je tudi že govoril g. ban ob omenjeni priliki v Dolu. To je ■notranja plemenitost, ki svojega prepričanja nikdar ne skuša izražati s surovostjo, kakim tuljenjem ali. rjovenjem, ampak zna svojo sodbo izraziti tudi na način, ki vzbuja ugled. To polje ni več novo, saj je splošno znano, da so naše vrste že tako prekvasile ves narod, da se le še odtuiena manjšina izkazuje in ponaša s kričaštvom in surovostjo. Naravno pa je, da je vsak posameznik v nemirnih dobah še večkrat postavljen med ljudi različnega prepričanja, zato je še bolj treba gojiti strpnost'in smisel za mirno sožitje. L- tako se more v narodu ohraniti volja do dela. Sicer se pa vanj 'ugnezdi strupena zagrizenost in zagrenjenost, to pa jemlje polet.
Kardinal Verdier o edinosti
Sile narodov, naj bodo tvarne ali moralne, so neizmerne. Needine so skoraj Prazne; združene pa in oživljene po krščanskem in francoskem idealu, postav-bene v službo plemenitosti in pravice, so zmožne vseh čudežev. Edinost je torej velika dolžnost naše ure. Kadar je očetova hiša v nevarnosti, otroci vsi pozabijo na medsebojne prepirčke ali raz-bčne načrte in imajo vsi en sam klic: Pomagajte, pomagajte!
Koroški narodni tabor
V-. nedeljskem »Slovencu« je izšlo vabilo na Koroški narodni tabor, ki bo dne 25. sept. v Prevaljah. Iz tega vabila je razvidno, da prireditelji ne računajo z drugimi obiskovalci kakor s svojimi ožjimi političnimi pristaši. Gotovo so prepričani, da s tem slovenskemu narodu izredno koristijo. Zanimivo bi bilo samo vedeti, kaj bi bilo, če bi tisti, ki so pred 20 leti branili našo severno mejo, stali na enakem izključnem stališču... Kaj bi n- pr. rekel k temu general Maister ali Malgaj? Sicer pa morda prirediteljem ni do tega. p;’ mču *K' i* *V*w pt> ki! ,v ‘ i 3 V, .n j>i 41 trJhiili 'ut
Dimitrije Ljotk-Češkoslovaška
'V glasilu »Zbora« »Novi put« čitamo, da Jugoslavija ne more zavzeti napram Nemčiji v primeru konflikta s CSR prav nobenega drugega stališča, kakor strogo nevtralnost. Morala zabranjuje reševanje Potopljencev, kadar je popolnoma gotovo, da se bo tudi reševalec potopil.
češkoslovaška in njeni prijatelji
»Slovenec« od torka piše v svojem dvodniku o evropskem položaju po angleški in francoski odločitvi: p Sklepati bi se dalo, da se Anglija in Nuncija ne mislita tako brezkompromisno postaviti na stran Češkoslovaške, ka-?or se, je Mussolini odločno postavil za P.blerja. Usoda malih narodov, ki v tež-K‘>h dneh nimajo mnogo prijateljev!t , Posebno ta zadnji vzklik je zanimiv, ker se nam z njim stavi vprašanje ali sPada tudi »Slovenec« med te prijatelje
Prehrana
V statistikah je zapisano, da prirastek prebivalstva y Sloveniji stalno pada, do-čim je v ostalih delih države vsako leto večji. To dejstvo je za nas Slovence porazno, posebno še, če vemo, da ne povzroča omenjenega padanja zmanjševanje števila rojstev, marveč umrljivost.
Pri tem umiranju slovenskega rodu so močno udeleženi otroci. Po podatkih lahko ugotovimo, da so že leta in leta iz-podjedane te nežne koreninice slovenskega naroda. To je za nas vsekakor o-bupen pojav in nam nujno narekuje pogledati za vzroki.
Poleg higienskih stanovanj je najvažnejši činitelj pri pravilni telesni rasti o-troka prehrana. Hrana je za telo tisto, kar je za motorje bencin.
če iščemo vzroke umrljivosti naših o-trok, se moramo ustaviti ob vprašanju njihove prehrane.
Na splošno prevladuje pri nas misel, da je slovenski otrok zadostno prehranjen. Malo podrobnejši pogled v stvar pa nam prikaže povsem drugačno sliko;
Vprašanje zadostne prehrane otrok pri nas še ni raziskano. Zato nam morejo trenutno služiti za razglabljanje o njem le zunanji pojavi, ki so izraz prehranjevalnih razmer.
V raztresenem hribovskem naselju M. R. je bilo telesno preiskanih 98 šolskih otrok. Od teh jih je doseglo normalno višino in težo samo 32 odstotkov. Vsi ostali so glede telesne rasti pod normalo, torej slabo razviti. Pri šolskem delu so bili ti otroci »mrtvi« in topi.
Pregled razmer, v katerih žive preiskani otroci, je prinesel nekaj ugotovitev, ki kažejo: da so otroci zaposleni po večini s težkimi in z neprimernimi deli, ki jih morajo opravljati doma, ali pa izven doma v težkih prilikah, da so nadalje stanovanja tesna in nezdrava, da je deca preslabo hranjena. To poslednje je vsekakor glavni vzrok zastoja rasti teh o-trok, saj bi dobro hranjeni končno le še premagali ostale ovire, ki so jim postavljene na pot njihovega razvoja.
V navedenem slučaju je bilo treba poiskati vzrok slabe prehranjenosti. Preiskovanje je pokazalo: za silo prehranjeni so otroci delavcev, ki tvorijo tu 14 odst.
'A
nr.vn
, hu,	j, v-ta #4'
j »!>	«•.	*	\ t \ .
"* h! fn iw m'
1 *■) '«ti i’ i -Ji
a n d. DtTif v li
ti . ] v tt-d r a- \h
prebivalstva in ki imajo še kolikor toliko stalen zaslužek. Otroci ostalih 86 odstotkov prebivalstva — t. j. kmetov — so podhranjeni. Samo eden kmet je namreč, ki mu sploh ni treba kupovati moke, do-čim jo morajo nabavljati vsi ostali že takoj po novem letu! Seveda so sredstva za ta nakup borna, kajti gozdovi, iz katerih je pritekel včasih še kakšen dinar, so danes že iztrebljeni. Kakor pridelajo kmetje tod malo žita iz koruze, prav tako so tudi ostali pridelki skromni; zemlja je namreč skopa, meliorizacija nemogoča, vnovčevanje pa minimalno.
Vpogled v te razmere, ki nosijo v sebi vzroke podhranjenosti, nam more biti vodnik pri iskanju odgovorov na vprašanja, ki se nam vsiljujejo dan na dan, ko srečujemo nezdrave in nenormalne pojave pri deci.
Prav lahko sedaj razumemo, zakaj je vztrajno kradel kočarski sin součencem peresa, radirke, svinčnike in podobno, da jih je zamenjal za kruh ali jabolka. Pojasnjeno nam je, zakaj otroci v šoli »spijo«, kljub grožnjam s palico. Sedaj vemo tudi, kje so nagibi, ki so sprožili tatvine kruha, klobas, jabolk in podobnega. Tudi duševna »lenobnost«, »nesposobnost«, »zaostalost« in slično ima tu svoje vzroke.
Koliko pokvarjenosti in nenravnosti! Pa vsemu je kriv glad.
Navedeni primer je le eden. Ali takih primerov je v različnih oblikah na deset-tisoče širom Slovenije, že skromni podatki, ki so. doslej zbrani, kažejo, da je naš osnovnošolski otrok premalo hranjen, da v mnogih slovenskih pokrajinah celo — strada, če je tako z osnovnošolskim otrokom, potem ni nič bolje s predšolskim in tudi ne s pošolskim.
Slovenski otroci so preslabo in premalo hranjeni, zato zaostajajo v telesni -in duševni rasti. Slaba in pomanjkljiva hrana je vzrok, da pomre letno ogromno število otrok, ki bi v normalnih razmerah lah-ko živeli. Tako pa vidimo, da slabe gospodarske in socialne razmere ne dopuščajo potrebne prehrane naše dece in da radi tega ta v množicah umira.
Zato na delo, da ustvarimo pogoje za možnost temeljite prehrane slovenskega otroka.	Erduš.
Mariborska kulturna kronika
Narodnosti v ČSR
V čSR republiki prebiva: 7,480.000 Čehov, 2,345.000 Slovakov, 3,400.000 Nemcev, 720.000 Madžarov, 568.000 Podkar-Patskih Rusov, 200.000 Zidov, 100.000 I oljakov in 20.000 Jugoslovanov in Romunov. Čehi in Slovaki skupaj tvorijo 63 odstotkov od celotnega prebivalstva, Nemci sami 23 odstotkov.
Naše zastave
Tudi pri izobešanju zastav je treba reda
Imamo mnogotere zastave: narodne, društvene, vojaške ali vojne, mornariške, cerkvene. Posebno pomembna je državna zastava. Državno zastavo moramo spoštovati in ni dopustno, da bi se po komur koli žalila. V urejenih deželah je državna zastava dobremu državljanu največja svetinja. Visoka zapoved.
Državno zastavo izobešamo ob najrazličnejših slovesnostih, narodnih praznikih in prireditvah, v znak veselja, ali tudi v znak žalosti, nikdar pa ne v svrho žalitve, izzivanja ali draženja poštenih sodržavljanov. In vselej samo iz resnega, stvarnega povoda.
Danes hočemo opozoriti na nerednost, ki jo brezmala povsod opažamo n. pr. o narodnih in državnih slovesnostih, župan razglasi, da naj hišni gospodarji do ločenega dneva izobesijo zastave. To na sploh vsi storijo, vendar časovno tako različno in neredno, da ni zaželjenega svečanega učinka. Pripravljamo slovesno proslavo prazničnega ali spominskega dneva z zastavami, pa je tu pa tam narobe, česar se mnogi premalo zavedajo.
Nekomu se že kakšen dan prej mudi v gorico ali kam drugam. Da prihrani majhno delo komu drugemu, izobesi zastavo sam pred svojim odhodom. Ko je treba zastavo pospraviti, ga včasi po več dni še ni domu. Ob vrnitvi ga zapuščena zastava klavrno pozdravlja in se povrh po nepotrebnem kvari. Tako ali nekoliko drugače je včasi pri deseti, dvajseti hiši, pri vseh pa nikjer in nikoli vsaj približno enako. Mi smo se temu že nekako privadili, tujci pa se spogledujejo in skomiz-gajo.
čudno se nam zdi, da je treba na tako nerednost še posebej opozarjati. Ne verjamemo, da bi ljudje, ki imajo kaj čuta za red, tega ne videli ali vsaj na tihem ne grajali. Treba pa je to Judi na glas povedati. Morda nekateri mislijo, da je že dovolj in vse dobro, samo da zastave visijo. Pa ni tako. Poskusimo vendar enkrat približno takole: župan povabi občane, da naj iz takega ali takega povoda izobesijo zastave. Ako samo za en dan, potem naj morda odredi: Od sončnega vzhoda do sončnega zahoda! Ali: Zastave je izobesiti na predvečer ob sončnem zahodu, pospraviti pa drugega dne ob istem času! Ali: Zastave
naj bodo izobešene od enega do drugega poldneva, od te do te ure itd.!
Prepričani smo, da bi se ljudje na tak red, na tisti »od — do«, ki ne zahteva ne stroškov ne truda, prav kmalu navadili z zadovoljstvom. V kakšni pol uri bi zastave veselo zaplapolale raz vseh hiš in nekako v enakem času bi jih lepo pospravili. To bi obenem pomenilo ustrezno počastitev zastave in povečanje praznične ali spominske ubranosti pri vseh plemenitih ljudeh, ki jim vse to ni samo nekakšna nadležna ali ukazana navada, marveč resnična duševna in srčna potreba.	S o 11 s k i.
Gospodarski in socialni položaj prebivalstva ob meji. Predavanje, ki ga je imel dr. Stojan Pretnar, je bilo, kakor vsa narodno obrambna predavanja, ki jih prireja Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru, sijajno obiskano. Vidi se, kako potrebno je že bilo, da se pereča obmejna vprašanja prično smotrno obdelovati.
Predavatelj je poudaril povezanost med nacionalnimi in socialnimi vprašanji, ki jih posebno pri malih narodih in ob meji ni mogoče ločiti. Zato bi morala biti naša prva skrb, da damo kmetu in delavcu tu ob meji tisto gospodarsko podlago, ki je prvi pogoj za to, da se vzbudi v njem zavest državne in narodne skupnosti 1u ki mu daje tisto silo, da se bo mogel ustavljati tuji propagandi. Kmet, ki nima dovolj zemlje za svoj življenjski obstoj in delavec, ki ga tuji kapital do skrajnosti izkorišča, sta šibka opornika proti tuji propagandi.
Pri naprednih akademskih starešinah je predaval dr. Gabrovšek o »Gospodarstvu v današnji Nemčiji. S številnimi statistikami je predavatelj predočil prilike, v katerih živi danes delavec in kmet v Nemčiji ter nakazal gibala današnjega nacionalnosocialističnega notranjega gospodarstva in metode nemške zunanje trgovine. Predavanju je sledila zanimiva debata, ki je razjasnila marsikatero vprašanje. Posebno zanimivo je bilo razpravljanje o nemški devizni politiki s posebnim ozirom na naš izvoz.
Odprtna in zaprtna odredba v Mariboru
Pritožbe naših gospodarskih krogov. Z
odprtno in zaprtno odredbo — zlasti v jesenskem sezonskem času — trpi trgovina in nekatere vrste obrti kakor pod kaznijo. Kajti zadela je le Maribor-mesto in je kot nalašč izvzeta cela okolica. Posebno prizadeti so s tem špeceristi in brivci na periferiji, kjer imajo tako rekoč na drugi strani ulice še odprto, ko morajo tu v mestu že zapirati. Tudi tu bi se dala najti kaka pot, ki bi naše trgovstvo in obrtništvo manj zadela.
* Gospa Marija Maistrova, žena generala Maistra, je v svojem 53. letu umrla. Za svoje narodno in človekoljubno delo ter za udejstvovanje na področju jugo-slovansko-francoskega kulturnega zbliža-nja je bila večkrat odlikovana. Pokopali so jo v sredo dne 21. t. m. na pobreškem pokopališču ob veliki udeležbi narodnega občinstva.
* Miško Cizelj, znani mariborski Sokol, je slavil te dni svojo 701etnico. Slavljencu so čestitali številni njegovi prijatelji, ki se jim pridružujemo tudi mi ter mu želimo, da bi še nadalje vadil in vzgajal svoje sokolske brate.
SIRI TE ..ED
• »
Kulturna	In	politična
Kulturne in predvsem politične emigracije vseh časov, v kolikor se sploh lahko razlikujejo, so in so bile vedno izrazi kakršnegakoli nasilja, ter so tipične posledice vseh režimov, ki so nasilno prelomili kak razvoj.
V glavnem razlikujemo nekaj vrst emigracij, na pr. politično reakcionarno emigracijo, ki jo tvorijo danes ruska caristi-čna emigracija ter rojalistična emigracija v Franciji in Španiji; dalje politično ultra-revolucionarno emigracijo, katere glavni predstavnik bo pač danes Trocki s svojo nepomirljivo politično skupino. Med tema dvema skrajnima političnima emigracijama imamo demokratično emigracijo, ki zvečine prihaja iz totalitarnih držav ter jo tvorita v glavnem italijanska protifašistična in nemška protihitlerjevska emigracija, da niti ne govorimo o^demokratičnih emigracijah manjših držav, ki pa niso na dogajanje v Evropi nikoli kdo ve kako vplivale. Emigracije različnih narodnostnih manjšin so samo takrat kaj pomenile, če so se ubežniki prištevali h kaki večji narodnostni skupini, sicer so se pa ti zadnji ubežniki kmalu več ali manj prilagodili. Po večini je šlo v zadnjem prmeru za spremembo državnih mej, to je pa bila vedno težka zadeva v Evropi po svetovni vojni in bi lahko imela nedogledne posledice. (Za primre lahko vzamemo nemško sudetsko manjšinsko skupino v Češkoslovaški ter našo Goriško in Primorsko.) Pa še pri sudetski manjšinski skupini vidimo, da ne gre toliko za narodnostno vprašanje kakor za svetovnonazorsko. Demokratični element nemške sudetske manjšine je proti priključitvi k hitlerjevski Nemčiji. Govorili, bi lahko celo o židovski emigraciji, k zavzema scer danes vedno večji obseg, ki je pa bolj gospodarskega kakor
kulturnega in političnega značaja.
Vse te evropske emigracije so aktivne. Kakšna je trenutno njihova politična in kulturna moč v teh nemirniii dnevih, ki se obetajo Evropi, in kakšni so izgledi teh emigracij? Za presojo vprašanja se je treba ozreti za nekaj let nazaj, kako je bilo pred vojno in med svetovno vojno samo? In to pri nas te. v bivši cesarski Avstriji? Slovenci težko govorimo o kakšni vidnejši politični emigraciji pred vojno, kmečjemu bi lahko o njej govorili šele med vojno samo, ko se naši emigrantje prihajali po večini iz vrst vojaških ubežnikov. Najdejavnejša je bila v inozemstvu češka emigracija z Masarykom na čelu.
Caristična in rojalistična emigracija sta danes v zatonu. Emigracija je zmagujoča samo takrat, ko nosi v sebi kali novih, naprednejših načinov življenja. Lahko se še dvigne radi koristi kogarkoli na površje, kakor bi se moglo to dogoditi v Francovi Španiji; ne bi se pa mogli rojalisti v Španiji obdržati. Lep primer imamo iz zgodovine s francosko revolucijo in Bourbonci. Vse te reakcijonarne emigracije tudi kulturno kdo ve kaj ne pomenijo. Dočim je prav demokratična emigracija. ki je morala zapustiti meje dveh največjih evropskih totalitarnih sil, kulturno tako živa, da ne prekaša samo svojih bivših domovin, ampak da kulturno celo vodi v Evropi.
Potrebno se je ozreti samo nazaj. Imena kakor Voltaire, Hugo in še na desetine drugih, ki so morali snovati za mejami svoje domovine, nam izpričujejo do-voHj jasno, da je prav tista emigracija, ki je bila glasnica novih kulturnih teženj in razgledov, zmagala končno tudi politično. Nazadnje je treba pomisliti tudi danes, ko se demokratično razgledan zemljan včasih boji prihodnjih dni.	—rž.
Gospodarstvo
¥eč grozdia za zobanie!
Drugod prirejajo „tedne grozdja", pri nas ga ni niti za dan
Ko to pišemo, imajo v Zagrebu še svoj »teden grozdja«, ki ga bodo zaključili v soboto, 24. septembra. Pripravila in uredila ga je hrvatska »Gospodarska Sloja', da pomaga kmetu vinogradniku, ki :ežko vnovčuje svoje goriške pridelke in >, ko slovenski kmečki vinar, v neprestanih gospodarskih stiskah. In da omogoči grozdja željnim zagrebškim množi-čam, zlasti še revnejšim slojem uživanje tega žlahtnega sadu po zjnerni ceni.
Na vse so mislili. Vse so dobro preudarili in pripravili. Do vseh podrobnosti. Zagreb je vse to dobro razumel in prizadevanja »Gospodarske Sloge« podari, kolikor je le mogel. Tako sploh ysa oblastva. Nobene trošarine ali užit-jine, nobene stojnine ali tržnine ni treba. Vsi trgi ponosne hrvatske prestolnice so ddprti za kmečke prodajalce grozdja. Prav tako vse ulice in hiše. Skratka: vsa srata velikega Zagreba so jim na stežaj odprta. Ne dvomimo, da se je stvar ob-jesla. Kajti organizirani hrvatski seljak je na potrebni red pri tem že navajen. O xsem so ga poučili v domačem kraju. Še potrebne napotke so jim dajali zaupniki >Gospodarske Sloge« v mestu na določenih krajih, križiščih, pri mitnicah. Ličje, enotne papirnate vrečice z ustreznim jiapisom so jim bile na razpolago. Prinašali so čedno grozdje po zmerni ceni. Da ji ga je mogel tudi revež lažje kupiti. Dobrosrčni seljaki pa so dali siromaku marsikakšen grozd vbogajme.
Slovenski vinarji, ki znajo računati, prinašajo in dovažajo tudi letos nekaj grozdja na trg, kar pa je mnogo premalo , za. njihove prave potrebe kakor za potrebe ljudi, ki ga ne pridelujejo. Kdaj so že gospodarski pisci in zdravniki opozarjali tudi pri nas na pomen in važnost večjega splošnega uživanja grozdja! Ne samo iz gospodarskih, marveč tudi iz zdravstvenih razlogov. Take opozoritve niso v naši deželi nikdar kaj prida zalegle.
Bilo je leta 1930., torej pred osmimi leti, ko smo to vprašanje znova načeli in se z njim posebno živahno bavili še sledečega leta. Mnogi pisci so o tem vneto in prepričevalno razpravljali v raznih li-siih. Nekatere tedanje razprave smo shranili in se na nje po možnosti še povrnemo. Bilo je tudi uspeha. Največ grozdja smo pozobali — mislimo — leta
1931., pa tudi še leta 1932. Ta reč je pozneje šla rakovo pot.
Res je, da je bilo v tistih letih za stvar ugodno, ker vino ni šlo prav v denar. Posodje je bilo polno, žepi prazni. Kako prav je prišel vsakršen izkupiček za grozdje!
Letos so razmere drugačne. Posodje je prazno, žepi tudi. Nekateri preveč računajo na dobre cene in lahko prodajo mošta ali vina. Ne želimo, pa pripetilo se bo, da bo ta vera premnoge ljudi ukanila. Posebno tiste, ki že težko čakajo na paro in bodo v sili prodajali. Ostali bodo brez pridelka in prav kmalu tudi brez pare.
Zato pa, ljudje božji, natrgajte čim več_ lepega grozdja za zobanje in ga prinesite ali pripeljite na trg! Ne samo en-krat,_ večkrat, po možnosti vsak dan! če dobiš za kg 4 dinarje, je to več, kakor če bi dobil za mošt od preše 6 dinarjev ali pozneje za vino 7 do 8 dinarjev. Samo za kakih 5 brent, to je približno 100 kg grozdja, dobiš štiri stotake. To je že lep denar. Le malo računaj, da se prepričaš o tem, kar smo rekli! Denar za grozdje vendar ni manj vreden ko denar za vino. Razen tega ti — ker prej — mnogo^ bolj zaleže.
Upoštevaj še to, da tudi najslajše grozdje za zobanje ne daje dobrega vina. čim več ga spraviš v denar za zobanje, tem boljši bo pridelek iz izrazito vinskega grozdja in tem lažje ga bo5 prodal. Tudi zato, ker bi ga bilo povsod manj za prodajo.
Zavedajmo se tudi, da bo hudih tekmecev iz drugih krajev na našem vinskem tržišču po dosedanjih izkustvih še vedno več. Bojimo se, da posebno mnogo baš v novem vinskem letu. Kaj to pomeni za bodočnost, si lahko. mislimo.
Torej: Na naše trge več gro.zd-j a za zobanje! Sladkega, čednega In po krščanski ceni! In v snažni posodi! Mnogi imajo iz prejšnjih let dobra ali tudi slaba izkustva s prodajo grozdja za zobanje. Ker so se mnogo naučili in zdaj vedo, kako treba, naj svoja dragocena izkustva še to jesen pametno izrabijo! Več dobrih sosedov skupno! Ne bo Vam žaL Samo šmarnice, ki ie na tako slabem glasu, in drugih smrdljivih samorodnic nikar ne prinašajte!	‘
Andrej Žmavc.
Zadružništvo - naša bodoinost
Naj bodo te vrstice klic prizadetih in 'resen opomin vsem, ki imajo v rokah usodo naroda, naj bodo pa tudi nam samim, kmetskim ljudem opozorilo k razmišljanju o svojem položaju in spodbuda k skupnemu delu za izboljšanje sedanjih razmer.
Razmere so danes res take, da mnogih kmetov tudi strokovna izobrazba ne more več rešiti pred propadom. Danes je uspeh v gospodarstvu bolj odvisen od tega, koliko imaš trgovskega duha, ne pa od tega, kako znaš kmetijo obdelovati. Vsem je znano, kako so cene kmetskih izdelkov sramotno nizke napram cenam industrijskega blaga. Glavna krivda, da je tako, je v naši premali izobrazbi, in v pomanjkanju sloge.
Pri nas smo v izobrazbi daleč zaostali •v izobrazbi za drugimi stanovi, pa tudi za kmetskim stanom v drugih deželah (n, pr. v Češkoslovaški, Danski, Švici in drugod). Naša kmetska mladina se bo morala zavedati, da je le izobrazba tisti ščit, s katerim se bomo mogli varovati pred zapostavljanjem in izkoriščanjem.
Skupni nastop bi dal celoti nepremagljivo moč in bi nas povezal v spoznanju, da vsak sam ne pomeni ničesar. Le če se bodo kmetje združili in složno ter 'enotno nastopili za izboljšanje, bodo zastavili pot velekapitalu in pridelovanju •rta veliko, ki preti uničiti kmetska posestva. Oblika takih združitev je zadružništvo.
Zadruge sc borijo za poštena poslovna načela, pobijajo oderuštvo, glavna naloga zadružništva pa je, da skuša ljudstvo gospodarsko okrepiti in ga povzdigniti. Ro zadružnem posredovanju stopita naravnost v zvezo producent (proizvajač) in kdnsument (potrošnik) izločijo pa se posredovalci in prekupci, ki pobirajo dobiček. ki hi moral pripasti nam kmetom. Z zadružništvom se širi poznavanje tržnih rn/.mer ter večji vpliv na določevanje
f.en. Tu je tudi edina možnost za nabavo novih tehrtičnih sredstev (strojev i. dr.), ki naplavijo naše pridelke sposobne za fc1tn:r> »a svetovnem trgu. Poleg tega in. > > ■ niti tudi socialno in vzgojno de'u>';:auiUi.
Ali je mogoče, da bi naši kmetje ne razumeli pomen zadrug in da se ne bi z vso močjo potegnili za zadružne ustanove proti najrazličnejšim sovražnikom? Dolžnost vsakega strankarsko nezagri-zenega posameznika pa tudi društev je, da v svojem kraju poučujejo gospodarje in jim tolmačijo pomen zadružništva. Kljub vsem oviram in zaprekam je treba pripraviti našega kmeta do tega, da bo šla vsa njegova prodaja in ves njegov nakup le preko zadrug! Kdor gre z zadrugo, njegovo je vse, kdor se loči od rije nima ničesar. (Dr. King.)
Treba pa je opozoriti na napako, ki se pri ustanavljanju zadrug rada dogaja. Zunanji pogoji, ki jih predpisuje zakon za ustanovitev zadruge, so lahko izvedljivi. In tako se zadružništva cesto poslužujejo tudi sebičneži. Prav tako se ustanavljajo zadruge, ki nimajo pravih pogojev za obstoj in ki morajo potem kmalu prenehati z delovanjem. Taki pojavi so seveda za zadružni pokret zelo škodljivi. V krajih, kjer se kaj takega zgodi, postanejo ljudje nezaupljivi in tam je težko zopet pripraviti tla za ustanovitev nove zadruge, pa tudi če bi bila še tako potrebna.
Pred leti so, na primer, ustanovili v nekem vinorodnem okolišu za tisti kraj prepotrebno vinarsko zadrugo. Zaprosili so za državno podporo, ki jim je bila obljubljena. Zadrugo so prihajali ogledovat razni gospodje, ki so odločali višino podpore. Toda kmalu so se našli drugi, ki jim ni šlo v račun, da bi ta zadruga dobila podporo. V naglici so v sosednem kraju ustanovili novo zadrugo, ki sicer ni imela nikakih pogojev za obstoj. Izjavili so, da so odborniki njihove zadruge člani te in te stranke in da gre podpora po vseh pravicah le njim. Dosegli pa So le to, da niso dobili podpore ne eni ne drugi. Vsem tistim pa, ki hodijo okoli in odločajo o tem, komu naj se podpora po-deli, bi svetovali, da ostanejo v bodoče doma in štedijo denar, ki ga tako ni mno-go. Upamo tudi, da v prihodnje pri po-delovanju podpor ne bo odločalo, kakega svetovnega oziroma političnega nazora ^ti ali oni odborniki -/adnjg.
Kljub takim primerom pa ne smemo!
omahovati, ampak le podvojiti svoje sile. Pogum in zaupanje nas ne sme zapustiti. Ljubezen do zadruge in zadružnih ustanov naj nas v tem boju krepi!
Francoski zadrugar Proudhon pravi: »Evangelij nam je prinesel enakost pred Bogom, francoska revolucija enakost pred zakoni, zadružništvo pa enakost pred usodo.« Enakost pred usodo pomeni enake življenjske pogoje za vse ljudi, ki jih je treba drugega drugemu približati in jih združiti za koristi skupnosti, da se ne bodo več smatrali za sovražnike in tekmovalce, ampak za prijatelje in sode-lovalce.
V . zadružništvu je naša bodočnost, v zadružništvu je naša rešitev- Stanko I.
Sladkor je pri nas zopet luksuz
Še pred tristo leti je bjl sladkor v Evropi redko in drago blago, ki so si ga lahko privoščili samo kralji in bogati plemiči. Z ladjami so ga prevažali v malih količinah iz Indje in leta 1600 je bil kot največja redkost serviran na dvoru kralja Henrika IV. v Parizu.
Z razvojem civilizacije pa je tudi sladkor postal važen in neobhodno potreben sestavni del prehrane vsakega naroda. Ni dolgo tega, ko je skupina znanstvenikov vodila po celem svetu propagando za čim večjo potrošnjo sladkorja, dokazujoč velike koristi, ki jih ima človeški organizem od sladkorja. Razvila se je močna sladkorna industrija, čim bolj napreden je narod in črni višjo življensko stopnjo je dosegel, tem večja je njegova potrošnja sladkorja. Samo v Nemčiji so pred nastopom Hitlerja porabili dve milijardi kilogramov sladkorja letno.
V Danski stane’ kilogram sladkorja 4.08 din. in potroši vsak Danec 50 kg sladkorja letno. V Angliji stane kilogram 3.74 din in odpade na vsakega prebivalca letno 49.6 kg, medtem pa v Italiji, kjer je sladkor drag in stane kg 14.20 din, znese potrošnja samo 7 kg na prebivalca. V Bolgariji stane kg 12.32 din, na osebo odpade 3.6 kg, v Albaniji pa stane 12.15 din, potroši pa ga oseba samo 3 kilograme letno.
Pri nas v Jugoslaviji stane kilogram sladkorja 15 din in odpade na vsakega prebivalca 4.5 kg na leto. Sladkorna industrija v Jugoslaviji dobiva vse sirovi-ne, ki jih rabi za pridelovanje v sladkor, doma. Zato io lahko imenujemo domačo industrijo. Vkljub temu je ta industrija v stalni krizi, ki se od leta do leta slabša in je danes na isti stopnji kot leta 1918. Kje so vzroki? Predstavniki te industrije trdijo, da je kupna moč našega naroda padla tako globoko, da so ostale vse zaloge polne in se je letos posejalo za polovico manj sladkorne pese kakor prejšnja leta. Poleg tega je radi velikega deževja procent slada v sladkorni pesi mnogo slabši kakor sicer.
Iz tega stanja, vsaj dosedaj, še niso našli pravega izhoda. Visoke cene onemogočajo, da bi se dvignila kupna moč konzumentov. Pritisk, ki ga izvaja sladkorna industrija na trgovce, da prodajajo samo določeno zvrst sladkorja (kocke), da pravtako slutiti, da hočejo producenti izbiti iz tega stanja čim večji dobiček.
Sladkor za slajenje mošta
Izšlo je navodilo k zakonu o razdelitvi sladkorja, ki je prost trošarine in je namenjen za sladkanje mošta. Dovoljenja za nabavo tega sladkorja bodo dajala finančna oblastva pod istimi pogoji kot prejšnja leta. Ta sladkor, ki ga dobavlja državna sladkorna tvomica na čukarici ali v Belju, se odda vinogradnikom za sladkanje mošta le tedaj, ako krajevni kmetijski referent potrdi, da vsebuje grozdje v dotičnem okraju premalo sladkobe, ali pa da se je moralo grozdje vsled vremenskih neprilik prezgodaj obrati. Prizadeti vinogradnik naj za odgovarjajočo količino trošarine prostega sladkorja (4 kg na 1001 mošta) zaprosijo finančno ravnateljstvo v Ljubljani s kolkovano prošnjo. Priložiti je treba potrdilo občine o količini pridelanega mošta (v litrih) in izjavo, da se bo mešanje vršilo le v navzočnosti pristojnih organov. Prošnje se lahko oddajajo tudi skupno ter jih finančno ravnateljstvo nemudoma pošlje finančnemu ministrstvu v rešitev.
S E 3 M I
26. septembra: v Središču Višnji gori. Bučki. Sv, Juriju-trgu.
27. septembra: v Črnomlju, Kamniku, Ormožu, Podbukovju, Mariboru, Dol. Lendavi.
28. septembra: v Celju. Ptuju, Trbovljah, Dol. Lendavi.
29. septembra: v Veržeju, Gor. Lendavi, Pilštanju, Šoštanju, Štrigovi, Mimi peči, Drnovem. Grosupljem, Lescah. Mengešu, Novi vasi Rovtah. Škofji Loki, Vranskem, Mareivbergti Turnišču.
30 septembra: v Vačah, Vel. Gabru, Mariboru, na Vranskem.
1. oktobra: v Brežicah. Trbovliah. Celj< 'oučeirtku. Križevcih.
Koruza dražja od pšenice
Vreme zadaje letos poljedelcu nemale skrbi. Letina je v splošnem obrodila precej dobro, za nekatere sadeže cClo_ izvrstno, za druge pa je pridelek bolj pičel-Izvrstno je tokrat po vsej Jugoslaviji obrodila pšenica', pa ne samo pri nas, tudi v drugih državah je pridelek zel° zadovoljiv, ponekod celo rekorden. Do-čim je pri nas jelo. spomladi in v zgodnjem poletju primanjkovati- pšenice^ ker so je preteklo jesen in zimo preveč izvozili, tako da so se celo slišali glasovi, naj se je nekaj tisoč vagonov uvozi, letos ne bo pomanjkanja. Prodaja v inozemstvo je prav ugodna in bomo, kakor vse kaže, pšenico letos lahko 'prodali. Vlaida pa je sklenila, da bo od letos naprej vsako leto treba dati gotovo količino pšenice na stran kot nekako železno rezervo, da .ne bi prišli v nevaronst, kakor letos in že večkrat v preteklih letih. Za letos je odrejena množina 10.000 vagonov, ki se vskladišči na primernem kraju za skrajno silo.
Izvoz je doslej prav živahen. Glavni1 kupec je Privilegirana izvozna družba »Prizad«, ki kupuje pšenico od kmetov v naših glavnih žitnicah Vojvodini, Slavoniji in Srbiji, po enotni ceni 144 dinarjev za metrski stot. Do konca preteklega tedna je nakupil Prizad pšenice že 11.459 vagonov, ki jo izvaža večinoma z ladjami po Donavi v Nemčijo. Lani je bilo nove pšenice v istem času kupljene le 7615 in pred dvema letoma 10.113 vagonov.
Izredna mednarodna napetost poslednjih dni .se opaža tudi na borzah pri blagu. Mlini so jeli v velikih množinah ku* povati pšenico in jo plačujejo celo po 10 dinarjev za stot dražje kot Prizad, torej po 154 dinarjev. To velja zlasti za beograjsko borzo kjer je bil zadnje dni velik promet v srbski pšenici. Z druge, strani se pozna vojno razburjenje tudi v tem. da nekateri kmetje neradi prodajo žito, ker se boje najhujšega. Trgovci pa pridno kupujejo; ker računajo, da jo bodo lahko in z dobrim dobičkom prodali inozem* stvu, ki polni skladišče do skrajnega kotička. Zadrževanje pšenice v kaščah in splošno povpraševanje po blagu je dovedlo do tega, da je začelo pšenice na borzah primanjkovati in pridejo na svoj račun le prodajalci, nikakor pa ne v zadostni meri tudi kupci.
Tudi v trgovanju s koruzo se opaža podobno razpoloženje. Koruza letos ni obrodila tako dobro, kakor so pričakovali, povpraševanje pa je izredno veliko. Posledica tega je, da se je cena naglo dvignila in A je že dosegla višino, ki presega pšenico. V Banatu nakupuje Prizad koruzo po 130 in v Bački po 140 dinarjev za stot. Ker pa tudi tu ni dovoli blaga na razpolago, da bi zadovoljilo kupce, ponujajo le-ti višje cene, ki gredo v nekaterih krajih Vojvodine že do 160 dinarjev za stot. Baš pri tej žitarici se vidi, kako velik vpliv utegne imeti na razvoj cen nenavadno veliko povpraševanje. Tudi tu se polnijo skladišča in kmetje le neradi prodajajo koruzo, ako ne dobe zanjo boljše cene. Značilno za splošno razburjenje na tržiščih je, da se pri koruzi v borzni trgovini sploh ne spuščajo več v kupčije do gotovega roka, ker je razvoj cen tako negotov, da lahko v nekaj dneh cena silno poskoči ali pa, če napetost v Evropi poneha, naglo pade. V prvem primeru bi imel škodo kupec, v drugem pa prodajalec.
Tudi v koruzi so borzni sklepi ogromni-Vse kaže, da bo ta živahna kupčija trajala še najmanj nekaj dni, nakar lahko čez noč nastopi preokret in začno cene brzeti navzdol.
Naše triiiie in cene
Sadje: jabolka so v preteklem tednu prodajali po 2.50—2.80 din za kg. »zlato par-meno« celo po 3 din in več. Cene za trgovino z Nemčijo so določene za september na 3.60—3.70 din za kg.
Trgatev se je po nekaterih krajih naše države že pričela in sodjjo, da bo za 30% boljša od lanske. V Sloveniji pa ie odvisno še od vremena pred trgatvijo, če bo grozdje kaj boljše, kakor smo pričakovali radi deževja.
Hmelj se v ceni še vedno dob m drži. Prodaja se po 25—29 din za 1 kg. ’
Goveja živina: voli po 3.25—6 din za kg, telice 4.25—6 din za kg, kravP 2.50—5.50 din za kg, biki in junci 3.75—4.50 din za kg in teleta 6—7 din za kg.
Svinje: pršutarii 7.50—9.50 din, plemenske svinje 6.75—7.25, mladi prašički 90—150 din glava.
Podrobna prodaja: krompir 0.T5—1.50 kg za kg, čebuiii 2-—3 din, česen 5——7 din, kislo zelje 4 din, jabolka 1.50—5 din, hruške 5—8 din, slive 5—6 din. Pšenica 1 liter 1.75 — 2 din, rž 1.50—1.75 din, ječmen 1.25—1.50, koruza 1.50—1.75, oves 1 din, proso 1.25— 1.50 din. Kokoši 18—25 din komad, piščanci 18—50 din par, gosi 35—40 din knmad.
Narodna banka je določila, da se nemška tiarka na borzah ne sme prodajati za mani kakor 14 din.
Kulturna
O nalogah naših Liudtkih univerz
i.
Ce že govorilno o naših kulturnih društvih na splošno ter kritiziramo njihovo nenačrtno delovanje, ki ne more voditi k pravim uspehom, se moramo še posebej ozreti na slovenske Ljudske univerze.• Razen redkih Izjem moramo namreč ugotoviti, da je tudi njihovo prizadevanje bilo brez pravega načrta ter je po sistemu naših gledališč cesto prirejalo senzacionalna predavanja brez višjih kvalitet, da bi zamašilo velike gmotne vrzeli. Odločilni činitelji so tožili, da občinstvo nima nobenega razumevanja za sicer kvalitetna Predavanja in so s tem opravičevali metodične napake svojega delovnega programa. Zdi se pa, da je zakrivil pasivnost od strani publike predvsem program sam, ki v celoti ni mogel vzbuditi zani-. man ja posameznih socialnih plasti. Zakaj ne?
Skoraj vse naše Ljudske univerze namreč nehote dajejo misliti, da svojega pravega namena ne poznajo. Njihove programe največkrat napolnjujejo specialna znastvena predavanja, ki jih predavatelji podajajo v strogo znanstvenem stilu in so zato dostopna le redkim poedincem-stro-kovnjakom. To je prva velika napaka o-menjenih ustanov. Druga je ta, da običajno ta specielna predavanja prirejajo brez določnega sistema in razmetana v vse najrazličnejše stroke, namesto, da bi ' iih povezali v določene cikle po njihovem strokovnem značaju. S tem povzročajo nepreglednost in onemogočajo smotrno stikanje celo onim, ki bi se kot strokovnjaki vendarle za predavanja zanimali. Obema napakama pa se pridružuje še tretja, ki obstoji v tem, da se med ta predavanja prav tako neenotno vrivajo različne lahke prireditve, ki naj napolnijo blagajne, čeprav morda z njimi vodstvo privabi široke množice, vendar jim ne nudi hrane, kakršna bi odgovarjala smotrom Ljudskih univerz. Zato seveda ti zavodi tudi v tem pogledu ubirajo napačne poti.
Ljudski univerzi namreč ni namen, člo-
veka. specializirati, ampak ga sicer na znanstven, vendar popularen način seznanjati z vsemi kulturnimi vprašanji, s katerimi se stika tekom svojega dejstvova-nja v poklicu ali izven njega, seveda vedno strogo sistematično. Zato se ne more in ne sme omejevati le na eno socialno plast, niti morda na še ožji krog, ki se usmerja zgolj strokovno, ampak mora zaieti gradivo, ki bo ne le po načinu, temveč tudi po vsebini predavania dostoono prav tako širšemu krogu. Takšna je bila osnovna misel danske Liudske visoke šole. matice vseh poznejših podobnih visokih šol, od katerih so mnoge zapustile oravilno izhodiščno smer in linijo ali pa ?o tudi razumele napačno. Obrazovanie odraslih, poglablianje vsega, kar je človek prinesel iz oficielne šole, to bi moral biti cilj vseh ljudskih visokih šol, ki vprav zavoljo tega ne morejo postaviti nikake šablone in ne morejo povsod nudit vsega, ampak se morajo diferencirati z ozirom na razvojne, krajevne, gospodarske in druge prilike svojih poslušalcev. Ali se imenuje taka institucija »ljudska visoka šola« ali »ljudska univerza«, ki jo je rodilo stremljenje akademskih u-čiteljev po populariziranju znanstva,^ je prav vseeno. Glavno je, da zadosti širšim ljudskim potrebam in ne postane nekak privilegij za določeno skupino ljudi in še tej skupini često zavoljo časovne neenotnosti nevabljiv privilegij.
Prepričani smo lahko, da bi na takih temeljih sloneč obrazovalni sistem Ljudskih univerz bil mnogo plodnejši kot je danes in da bi zopet priklical v dvorane tiste, ki so se mu odtegnili. Kajpada se bomo vprašali, kako torej. Kajti lahko je govoriti o vzvišenih nalogah in širokih ciljih takih ter podobnih izvenšolskih izobraževalnih ustanov, težje pa je konkretizirati oblike, v katerih bi se mogel omenjeni sistem uveljaviti. Skušal bom prikazati ob primeru podobnega češkoslovaškega prosvetnega prizadevanja, kako ono rešuje svoje smotre ljudskega izobraževanja. — dc.	(Dalje.)
rižem... Predstavnik mlade generacije Gomez de la Seru a, pravi: »Pisatelj ne sme čutiti politike, lahko jo opazuje, na primer z visokega nasipa, a v njo se naj po možnosti ne vmešava...«
Torej tudi mlada generacija _ je bila mrtva za življenjske probleme španskega naroda in šele počasi so se začeli javljati znaki novega življenja, ki je tlelo globoko v narodnih množicah... A to je že novo poglavje španske zgodovine.
jhč.
Kulturni drobiš
Češki film
Španska književnost pred revoiutUo
še vedno besni vojna v Španiji, ki se je iz krajevno omejenega upora razvila v mednarodni politični spor. Oglejmo si najvažnejše predstavnike književnosti iz dobe pred 18. julijem 1936., torej iz dobe, ki je v veliki meri odgovorna za današnje stanje.
Med največje sodobne španske književnike spada Ra mo n Sendez, ki piše: »Zgodovina kulture v Španiji^ je pripovedovanje o procesu uničevanja vseh prirodnih zahtev,. ki se rodijo v narodu vzporedno z menjavanjem in izpreminja-njem gospodarskih prilik ter večno zahtevajo svojo ■ zadovoljitev.. .<<_ še pred dvajsetimi leti je bilo v Španiji prepovedano tiskati Cervantesovega »Dona Ki-hota«.
Najtežji čas za špansko književnost je bila doba diktature generala Prima de Rivere v letih od 1923 do 1930. To so bila leta največje reakcije, ki se lahko , mirno primerja s srednjim vekom, španska književnost je v teh letih skoraj izginila. Največjo krivdo za to nosi tako-zvana »generacija 1898«. Ta skupina književnikov se je pojavila v javnosti "koncem 19. stoletja -in v prvi četrtin? na'
draga hudalesova «
šega stoletja ter je imela odločujoč vpliv v španski književnosti. Med diktaturo pa je ta skupina zavzela stališče preziranja političnih in socialnih problemov, kar stvarno pomeni, da so pred diktaturo klonili.
Največji predstavnik te skupine, znani Pio B a r o j a, piše: »Književnik mora spremljati vse dogodke z nepristranskim pogledom... On se ne sme niti upirati, niti braniti svoje junake, ki jih opisuje...« Tako se je zgodilo, da je najbolj nazadnjaška vlada Leroux Roblesa leta 1935. počastila Barojo z naslovom akademika.
Podoben je tudi drugi predstavnik te skupine, dramatik Jacinto Bena-v e n t e. O njem pravijo, da je bil »pisatelj, ki je bil neobčutljiv in gluh za kritike lačnih, trpečih in tlačenih...«
Jasno je, da je vsled takega obnašanja izgubila španska književnost v tej dobi vso družbeno vrednost in značaj.
Kaj pa je bilo s predstavniki mlade
generacije?	.
Mladi književniki so bili zaposleni z oblikovnimi strujami, ki so prihajale iz zapadne Evrope. »Ultraizem« je b« za nje isto, kar za nas kubizem in futu-
Nemška propaganda je na češkem kakor pri nas izrabljala vsa mogoča sredstva za svoj vpliv ter je skušala tudi potom filma, ki je danes eden najmočnejših propagandnih sredstev, širiti nemško miselnost. Toda na češkem ni našla ugodnih tal; Čehi so s podporo države ustanovili svoj film, ki danes po kakovosti daleč prekaša nemškega.
češki film pa ni prodrl brez žrtev in idealizma. Država je spočetka denarno podpirala filmske družbe, ker so nekateri filmi prinašali izgube. Igralci ter vsi ostali filmski sodelavci so delali za majhen honorar, dokler se češki film ni postavil na lastne noge. Gospodarski krogi so razumeli pomen lastnega filma ter so podpirali družbe, igralce in režiserje podporami in nagradami. Neki tovarnar v Kolinu pri Pragi je vse ogromne stavbe svoje opuščene tovarne daroval za ateljeje.
Danes je češki film gospodarsko na trdni podlagi in visoko kvaliteten. Lucer-na-film, Dafafilm, AB in druge družbe zvrtijo letno do 30 celovečernih ter še več krajših filmov v ateljejih na Baran-dovem in v Kolinu. Režiserji Mac Frič, Miroslav Cikan, Vavra, Vladimir Slavin-sky so na češkem znani in že njihova imena jamčijo za dober film. Samo sokolskih kinogledališč je v republiki nad 800 in v njih se ne predvaja niti eden nemški film. časopisi imajo skrbno urejevane rubrike za kino, kjer obveščajo javnost o filmih, ki so v delu, o zanimivostih iz filmskega sveta in kjer je tudi prostor za kritike (n. pr. Pražške noviny). Država ie razpisala vsakoletno nagrado za naj boljšega igralca in zanimivo je, da je bil 1. 1936 prvi nagrajen Zvonimir Rogoz, bivši član ljubljanske drame, za stvaritev štefanika v istoimenskem filmu.
Tako je na češkem! Pred leti so se vodila pogajanja za ustanovitev jugosloven-sko - češkoslovaške filmske družbe, ki bi izdelovala filme v češki in hrvatski verziji. Toda iz tiste moke ni bilo kruha, še vedno prihajajo k nam skoraj sami nem ški filmi in filmski tedniki, ki so prozorna narodno-socialistična nemška propaganda. **• arrfc ssmeatr- sc »fcsB- ■«=£*= <=ag? Sicer pa: ali so tedniki, v katerih stalno vidimo States*-	«	Sata
rsp#5	aTii;..	S a*"ide
as-* ac	Banan.,	konjske	dirke
pariške modele klobukov, res tako nujno potrebni? Vsaj te propagandne tednike odstranite!
Komponist Ingriš mi je v Pragi dejal: »če so šlagerji, operete in filmi potrebn in če jih občinstvo zahteva, čemu bi uvažali iz tujine Škodljive? Zato smo ustvaril? češki šlager, češko opereto in češki film!« Čehi se tega zavedajo. Mi pa pojemo nemške šlagerje in gledamo nem' ške filme. Kako dolgo še? Tudi v tem bomo morali vzeti vzgled po Čehih, da se otresemo nemškega vpliva.
Literatura in politika se včasih ne razumeta predobro. Tako se je v dneh, ko je ves nemški tisk navdušeno pozdravljal visoke madžarske goste, zgodila glasilu nacional. socialistične stranke »V61-kischer Beobachter« neljuba nezgoda, ki je sprožila med literati mnogo zabave. Objavil je v svoji literarni prilogi pesem enega največjih madžarskih pesnikov Andreja Adyja, ki je tedaj, ko je bil še živ, najbolj strastno napadal zvezo Madžarske z Nemčijo, ki je vodila po pesni-covem mnenju Madžarsko na rob propada. V prostozidarskem glasilu »Vilag« je objavil vrsto sestavkov, ki bi jih danes aač najbrž ne ponatisnili. Drugi pisatelj, čigar sestavek je prinesel »Volkischer Beobachter« Desider Kostolanyi, pa je bil — Žid. Smola!
Cezanne-ov muzej. 14. januarja 1939 bo poteklo 100 let od rojstva znamenitega slikarja Paula Cezanna. Mnogp slik umrlega umetnika se nahaja v Parizu in njegovem rojstnem kraju Aix-en-Pro-vence. Prvotno so mislili proslaviti 100-etnico rojstva z ureditvijo posebne dvorane s Cezannovimi slikami v Louvru. Kar na tihem pa so v rojstnem kraju u-metnika uredili muzej. Marcelu Provence, vodji »Musee du Vieil Aix«, se je namreč posrečilo dobiti od Cezannovega sina zadnji atelje velikega umetnika, tako imenovano »Maison des Laures« z vso notranjo opremo. Od slikarjeve smrti 1. 1906 niso v ateljeju ničesar izpremenili. V njem se nahajajo tudi mnogi predmeti, ki jih je Cezanne ovekovečil v svojih tihožitjih. Na stenah visijo dela znamenitih slikarjev Poussina, Delacroixa, Cour-beta, ki jih je slikar imel tako rad. V enem kotu se nahaja še celo njegov plašč in pokrivalo.
Charlie Chaplin, o katerem se ie v zadnjem času vedelo le toliko, da še vedno stanuje v Ho!lywodu in da nekaj del§, je svet presenetil z novelo o španski državljanski vojni. V noveli, o kateri pravijo ameriški kritiki, da je napisana z virtuoznostjo izkušenega beletrista, pripoveduje Chaplin o oficirju, ki je obsojen na smrt in čaka v vojaškem zaporu. Poročnik, komandant čete vojakov, ki naj izvrši streljanje, je prijatelj na smrt obsojenega in šele v zadnjem trenotku uvidi, da bo dal vojakom nalog, da ustre-le njegovega najboljšega prijatelja. Preden se je zavedel, je poročnik že izgovoril besede: »Mirno!« Vojaki so naperili puške na oficirja. Poročnik pa je naenkrat zaukazal »Stoj« namesto »Streljaj«. Vojaki pa, ki so bili vajeni le komande »Streljaj«, so preslišali poročnikovo povelje in ustrelili. Tudi v tej noveli kot v večini njegovih filmov triumfira Chaplinov pesimizem.
Pravica je spontano m obojestransko veljavno spoštovanje človeškega dostojanstva v slehrni osebi, ne glede na to, v kakih okoliščinah živi in koliko je ta oseba v kakršnikoli miselni ali interesni zvezi z nami.
(‘Proudhom)
*
Slabo je, če nima človek nič takega, radi česar bi bil pripravljen umreti.
(L. N. Tolstoj.)
*
Skandinavci so iznašli edino sredstvo za povišanje temperature v svojih deželah — spori
(Jean Giraudox,)
ODPOVED
Tisti dan pred svojo smrtjo je stari Mržič vstal s postelje, ker si je zaželel sonca. Toda ko je odprl vrata, mu je udaril v obraz droben, mrzel dež. Njegove na pol slepe o£Lnišo videle mrke sivine, ki v lila sko.zi edino, majhno okno v temno sobo.' Kakor neštetokrat v življenju, taka še mu tudi zdaj želja ni uresničila. Sedel je spet na posteljo in uprl trudno glavo v uvele roke.
Včasih, ko je delal v vinogradu, ga je sonce žgalo v, obraz ali hrbet, da ga je klel in sovražil, zdaj hrepeni po njem. Ze vso zimo ca 0 videl in vso pomlad si ie želel, da bi mu.pregrelo stare, premra-|ene kosti. Globoko je vzdihnil, toda slišal ga m nihče.- Sam že od ieseni polega ha trdi oostelji. Ie in pije samo takrat, kadar se ga usmili kdo od sosedov^ ki so sami velik reveži. Komai se vlačijo iz dheva v dan. nreklintajo življenje, pa se Sf;;i spet / vso silo oklepajo. Ljudje so ijiač. kakor .vsi .dni,gl!
1 Dokler je bil še zdrav, ni dosti premišljeval, ker ni utegnil. Zdaj ko je sam
in zapuščen, misli od jutra do večera in še ponoči, kadar ne more spati.
Zakaj je prav za prav živel tako dolgo? Zakaj se je vse življenje ubijal in stradal, da mora zdaj živeti od milosti tujih ljudi? Imel je sicer ženo in otroke, toda žena je že pred leti umrla, otroci pa so se razgubili po svetu. Zdaj nima nikogar, ki bi mu potožil svoje gorje. Hčere, ki so služkinje, in sinovi, ki so hlapci Bog ve kje, se niso spomnili nikdar nanj. Niso ga obiskali in niso mu pisali.
»Sovražijo me,« si je mislil stari Mržič, »ker morajo živeti in ne morejo.«
Se ko so bili majhni, se je izogibal nji hovim prosečim in vprašujočim pogledom. ki so izražali vedno enako željo: »Oče, kruha nam dajte!«
Kmet ne kupi koze. če ne ve. da jo bo lahko redil, on pa je imel kar osem otrok, ko še za dva ni zaslužil. Življenje je grdo. ker je krivično. Zakaj bi torei živel? Star je in slaboten, zanj ni ne sreče. ne upanja več. Ničesar drugega si ne želi, le sonca, malo sonca. Potem bi rad
legel in zaspal, čeprav se ne bi več prebudil. Niti po otrocih, svojih otrocih, se mu ni stožila. Bal se je njihovih ubitih glasov, saj bledih, izpitih obrazov ne bi niti videl.
Sam je bil stari Mržič, tako sara. Drobne deževne kaplje so rahlo bile ob okno. Starček jih ni slišal, toda vedel je, da pojejo staro, znano pesem mrkih, deževnih dni. Položil je glavo na preperelo blazino, ker ga je premišljevanje utrudilo. Toda komaj je zatisnil oči, že se mu je zazdelo, da je nekdo potrkal na vrata.
»Naprej 1« je zaklical s slabotnim glasom. ,
Vrata so se odprla na stežaj m moški glas je vprašal:
»Ali ste vi Anton Mržič, viničar?«
»Sem. Kaj želite?«
»Pismo je prišlo za vas,« je povedal mož in pozdravil.
še preden je utegnil starček odzdraviti, so se vrata spet zaprla.
Pismo? Le kdo bi mu pisal? Morda pa se je kdo od otrok, ki ga je doletela sreča, spomnil nanj. Vrnil se bo k očetu, bolnemu in staremu in mu zatisnil oči. Saj drugega si tako ne želi več. Pač! Sonca, samo malo sonca, da bi zadremal na njem in zaspal. Toda tega mu tudi
otroci, čeprav so morda srečni in bogati, ne morejo dati. Zanj ni ne sreče, ne sonca več, zanj je samo še konec!
Vzel je pismo v roke, ga otipal od vseh strani, nato pa ga položil pod glavo.
Zatisnil je oči in za hip se mu je zazdelo, da sedi na pragu pred hišo. Večerno sonce žmiri izmed drevja na vrtu, v vinogradu se leno obrača klopotec. Njegova žena, lepa in mlada, sedi v travi pred njim in se sklanja nad otrokom, ki ga drži v naročju. Blažen mir in sreča mu polnita srce.
Kakor vedno tako je tudi tisti večer pogledala viničarka Roza k staremu Mr-žiču In mu prinesla skodelico toplega mleka.
»Ali spite, očka?« je vprašala, ker se ni ganil.
Sklonila se je nižje m mu od blizu pogledala v obraz. Bil je mrtev. Glava mu je zlezla z blazine, kjer je ležalo zmečkano pismo. Odprla ga je in prebrala ob sveči.
»Nisi vedel kaj je pisano v njem,« je tiho rekla in položila pismo na mizo. »Življenje, ki te je večno teplo, ti je ob smrtni uri prvič prizaneslo. Bogati in prevzetni Kopač, ki si njemu in njegovemu očetu garal nad štirideset let, ti je odpovedal stanovanje. Zdaj se mu boš ognil tja, kamor bo tudi on moral nekočt«
Za ženo
Kako so se angleške žene borile xa svoie
pravice
Ideja pravičnosti in enakopravnosti med ljudmi je danes ustvarila javno mišljenje, da so možje in žene enakopravni državljani z enakimi pravicami in dolžnostmi. Borba za svobodo žene je ponekod že rešeno vprašanjema marsikje se še nadaljuje z vero, da se bo končno na celem svetu to vprašanje povoljno rešilo.
Mnoge bo zanimalo, kako so angleške žene, ki so bile prve boriteljice za ženske pravice, začele to borbo.
že 1. 1792 je najznamenitejša feministi-nja (boriteljica za ženske pravice) tistega časa, Mary Wollstonecraft, izdala knjigo, v kateri rdzlaga težnje žen po enakopravnosti. Seveda je za to dobo bila knjiga prava senzacija. Ni pa zgrešila svojega namena. Angleške žene so začele med seboj najprej s prosvetnim delom in potem prešle na široko zasnovano propagando.
Prva sufražetka društva (drpštva za žensko volilno pravico) so bila ustanovljena 1867 v Manchestru, Londonu in Edin-bourgu, a 1. 1868 so jih začele ustanavljati tudi v drugih krajih Anglije.
Najpožrtvovalnejša in najpogumnejša boriteljica za ženske pravice je bila ga. Parkhurstova, kateri so pomagale hčerki Christabell in Silva ter gospa Ana Kenny. V kratkem času je naraslo število organiziranih delavk na 96;000. žene so prirejale javna zborovanja, mitinge (shode), govore in potom časopisov seznanjale javnost s svojimi težnjami. Policija je neštetokrat razgnala žene na javnih zborovanjih, govornice in voditeljice zapirala, vlada je ostala za vse prošnje gluha in
vedno ostreje nastopala proti ženskim zborovanjem. Žene pa niso popustile. L. 1879—80 so priredile 1400 javnih shodov v zaprtih prostorih, razen tega pa so imele še zbore v parkih in na javnih prostorih. Skupščini so v tem letu predložile 9566 prošenj za žensko volino pravico. L. 1877 so zopet predložile načrt zakona o ženski volilni pravici, ki seveda ni bil sprejet. Leta 1907 so priredile nešteto demonstracij in hotele na ta način prepričati odgovorne ljudi o potrebi, da tudi žena sodeluje v politiki. V tem letu je bilo ogromno žena zaprtih. Odločile so, da bodo štrajkale. Med njimi je bila tudi ga. Pankhurstova, ki je bila obsojena na tri leta ječe. Iz zapora je prišla zelo šibka, saj je 12krat štrajkala z lakoto. Odšla je iz Anglije v Ameriko. Preden se je izkrcala, pa so angleške oblasti naročile ameriškim, da jo morajo aretirati. Sele na prošnjo ameriških žen so jo pustili na svobodo. Nastopila je svetovna vojna. Gospa Pankhurstova še je vrnila v domovino. Ona in vse ostale žene so v težkih dneh dokazale, da so sposobne, da v vseh poklicih nadomestijo može. Ta njihova sposobnost in pogum je tako delovala na odgovorne činitelje, da so končno v parlamentu sprejeli zakon o ženski Volilni pravici. Gospa Pankhurstova, ki je imela za to zmago največ zaslug, je umrla leta 1928 v Londonu. V parku tik parlamenta so ji postavili spomenik ter so tako počastili njo in vse boriteljice za politične pravice žen.
(Po ženskom pokretu.)
PRAKTIČNI NASVETI
Pepel od drv je zelo dobro gnojilo za vrt in vinograde. Večina rastlin, posebno zeljnate vrste, oslabi, če zemlja ne dobi h gnoju tudi še pepela. Isto velja tudi za sočivje ter celo za nekatere cvetlice. To so rastline, ki potrebujejo mnogo kalija; tega pa ie v živalskem gnoju prav malo. V jeseni potresi zemljo in korenine trt in mladih dreves s pepelom. pa tudi pozimi., ko sneg skopni, in ponovi tudi na pomlad, če poleti potrosiš s pepelom, zamoriš s tem mrčes. Trte potrebujejo mnogo kalija, ki ga vsebuje pepel. — Najboljši lug za perilo je še vedno oni, ki ga napraviš iz pepela. Saj vsi lugovi praški so več ali manj škodljivi perilu.
Proti kašlju pij vsak dan po dvakrat čaj od planinskega maha, ki kašelj kmalu zrah-
la.' Tudi lapuh je dobro domače sredstvo'proti kašlju. Skuhaj nekaj listov — kakih 10 —’ na vodi in pij po dvakrat na dan topel puhov čaj.
Terpentin v gospodinjstvu. Da se ne za-rede tnolji v stanovanju, poškropi ortiare, skrinje, zaboje znotraj s terpentinom. — terpentin je uspešno sredtsvo tudi pri preganjanju stenic in mravelj. — Oljnate madeže spraviš 1z obleke s terpentinom.
Kokoši zelo pridno nesejo, ako jim pomešaš med pičo sesekljanega rožmarina timijana, vrtne kadulje (žajblja), mete in rnajo-rana; najbolje je, da pomešaš to med poparjene otrobe.
Kolcanje ustaviš, ako použiješ košček slad korja, namočenega v kisu. Prav trdovratno kolcanj? pa odpraviš s pelinovim čajetn.
Dopisi ..Edinosti
»s
Kmetsko slavie v proslavo 20 letnice Jugoslavije v Trebnlem
ki jo je preživel naš narod od časov, ko je
Materam ob prihodu mrzlih dni
. Dnevi postajajo vedno hladnejši. Zlasti ob jutrih in večerih je zrak prav oster, dočim so dnevi še čisto prijetni. Vaši malčki hodijo v šolo še v lahkih oblekah in bosi. Vendar kmalu, bo nastopila doba, ko tako opravljenih otrok ne boste več mogle poslati v šolo, zlasti ob deževnih dnevih. Zato je treba že sedaj skrbeti otrokom za toplejšo obleko in obutev. Mii vsi vemo, da so časi težki, denarja malo, zahtev pa mnogo. Toda otroci so vendar vaše najdražje in ob nastopu mrzlih dni ne boste mogle gledati, kako trpe mraz. Mraz se pojavi nenapovedan in takrat ni mogoče na mah zamašiti vseh lukenj. To pa tudi ne gre, da bi otroci radi pomanjkanja obleke in obuvala opuščali šolo in se stiskali v zapečku. Pravočasno pričnite misliti, da bo treba otrokom močnih čevljev. Laže je zložiti neko vsoto po dinarjih, nego v sili takoj eden dan vzeti iz žepa toliko. Nikar ne odlašajte, saj veste, da kar mora biti, mora biti. Pa tudi čevljarji v zadnjem hipu vsega dela ne zmorejo, delajo površno in za višjo ceno. Isto je z obleko. Kupite trpežno toplo blago. Ne glejte
Praktičen umivalnik
Dandanes izdelujemo pohištvo tako, da nam zavzame čim manj prostora, a tem bolje služi. Kuhinjske stolčke brez naslonjala ima skoraj vsaka kuhinja. Marsikdo pa ne bi mislil, da je lahko tak stolček obenem tudi umivalnik. Stranske deščice stolčka so nekoliko širje in v vdolbino. ki nastane pod sedežem položimo umivalno skledo. Sedež je pritrjen le na eni strani, tako, da se lahko odpre m čez njega obesimo v času uporabe brisačo. Ko po uporabi stolček zapremo, položimo v skledo milo in pribor za čiščenje zob. Tako imamo lahko v kuhinji toliko umivalnikov, koliko je stolčkov.
KUHINJA ~
Dušeno zelje. Zeljnato glavo drobno nareži. V vročo mast daj malo sladko,rja. Ko še speni, daj v njo želje, malo kisa, kumne in soli.' Duši zelje, da postane' mehko, nato ga potresi z moko. Ko se malo popraži, zallj z mrzlo vodo in kuhaj še nekaj časa. Kaplje s pokrova ne odcejaj v zelje.
Krompirjevi cmoki. Iz 1 kg kuhanega in zmečkanega krompirja, malo soli. 30 dkg moko in enega jajca napravi testo, ga razvaljaj, razreži na krpe, daj na vsako češpljo ali malo marmelade, naredi cmoke ter jih kuhaj v slanem kropu 10 minut. Zabeli jih ali spraži na drobtinah in postavi takoj na mizo. Iz istega testa lahko napraviš tudi svaljke, jih skuhaš, daš v mast malo sladkorja in zmletega maka ter v tem svaljke opražiš.
Črni kruli. Krušno moko presej. Namoči
kvas v mlačno vodo. dodaj košček sladkorja ln mak) moke, dobro razžvrkljaj in daj na toplo. Pusti, da vzhaja. Nato prillj k moki mlačne vode, osoli po potrebi in pregneti Nato prillj vzhajani kvas in pregneti dobro, da ne bo testo premehko ali pretrdo. Kadar se loči testo od rok. je dobro pregneteno. Pusti, da le.po vzhaja. Ko se to zgodi, zakuri peč. Pravilno toploto peči spoznaš, če potreseš v njo
pri metru na dva ali tri dinarje, temveč mislite na to, kako bo obleka otroku služila. S kupovanjem najcenejše robe mečete denar skozi okno, ker že čez kratek čas morate kupiti drugo. Dobro blago pa drai dolgo časa m ostane kljub pranju lepo, trpežno in toplo. Lanske obleke, suknjiče m plaščke pravočasno razširite, podaljšajte in zakrpajte, da bo ob svojem času vse pripravljeno. Pretesna obleka se hitreje trga.
Posebno poglavje so nogavice. Ne kupujte otrokom za zhno onih tovarniških nogavic po 6 ali 7 dinarjev, ker niso prav nič tople in se takoj raztrgajo. Kupiti jih morate preko zime mnogo parov in še otroku ni nikdar prav toplo. Za polovico tega denarja, ki bi ga izdali preko zime za te nogavice kupite raje volne in spletite nogavice sami. Te nogavice bodo trajale celo zimo. Otrok, ki celo zimo prezeba, v šoli nazaduje, pogosto pa sploh oboli in posledice se večkrat pokažejo šele v poznejšem življenju, ko bi moral biti močan in sposoben za delo, da si prisluži svoj vsakdanji kruh. Zato matere — pravočasno na delo!
V nedeljo, dne 18. t. m. so priredila Dolenjska Društva kmetskih fantov in deklet veličasten kmetski praznik v proslavo 20-Ietnice narodne svobode in neodvisnosti. S to prireditvijo, ki je bila prva te vrste na Dolenjskem, je kmetska mladina pokazala svojo narodno in državljansko zavednost.
Zgodnje popoldanske ure so privabile v Trebnje ogromne množice kmetske mladine in vseh narodno zavednih ljudi. Po celem Trebnjem odmevalo od vriskanja in vzkli kov krepkih kmetskih fantov in deklet.- ki so se zbirali in pripravljali za povorko. Kmalu po drugi uri se je zbrala pri Kmetu krasna povorka, ki ji je načeloval kmetski konjenik z državno zastavo in deteljico v sredi. Sledila je godba, Zvezin prapor, društvene zastave, kosci,' grabljice in kolesarji. Splošno zanimanje pa so vzbujali okrašeni vozovi, predstavljajoč kmetsko delo. Vs»* je od veselja in navdušenja- vriskalo in prepevalo, ko je odšla povorka skozi glavno ulico čez Trebnje, kier se je obrnila in krenila na zbprovalni prostor g. Grmovška, kjer so jo pozdravili krasni slavoloki, kot. 20 let, 1948—1918—1938.
Na govorniški oder ie stopil predsednik prireditvenega odbora tov. Milan Majcen pozdravil navzočo pet tisoč glavo množico. Poseben pozdrav pa je veljal Ni. Vel. kralju Petru II., kateremu so burno vzklikali. Godba je zaigrala državno himno, ki jo je navdušeno poslušala vsa množica odkritih glav in stoje. Začuje se glas tov. Ivana N e m ca. V krasnem, globoko zasnovanem govoru je vžgal srca navzočih. Časi tečejo spomini in leta pa ostajajo. Dolga je doba.
bil zašužnjen. do leta 1918. ko je zasijalo našemu narodu sonce svobode. Med tem časom je preživljal naš narod krute čase tlačanstva. Leto 1848. je sicer odpravilo telesno tlako, ne pa duševne. Našemu kmetu in njegovemu delu se moramo zahvaliti, da je naš narod svoboden in da bo to svobodo 'udi očuval. Kmetski stan si želi svobode, zlasti še narodne in duševne, nato bo tudi branil svojo svobodo in državo, do poslednjega diha.
Tov. Danev je deklamiral svoji pesmi »201etnici« in »Ali res nismo tlačani«, ki sta bili nagrajeni z živahnim odobravanjem.
Predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Ivan K r o n o v š e k je v svojent govoru podčrtal pomen organizacije, predvsem za kmetsko mladino. Kmetska mladina ie spoznala, da ji brez organizacije ni obstoja in da bo večno zasužnjena. ' ako ne pride k stvarnemu delu za skupnost in napredek kmetskega stanu in celokupnega naroda. Brez- mladine ni bodočnosti, ker ona ie njena in zato mora biti ona pripravljena. Zato je. tukai organizacija kmetske mladine. Živahno odobravanje je bilo najboljša priča, da vsa množica soglaša s izvajanji tov. Kronovška.
Nakar je godba zaigrala »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa množica. Sledila ie prijetna zabava, ki se je končala v največjem redit in miru.	"	.
Kmetska mladina je s svojo prireditvijo dokazala da se v polni meri zaveda položaja, v katerem se nahajamo in da je pri* pravljena na vse.
Vellžasten kmetski praznik v Bohiniu
Iste moke. iz katere je kruh. Če moka zarumeni, je peč pravilno topla, če počrni, je prevroča. Nato naredi iz testa lepe hlebčke, jih daj v košarice, pokrij in pusti vzhajati. V zadosti vročo peč vsadi hlebčke, a jih pomaži poprej z vodo. Ccz Četrt ure smeš pogledati, če se kruh dobro peče. Kruh pusti 1 uro v peči. Če je peč slaba ali če prerano pogledaš v peč, postane kruh špehast in skorja odstopi.
Nadevana kuretina. Dobro osnaženo in osoljeno kuretino nadevaj s sledečim nadevom: 3 namočene žemlje, malo smetane in nekaj zarumenjene čebule dobro premešaj. S tem nadevom napolni žival in. odprtino sešij. Povaljaj ceio pišče v vroči masti in ga speči. Med pečenjem ga polivaj z mastjo, ki se je izcvrla. Pečenemu odstrani šiv, ga razreži in okusno zloži na oval.
Dušena jabolka. Olupljena jabolka zreži na krhlje in odstrani peške. Daj iih v vročo mast, v kateri se je zarumenilo nekoliko sladkorja. Premešaj, prilij malo vroče vode in jih duši tako doigo, da postanejo mehka. Med mešanjem jih zmečkaj ali pa jih pozneje pretlači. Dodaj še sladkorja in cimeta po okusu. Tako dušena jabolka lahko v jeseni uporabljaš v jeseni namesto marmelade, katero raje štedi za zimske in pomladanske mesece.
Hrenova omaka. Narodi redko, temnejše prežganje, zalij ga z juho ali vodo, prideni 3 namočene žemlje, dobro premešaj in pokuhaj ter okisaj po okusu. Preden daš omako na mizo. dodaj nekoliko fino nastrganega hrena.
Kuhani štruklji. Vlečeno testo (14 kg moke) razvaljaj in razvleci ter pomaži s sirovim nadevom ali pa zreži par žemelj na tanke rezine, polij jih z mlekom ter pusti stati, da se napijejo. Nato primešal smetane in 2 jajci, premešaj ter namaži testo. Testo nato zvij, zreži s kuhalnico ali lesenim nožem na štruklje. Skuhaj jih v peteršiljevi vodi, zabeli z zabelo in postavi na mizo.
Krompirjev pečenjak. Kuhan krompir dobro zmečkaj, primešaj malo moke. mleka in 2 jalci. da dobiš gosto testo. Deni v pomazan model ter speči.
Društvo kmetskih fantov in deklet v Boh. Češnjivci je prirerilo kmetski tabor združen s tekmo koscev. 2e v soboto zvečer, ko je zagorel mogočni kres nad vasjo, je krenila povbrka z bakljarai, antje in dekleta, na čelu konjenica z zastavami skozi vas proti Srednji vasi in nazaj.
2e ob 1 uri so se začele zbirati pred gasilskim domoin. fantje in dekleta v narodnih nošah, z grabljami in kosami. Fantje na o-krašenih konjih, kolesarji, društveni odborniki in delegatje.
Ljudstvo se je začelo zbirati iz vseh strani, staro in mlado. Izpred doma ie krenila povorka. Kmetski fantje v narodnih nošah na konjih, na čelu je nosil en konjenik državno, eden pa zeleno zastavo s štiriperesno deteljico. Za konjenico so korakali zastavonoše, nato dborniki in pa cenjevalna komisija, za temi pa 12 koscev in 12 grabljic z grabljami. Harmonikarji so zaigrali vesele koračnice, povorka je šla med vriskanjem in petjem skozi vas na velik travnik pos. Smu-kavca Matevža iz Češnjivce.
Velika množica, preko 2000 po številu, se je zbrala okrog tribune na travniku, iz katere je imel pozdravni govor odlični predsednik društva Sodja Anton. Orisal je pomen društva, ki mu ga pomaga voditi tajnik Stare Janko. Društvo je vzgojilo v nekaj letih kljub velikim nasprotstvom lep kader zdrave kmetske mladine v smislu samostojne kmetske zavednosti.
Nato je spregovoril zvezni delegat tovariš Nemec Ivan. Njegov govor ie šel vsemu kmetskemu ljudstvu do srca, govornik je žel silno odobravanje. Spodbujal j* ljudstvo k skupnemu delu k stanovski zavednosti, da bo mogel kmetski narod prenesti to veliko odgovornost, ki- jo sile razmer nakladajo na njegova ramena: Kmet naj se zaveda, da je dolžan misliti z lastnimi možgani, ne da bo mislil en človek v fari za vse. Otresti se mora lažnjlvih prerokov, kateri razdvajajo kmetsko ljudstvo, da oni na račun kmetskega ljudstva dobro Živijo.
Na to je dobil besedo domačin tovariš Tomaž Godec, predsednik Podsaveza športnih organizacij, ki je tvoril tehnično vodstvo tek me koscev.
Izrazil je veselje nad tekmovalci. Večina vseh mojstrov in prvakov vseh športov izhaja iz kmetsko-delavskega in obrtnega stanu. Tekmovanje koscev ni luksuzni šport,
temveč tekmovanje delovne sile med seboj, kdo je boljši mojster svojega stanu. Kot obrtnik !e dokazal, da se moramo skupno boriti za svoj obstoj, da sl vsi služimo kruh v potu svojega obraza. Veselje in razvedrilo je potrebno vsemu narodu ne samo gospodi, zato poveličujem današnji praznik kmetske zavesti (dež jc začel rositi). Smejoč je zaklical: »Dragi kmet, ne misli, da bodo vedno nad teboj temni mokri oblaki kot so danes.«
Nato je tovarišica Slavica Hodnik iz Srednje vasi lepo deklamirala pesem »Kosci«.
Kosci so stopili k travi, na dani znak predsednika so zažvižgale kose in v desetih minutah je bil travnik pokošen.
Ocenjevalna komisija, katero so tvorili sami stari kmetje, je določila uspehe: 1. mesto je dosegel Sodja Franc, 2. pa Stare Jože, oba iz Češnjice. Za njima pa v malih presledkih ostali tekmovalci. Nato so sredi travnika skupno malicali, potem pa peli lepe narodne pesmi. Narod je bil ves navdušen nad to lepo prireditvijo. Zmagovalcema so dekleta dala na kose vence, vsi tekmovalci so bili nagrajeni s praktičnimi darili in povorka jo med dežjem krenila v gasilski dom, kjer so se razdelile nagrade.
Z žalostjo pa moramo ugotoviti, da peščica zagrizenih iz dugega tabora to naše slavje ni šlo v račun. 2e na predvečer je nekaj surovih fantov nametalo precej kamenja, da bi s tem škodovali naši 'prireditvi ali pa celo preprečili. Vendar poudariti moram, da so najbolj škodovali le sami sebi, ker so se nad tem početjem zgražali vsi pošteni ljudje, še celo ljudje iz njihovih vrst, ker so razumeli bolj kot njihovi vodje — da je bila naša prireditev le proslava kmetskega dela in misli ne pa politični shod. Ni pa jih bilo sram tekmo zastonj gledati in farizejsko se posmehovati.
Vidi se ,da jim tudi cerkvene stvari niso svete. Oskrunili so namreč križe s tem, da so nanje pribijali listke s hujskajočo. vsebino. Namesto, da bi druge učili ljubezni do bližnjega, pa sami sejejo sovraštvo med ljud stvo. Sicer jih pa že itak pozna vsa.poštena bohinjska mladina, ter gre z odobravanjem vseh mimo njih do svojega uspeha.
Predsednik Sodja je z nasmehom dejal: »Ml gremo in bomo šli preko vseh nasprot-stev, ker vemo, da smo kmetje povezani z ostalimi stanovi, in naše delo služi v blagor ljudstva In države!«
Studenci
Naš kraj, ki šteje mnogo nad 5000 ljudi, je po dolgih pogajanjih le dobil župnijo. In sedaj vlada med prebivalstvom zanimanje, kako misli občina urediti prostor pred cerkvijo, kjer bo nameščen studenški trg. Občinska uprava je že razpisala licitacijo za gradbena dela in upamo, da bo v najkrajšem času izginil kpucinški hlev, ki je jako kazil zunanje lice centra naše vasi in ki jc bil velika pro-
metna ovira. Naš kraj vstrajno napreduje ter Je skrb občinskega odbora deležna odobravanj vseh Studenčanov. — Kulturno delo v naši vasi se je, po presledku v poletiu, znova začelo. Prvo je nastopilo Delavsko pevsko društvo »Enakost«, ki jc slavilo 15-letnico obstoja. Koncert, kjer so sodelovala še druga delavska pevska druš va iz Ma-, ribora, je krasno uspel. »Enakost«, ki združuje nad 30 pevcev delavcev ln ki že 15 lef. s slovensko pesmijo širi kulturo in narodno
zav®st v našem delavskem kraju, so poslušalci v zahvalo in priznanje za njeno delo nasradili z burnim ploskanjem, čestitali in Poklonili spominske diplome so ji: pevsko društvo Frohsinn. Grafika, pevsko društvo pekovskih pomočnikov, g. Petejan za delavska kulturna društ-va iz Maribora, g. Požar za Ruške pevce. g. župan za občino in tudi studenško Sokolsko društvo je čestitalo in poklonilo šopek rdečih nageljčkčov (kar pa ie v časopisih izostalo). Večina studen-canov pozdravlja to gesto Sokola in želj da P' vsa društva delala roko v roki. ne pa, da se gledajo kakor pes in mačka, kajti le v s|ogi je uspeh! Cas in naš obmejni položaj nam ne dovoljujeta kreganja! —Tudi Sokol dela. Knjižnica izposojuje 3krat tedensko. Le •■'koda da je tako na tesnem; Sokol naj čim Drei za knjižnico preskrbi več prostora. Tudi oder sc pripravlja. — Naša »Vzajemnost« je nastopila že v Rušah. Tudi oni delajo na Prosvetnem polju. Tako je pri nas!
Bresternica
Naznanjamo »Edinosti« ki se je izmed vseh naših časopisov največ zanimala za obupno stanje naše občinske ceste od Brestrnice Proti Sv. Križu, veselo vest, da se je nadaljevalno delo od Šobrove gostilne dalje res s polno paro pričelo. In sicer ravno na tistem ovinku, ki jP bil zaradi blata največji strah vseh voznikov. Prihodnjič kai več.
Murska Sobota
Po mnogih intervencijah in prošnjah ima soboška gimnazija v tem šol. letu po presledku osmih let spet pod streho vseh osem razredov, od katerih sta pa zadnja dva še samoupravna. — 12. t. m. se je tako pričelo na soboški gimnaziji novo življenje.
Pred dnevi se je zaključilo v hotelu :'Kronan v Soboti umetnosti razstava akad. slikarja — Prekmurca Karla Jakoba. Slikar je razstavil 45 slik, zajetih povečini iz °žje domovine, od katerih so prednjačila olja. — Razstava je bila razveseljiv dogodek. posebno še, ker je bila nekak pregled dela in ustvarjanja mladega prekmurskega slikarja.
Prosvetno društvo je najavilo za 9. okt. veliko tombolo z najrazličnejšimi dobitki, ^ot: motornim kolesom, šivalnim strojem, m°škimi in ženskimi kolesi itd. Tablica stane 3 Din.
Rogaška Slatina
. Odlikovanje, Z redom sv. Save IV. razr. Je bil odlikovan ravnatelj zdravilišča g. Ivan Gračnar. Čestitamo!
. Dr. Maček v Rog. Slatini. Prejšnji petek •'e Prispel v Rog. Slatino na oddih in lečenje voditelj Hrvatov dr. Vladko Maček. V našem zdravilišču se bo zadržal okrog 3 tedne.
Tečaj esperantskega jezika, o katerem smo v našem listu že poročali, bo pričel verjetno začetkom oktobra t. 1. Kdor se za-ni®a, se naj prijavi!
Gradnja Sokolskega doma. V Rogaški Slatini zidamo »Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja« in ga hočemo ter moramo dograditi v dobi sokolske Petrove Petletke. Gradimo ga v Rogaški Slatini, naj-Z|iamenitejšem zdravilišču Jugoslavije, kjer se zbirajo gostje iz raznih delov sveta. Te d"i smo začeli razpošiljati na vse sokolske Prijatelje, društva in ustanovP prošnje, ki jim Prilagamo sliko idejnega osnutka bodočega sokolskega doma, katerega društvo že gradi, ^a zavrzite priložene poštne položnice, kajti s hvaležnostjo sprejemamo tudi najmanjši dar. ki ga polagate na oltar našemu Sokolskemu domu. Zdravo! — Gradbeni odsek.
Ko čev/e
Pomazani napisi. Nekateri nemški napisi £ad trgovinami in gostilnami v Kočevju so bili pred kratkim časom v noči od neznanih hudi pomazani. Kazno je, da dotičnim lastnikom to celo ugaja, ker do sedaj ni še nob-Cn Podjetnik dal odstraniti madeže s katranom. Oblasti vrše preiskavo, da ugotove krivce. V stvari sami bi bilo v korist, da se Preiskava čim preje zaključi, da ne bo v Mestu in okolici neosnovanih govoric in raz-neRa šušljanja.
v Kot kronisti to stvar samo beležimo našim eitateljem v vednost, obsojamo pa načiu takšnega demonstriranja proti napisom v tu-ni11 iez^u’ četudi je res, da bi se v dvajseti" letih svobodne držav? vsi dvojezični na-Plsi lahko že odpravili in nadomestili samo ? napisi v državnem jeziku. Tembolj te nekulturne metode o.bsojanio, naj so izvajane s katere koli strani, ker nam je še dobro v spominu, da so pred vojno Slovencem nena-Kloiiieni krogi ha: podoben način dokumentirali sovraštvo do :našega jezika. Dogodki Pred 30 leti v Ptuju. Celju in Ljubljani so še zmerom sveži v našem spominu, zato je požrešno posnemati barbarske metode tistih,
, ,so takrat z. mazanjem slovenskih napisov dokazovali svojo »kulturo«.
»Slovenski dan v Kočevju« sc ie imenoval tabor na katerega je prispelo mnogo ljudi «v.en Kočevske. Udeležba iz same kočevske deželice je bila menda bolj slaba, ker je časopisje iz Kopitarleve ulice bilo hudo in zmerjalo vse tiste kovčevske Slovence, ki ve tega tabora niso udeležili, da so »odpadnik;«.
Med veljaJki je. tako je pisalo isto časo-P'sie. korakali v sprčvodu župnik iz Dolenje 'asi in ban. svetnik'g. Škulj ter vriskal s sol-/dnu v očeh ...	(
Siara cerkev «
Javna dela v okolišu Stare cerkve so bila v letošnji poletni sezoni zelo živahna. Iz
sre cv,ban Proračuna se je oreožil klanec
na odseku ceste Stara cerkev —Gorenie in Pred vasjo Cvišerje. Poročali smo na tem
mestu že tudi o izsuševanih delih Rinže, ki jih je banska uprava izvršila na ta način, da je poglobila stransko strugo za vasjo Loži-ne in obnovila kraški požiralnik. Pred kratkim pa so pričeli delavci širiti tudi cesto Lo-žine—Stara cerkev, ki je bila zaradi živahnega prometa in prevažne zveze Ljubljane s Sušakom, že dolgo potrebna razširitve. Dela se nadaljujejo po smiselnem načrtu in je pri njih zaposleno tudi precej kočevskih Slovencev. kar je hvalevredno.
Župna cerkev v Stari cerkvi je bila v slabem stanju, zato se je s pomočjo raznih daril in volil, zlasti iz Amerike in s pomočjo cerkvenega davka, ki se že od lani pobira v župniji, pričelo s temeljitimi remedurami. Lani je cerkev dobila na zvoniku novo streho, letos pa so pričeli s popravili v notranjščini cerkve.
Elektrifikacija Stare cerkve in okoliških vasi je končno postala dejstvo. Že enkaj tednov so monterji na delu in napeljujejo žice v hiše in gospodarska poslopja. Za napeljavo elektrike v našem kraju so se vršila dolgoletna pogajanja. Naravnost smešno je že bilo. da je bila Stara cerkev z okoliškimi vasmi brez elektrike, ko je tako rekoč nad temi vasmi tekel vod v bližnje Kočevje.
Z znatno podporo banske uprave v Ljubljani in s postavkami, ki so bile vnešene v ta namen v občinski proračun, pa je končno konec večnih debat s tem, da je elektrifikacijo prevzela v svojo režijo občina Kočevje— okolica. Občinskemu odboru, ki si je z županom g. Povšetom na čelu mnogo trudil, da bo letos še pred božičem zagorela v naših vaseh elektrika, moramo na tem mestu čestitati za skrb, ki so jo na ta način dokazali občini, katere zastopniki so.
Loka pri Zid. mostu
O naših prireditvah. V letošnjem poletju je bilo pri nas razmeroma mnogo prireditev. Pričele so se v maju s prosvetnim taborom. Ta je združil v svojih vrstah katoliško misleče, pa tudi vse oportuniste. Značilno je, da je bil ob tej priliki tudi blagoslovljen novi vodovod. S to slovesnostjo se ie menda hotela poudariti ozka zveza med »Prosveto« in novo vodovodno napravo. V juniju je napravilo k nam izlet »Celjsko pevsko društvo«. To sicr ni smatrati kot prireditev, vendar pa je bil za naše ljudi izreden dogodek. Pod vaško lipo je zbor zapel nekaj pesmi, nato pa še v cerkvi Schwabovo »Zdravo Marijo«. Prosto zabavo so pevci imeli na Zupančičevem vrtu, dokler je ni prekinil dež. Izlet bi dobro uspel, če se ne bi zgodil dogodek, ki je obsojanja vreden in zaslužijo grajo vsi tisti, ki v svoji strankarski zaslepljenosti ali pa v svoji duševni omejenosti temu izletu podtikajo kakšne posebne namene. Izgleda, da so nekateri naši fanatiki in pa nerazsodni ljudje temu pevskemu nastopu pripisovali neko politično ali celo »protikatoliško« demonstracijo, pa četudi je šel zbor prej v cerkev kot v krčmo. Če bi ti ozkosrčni in majhni ljudje vedeli, kakšno narodno delo je to društvo vršilo v petih desetletjih svojega obstoja, ko je bilo edino slovensko društvo te vrste na Spod. štajerskem, bi se ti junaki najbrže ne upali blizu. Pa še bolje, da bi jih ne bilo. Blagor ljudstvu, ki posluša take sposobne vodnike! V avgustu so invalidi iz Posavja priredili v Loki svoj dan. Pa je bil najlepši dan izmed vseh. Ločani Ločani bi se pa vsaj ob prireditvah za človekoljubne namene lahko pokazali malo manj skrhane. Dne 4. sept. je imel »Sokol« svoj nastop, tista sokolska četa, radi katere je Celjsko pevsko društvo bilo obdolženo strankarstva. Motilo je vreme, drugače bi bil uspeh lep. Letošnje prireditve so pokazale, da je Loka primeren kraj za društveno delo in družabno življenje. Treba ja pa med nami samimi malo več volje do dela iti malo manj ozkosrčnosti, malo več zanimanja za socialne probleme in narodnoobramba vprašanja. Tudi mi smo del ogrožene domovine.
Molnik
Velike konjske dirke. Savinjsko D. K. F. in D. priredi za dne 16. oktobra t. 1. v bližini mesta Celja konjske dirke. Prijave za te dirke sprejema pripravljalni odbor, in se in-teresentje naj obrnejo na naslov Društva K. F. in D. Vojnik. Pri vsaki prijavi je treba navesti, s kakšnim konjem se bode dirke udeležil. Nastopile bodo skupine toplokrvnih. lahkih in težkih konj. Istočasno se vrše tudi dirke z zapravljički in dvovprežnimi kočijami. Prijave je treba poslati najkasneje do 1. okt. na Društvo K. F. in D. v Vojniku z prijavnino Din 50.—. Prijavljenci prejmejo od Savinjskih D. K. F. in D. pravočasno vsa nadaljnja navodila.
Slovenigradec
Veličastna proslava 20-letnice Jugoslavije in 30-letnice NSZ. V nedeljo je priredila podružnica Narodne strokovne zveze v Slo-venigradcu uspelo proslavo 20-letuice Jugoslavije in 30-letnice NSZ. Kot uvod v proslavo se je vršil dopoldan pred magistratom promenadni koncert Mestne pihalne godbe. Po promenadnem koncertu se je vršila v kino dvorani hotela Goli svečana proslava kateri je prisostvovalo ogromno število delavstva in zastopniki sosednjih podružnic in vseh kulturnih, strokovnih in športnih organizacij. Proslavo je otvoril prdsednik g. Bogdan Pušenjak, pozdravih vso navzočo delavstvo in zastopnike organizacij ter pozval delavstvo, da izrazi svojo neomajno zvestobo in udauost Nj. Vel. kralju Petru II. Mod navdušenimi ovacijami za našega mladega vladarja je godba zaigrala državno himno. Po govorih gg. Bogdana Pušenjaka iz Slovetijgradca. g. Vladimirza Kravosa iz Maribora in gdč. Francke Hafner iz Jesenic, ki so otvorili o 20-letnicc Jugoslavije in 30-
7_______________
Zanimivo šfivo
V Hagiji Sofiji v Carigradu so odkrili prekrasne bizantinske mozaike
L. 1935. so se raznesle prve vesti, da so v znameniti Hagiji Sofiji v Carigradu našli dragocene mozaike, ki jih je odkril neki ameriški bizantolog. Po teh odkritjih je turška vlada določila, da naj se ta džamija izpremeni v muzej.
Vsak inozemec, ki pride v Carigrad, si gotovo najpreje ogleda to čudovito stavbo. Nekdaj je to bila krščanska cerkev Svete Zofije ter je to najstarejši spomenik, ki je ostal Carigradu še iz bizantinskih časov. To ogromno cerkev je dal sezidati cesar Justinijan v slavo svete Zofije. Predlo je od te dobe že čez tisoč tristo let, a še vedno je ta cerkev ena najlepših in najveličastnejših zgradb sveta. Na tisoče umetnikov je okrasilo njeno notranjost. Ko so Turki zavzeli Carigrad, so jo izpremenili v džamijo. Iz cerkve so izginili vsi znaki, krščanske cerkve v notranjosti. Leta 1935 pa je odkril neki ameriški bizantolog na nekaterih krajih v preddvoru in v notranjosti pod zgornjimi slikami še druge. O tem je bila obveščena turška vlada in Bizantinski institut v Ameriki, ki je poslal v Carigrad učenjaka bizantologa Thomasa Whittemora. Na uspehe njegovega dela so nestrpno čakali ne samo v Turčiji, ampak v vsem kulturnem svetu. Na poseben način so odstranili barve in slike ter napise iz korana in odkrili ogromno sliko iz mozaika, dolgo 14 metrov, široko 3 metre. Vrednost te umetnine je tako ogromna, da se sploh ne da preceniti. Slika predstavlja Mater Božjo na zlatem prestolu z Jezusom v naročju. Na njeni desni strani drži cesar Konstantin Veliki v rokah model trdnjave Konstantinopola, na levi strani pa cesar Justinijan I. model cerkve svete Zofije. Našli so še nekoliko slik svetnikov, ki so vsa dela starih bizantinskih umetnikov.
Veliki turški reformator Kemal Ataturk je po teh odkritjih takoj odredil, naj se džamija izpremeni v muzej. Turški in ameriški učenjaki povsod v notranjosti Hagije Sofije odstranjujejo barvo s teh mozaikov in urejajo njeno notranjost. Na ta način bodo rešili umetnine starih bizantinskih mojstrov.
Pariz — mesto katakomb
Marsikdo ne ve, da sestavlja posebna komisija pariške mestne občine že od 1. 1895 atlas podzemskega Pariza. Ta atlas obsega sedaj že 112 ogromnih kart in načrtov. Podzemski hodniki, dvorane itd. merijo 50 kvadratnih kilometrov, t. j. desetino nadzemskega Pariza. Hodniki in predori so dolgi skupno 300 kilometrov. En sam podzemski hodnik, ki se vleče od Montrouge-a do Luksemburškega v*-ta, je dolg 10 kilometrov. Toda znanje glede teh podzemskih hodnikov še ni po-polnoin tako zadevajo vsak dan na nove
letnici Narodne strokovne zveze, j«. Mestna pihalna godba zaigrala Stolčevo uverturo »Moja kraljica« in Stolčev marš »Kralj Aleksander«. Nato sta se predvajala kulturna filma »Borski rudnik« in »Slapovi Krke«, nakar je po zaigranju himne »Hei Slovani« predsednik g. Pušenjak zaključil to proslavo.
Strelske tekme v Slovenjgradcu. Pod vodstvom svojega agilnega predsednika g. Vinko Rozmana so se vršile v nedeljo ves dan na tukajšnjem strelišču prvenstvena strelska tekmovanja, katerih so se razen članov slovenjgraške strelske družine udeležili tudi člani šostanjske družine. V streljanju z vojaško puško na 200 m daljavo si je osvojil letošnjo prvenstvo g. Vinko Rozman. Drugo oziroma tretjo mesto sta zasedla gg. Ivan Stumberger in Ivan Langus iz Šoštanja. Pri tekmovanju z malokalibersko puško na 50 m daljave si je priboril prvo nagrado g. Ivan Langus iz Šoštanja, drugo g. Anton Kulir in tretjo g. Ivan Stumberger. Tekme so bile pod vzornim vodstvom gg. Rozmana, Štumbergerja in Kramerja ter je bila organizacija tekem na višku. Tekmam je ves dan prisostvovalo zelo mnogo gledalcev, ki so z največjim zanimanjem sledili poteku. Po končanih tekmovanjih je predsednik g. Vinko Rozman z lepim nagovorom razdelil številne krasne nagrade.
Nujno potrebno popravilo važne prometne žile. Ze pred dobrini mesecem dni so hudourniki in preko noči narastla Paka popolnoma raztrgali in razrušili med Zgornjim Doličem in Velenjem glavno banovinsko cesto ki veže Celje, Ljubljano in Zagreb z našo severno mejo. Kljuf takratnim obljubam in zagotovilom, da sc bo pričelo takoj s popravilom ceste in da bo predvidoma cesta že v 14 dneh otvorjena za promet, se še do danes sploh ni pričelo s popravili in je še cesta vedno v istem stanju ter šP danes po njej teče Paka kakor neposredno po katastrofi. Ta cesta je bila ena izmed najbolj rabljenih in je po njej šel ves promet iz naše severno-zapadne meje v notranjost države. Sedaj pa morajo voziti vsa vozila preko Vitanja na Celje, Ljubljano in Zagreb. Ta cesta pa je mnogo daljša in razen tega tudi mnogo slabša od direktne ceste. Vsled
rove, ki se nahajajo pod podzemsko železnico, pod hišami in odvodnimi kanali. Zanimivo pa je, da so nastali podzemski hodniki večinoma kot ostanki nekdanjih kamnolomov, v katerih so vse od rimske dobe do 18. stoletja pridobivali gips in apnenec. Mnoge zgradbe na Montmartru, pa tudi Trocadero in hiše na levi obali Seine so zgrajene večinoma iz kamenja, pridobljenega v teh globinah. Pod Ave-nue d’ Orleans je podzemna »Avenue d’Orleans«. Nahaja se trideset metrov pod zemljo. Tu leži na ploščini 11.000 kvadratnih metrov okrog šest milijonov okostij Parižanov, ki so jih pomedle epidemije, naravna smrt, giljotina itd. Tu sem so namreč spravljali okostja, ki so jih izkopali ob opustitvi mnogih predmestnih pokopališč. En kilometer je dolga pot, ki vodi človeka v strahotni temi med lobanjami in kostmi. Tak »sprehod« v »onstranstvu« ostane vsakomur nepozaben.
Kako pobijajo malarijo v tropskih krajHt
Znameniti zdravnik Van der Haider, ki se je posvetil zdravljenju malarije v Holandski Indiji, govori v neštevilnih predavanjih o tej bolezni, o njenih simptomih, o načinu očuvanja in zdravljenja.
Dejal je, da malaričen kuli izgleda len, v resnici pa je bolan. S tem se je dotaknil zdravnik tudi najvažnejšega problema v malaričnih krajih.
Kuli, ki je zbolel za malarijo, je utrujen in ne more normalno vršiti svoje delo. To velja tudi za delavce v tropskih krajih Južne Amerike, Britanske Indije itd. Zdravnik dr. H. Haren je izračunal, da je potrebno za delo na gumijevi plantaži v malaričnih krajih namesto 200 zdravih delavcev 300 delavcev.
Tropske zemlje bi ne mogle gospodarsko napredovati, če ne bi bile zavarovane pred malarijo.
V Rusiji so 1. 1923. izgubili radi malarije 1012 in pol milijona delovnih dni. V Italiji radi malarije letno ne morejo obdelati en milijon hektarja zemlje.
Društvo za pobijanje malarije pri Društvu narodov se intenzivno bavi s študijem malarije in kot rezultat svojih raziskovanj priporoča kratko zdravljenje s kininom, ki je obenem tudi najcenejše. To zdravljenje pomeni tudi v finančnem pogledu ogromen napredek za posamezne države. Saj traja zdravljenje s kininom le 5 do 7 dni in vsak dan mora bolnik jemati 1 do 1.2 grama kinina. Kot zaščitno sredstvo pa priporoča Odbor za pobijanje malarije dnevno količino 0.4 gr kinina za ves čas, ko razsaja malarija.
HUMOR
Dobra reklama.
»Ali je res tako uspešno to-le vaše sredstvo proti stenicam?«
»Poizkusite samo in ostali boste naš stalni odjemalec!«
tega prosimo vse merodajne činitelje, da pristopijo nemudoma k popravilu te ceste, ki je izredno gospodarske važnosti za vso Mislinjsko, Dravsko in Mežiško dolino. .
Športna tombola. Kljub krasnemu vremenu je bila letošnja športna tombola izredno slabo obiskana, čemur so bile v prvi vrsti krive številne prireditve, ki so se vršile v mestu in bližnji okolici istega dne. Dobili so I. tombolo, kompletno moderno spalnico,
g.	Ivan Krebel, krojač, drugo tombolo, moško kolo, ga. Marija Haberpian, žena tapetnika,
3. žensko kolo g. Fric Goleš. trg. vajenec,
4. vrečo moke g. Anton Kočan iz Mežicc in
5. tombolo, pražiča, sreski pristav g. Karel Lupine iz Slovenjgradca.
Pismo kmeta s severne meje »Edinosti"
Kakor doslej, bom tudi za naprej sodeloval in podpiral Vaša poštena prizadevanja, kolikor mi bo paj pičlo odmerjeni čas dopuščal Kmetija z različnimi panogami zahteva celega človeka, tem bolj zdaj, ko mi je najboljša delavska močč pobegnila čez mejo, kakor da bi bilo tam za mejniki več dela in jela nego pri nas.
Vaš list »Edinost« s meni in mojim stanovskim tovarišem zelo dopade. Dopade nam zato. ker brani pravico, graja pa nepoštenost, korupcijo in naše strankarsko zlo. »Edinost« je po mojem mnenju res edini časnik v Sloveniji, ki si upa davkoplačevalcem pojasniti, kako so pri nas delali z narodnim premoženjem. Z velikim zanimanjem smo namreč čitali v »Edinosti« članke »Banovinska trs-nica in drevesnica v Pekrah«, potem »Ali hočemo res nazaj v črno davnino« itd. itd.
Ker podobnih člankov v drugih listih zaman iščem, smatram, da mi jP list »Edinost* potreben, »peščici Slovencev« oa bi bila tudi ona prava, srčna edinost koristna.
Prijatelji okoli uredništva in uprave! Le tako in točno po izbrani poti naprej, ker potem boste rasli na ugledu in na moči!
Lepo Vas pozdravlja
kmet s skrajno severne meje.
S&ehsenurerk	Olympia-Radio s
Maribor, Glavni trg 1 Tel. 26-48
Radio Maribor
Šiviljam
raznovrstno svilo p o c e n i po 8, 10, 12 din meter
se priporoča Pr‘
I. Trpin-u
Maribor. Vetrinjska ul. 15
KAROL USSAR
250« Din labite, MARIBOR	tovarna	tehtnic
PLINARNIŠKA ULICA št. 17
Prevzem vseh popravil In ponovnega cementlrania
da zaslužite 1000 Din mesečno doma.
J o p I * e;
„Anos“ Marlboi
Orožnova 6
Priložit, znamko
Oglasi v „EDI NOSTI“ posredujejo med mestom in deželo!
»Dovoljeno je stopiti na trato"
Praška mestna občina je uredila v pajbolj obljudeni- mestnih delih Prage 5 ogromnih trat v izmeri od 7000 m3 do 30.000 m3 ter jih je predala javnosti. Namenjene so v prvi vrsti deci, ki se bo lahko v toplih dnevih nemoteno na njih igrala. Da ne bi deca trave preveč pohodila, je upraviteljstvo parkov praške mestne občine določilo, da od časa do časa na posamezne dele trat ne bo dovoljeno stopiti, da se bo trava popravila. Po dolgem proučevanju in na podlagi inozemskih izkušenj so na teh tratah posejali posebno vrsto trave, ki ji tudi skakanje najbolj divjih otrok ne bo preveč škodovalo. Preden so trate bile izročene javnosti, je primator dr. Zenkl prosil otroke (saj jih je otvoritvi prisostvovalo
več sto), naj trate tako uporabljajo, da ne bo prevelike škode. V teh lepih jesenskih dneh bo imela deca dovolj prilike, da se naigra na tratah, ki so najnovejše m najbolj smotrne ureditve praške mestne občine.
Kako dolgo že sadimo krizanteme v Evropi?
Jesen je čas krizantem in le malo komu je znano, da jo imamo v srednji in zapadni Evropi cele komaj 150 let. Gotovo je, da je kapitan Pierre Blanchard prinesel 1. 1789 iz Kitjaske tri vrste krizantem: vijoličaste, modre in bele. Toda samo rdeče krizanteme so uspevale v francoskih dvornih cvetličnjakih. Sele 1. 1810 — dvajset let pozneje — je vzbudila krizantema pozornost, in sicer tedaj,
ko je Pierre Blanchard poklonil Josipini Beauharnais prekrasen šopek teh cvetlic: pravih umetnin vzhodnega vrtnarstva. To je bilo v Malmaisonu. Dva dni pozneje je bil zakon Josipine z Napoleonom ločen.
Deset cigaret na uro
Zagovorniki nikotina beležijo v Zedinjenih državah spričo porasta tobačne potrošnje velik propagandni uspeh. Nedavno je znani prekooceanski letalec Ho-ward Hughes nekemu novinarju med drugim izjavil, da je bila njegova največja skrb, kje spraviti 1440 paketov cigaret na njegovem Lockhead-aparatu. »Kaj pa hočete s tolikimi cigaretami?« mu je dejal neki znanec. »Jaz mislim, da mi bodo zadostovale, ker pokadim vsa-
ko uro deset cigaret in tudi med poletom ne mislim prekiniti svoje drage navade.«
Se danes mašujejo v najstarejši cerkvi krščanstva
V Damasku se nahaja podzemna votlina, ki je služila Ananiji kot stanovanje. Ananija je znan iz životopisa sv. Pavla. Ta votlina je bila prva krščanska cerkev in še danes dnevno v njej mašujejo._______
PRED VEČERJO.
»Milostiva, kje bo sedel gospod Po* tokar?«
»Zraven gospoda šegavca. Ta ima tudi žolčne kamne in jima tako ne bo zmanjkalo pogovora.«
AUGUST GAILIT:
Potepuhovi
Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCHS
»Hm,« meni najstarejši, »mislim, da bi bilo dobro o stvari malo preudaritil«
»Kaj pa je treba tukaj preudarjati!« vzklikne Jonatan razigrano. »Samo predstavita si, kako se bodo od zavisti raztegnili obrazi Sirkela Madista, Puuslika in Mikka Toramaaja, ko nam bo šlo dobro in pridemo kot gospodje domov. Za svojo dušo stavim, da se Sirkel obesi, Toramaa pa postane iz zavisti pijanec. Znoreli bodo ter bruhali žveplo in dim!«
Nipernaadi pa je nadaljeval:
»In s časom pokupite vse Puusllkove, Sirkelove in Toramaajeve kmetije s premično in nepremično ropotijo vred. Seveda samo tako za šalo in pa zato, ker je odličneje združiti vsa ta kmetiška posestva in napraviti iz njih urejeno veleposestvo. Na bregu jezera bi lahko postavili ponosno stanovanjsko hišo, tu na griču pa tovarno za opeko. In vsi ti Puu-sliki in Sirkeii bodo med tem Časom razsipno zapravili že ves denar, ki bi ga dobili za svoje kmetije. Potem bi prišli k vam za dninarje, paznike, hlevarje in druge uslužbence.«
»In kdo ostane na kmetiji?« vpraša Paulus.
»Poglejte,« pojasni Nipermaadi. »Ko sem že tukaj in imam sočutno srce, prevzamem lahko stvar za nekaj časa v svoje roke. Sami boste lahko videli, kako mi je to nadležno in zoperno. Mislim pa, da bi vam s tem lahko pomagal v prvi stiski. Pozneje si pa že poiščete kakega pametnega najemnika. Glavna stvar je, da poizkušate prej ko mogoče oditf odtod.« *
Na temnem nebu so zagorele zvezde, čez rimsko cesto je visel oblak kakor velikanska ladja, ki jo je vzhajajoči mesec žolto pobarval. Iz bližnjega gozda je valovila toplota in vonj po smoli. Tu pa tam je v spanju kriknil ptič, prestrašeno vzlete! v temo, potem pa zopet trudno sedel na vejo. Jezero se je svetilo v bleščečem srebru, drevesa so širila svoje veje daleč doli, kakor da bi jih žejalo po jezerski vodi. Onstran jezera se je oglašal jastreb, netopirii so prhutajoče poletavali nad vodno gladino kakor jata lastavlc.
Od hiše sem je bilo še vedno čuti petje in molitve. Nekdo je z zamolklim glasom bral sveto pismo: vsaka beseda je bila ko udar kladiva. Hipoma je bilo Niper-naadiju teh razgovorov dovolj. Od dolgega govorjenja se je čutil izčrpanega. Navdušenje ga je minilo, besedni zaklad
mu je odpovedal. Z dlanjo je potegnil preko potnega čela in vstal. Kaj mu je prav za prav do vsega tega, z vsemi temi Puusliki in Sirkeii, z brati in kmetijo? Naj delajo tako ali tako — kaj vse to njega briga?
»Čas je, da gremo spat«, je rekel dremavo. »Preudarite in se odločite, jutri mi pa povejte.«
Privzdignil je za spoznanje čepico in zlezel na pod.
Drugega jutra ga je Jonatan prebudil. »Smo se že odločili«, pravi veselo. »Vso noč smo premišljevali in se prepirali. Proti jutru smo se pa vendarle ze dinili. Jaz sem že poslal v časopis oglas ki je približno te vsebine, da bi Jonatan s Krootusa kupil za drag denar pravo in pristno opico. Bili smo te misli, da ne moremo pri tem poslu ničesar početi brez opice. Da izvabiš iz žepov kmeti škega ljudstva denar, ne zadostuje samo podoba. Poleg paše za oči moramo imeti tudi kaj za potipanje. Glede kmetije smo se odločili, da prevzameš še danes tl nje vodstvo in upravljanje.«
Nipernaadi si je mencal oči. Končno je doumel, kje je in kaj mu Jonatan pripoveduje.
»Tako, tako,« je rekel*živahno. »Stvar je torej že v redu. To je pa res neizrečeno lepo in milo od vas!«
»Dž«, je vriskajoče govoril Jonatan. »Zdaj pa le hitro mater pod zemljo, potem pa samo še z jarmarka na jarmark. O, moje srce sluti samo dobro!«
Nipernaadi je dolgo begal po poljskih poteh, si ogledoval setev in poležaval po travnikih. Bil je vesel in dobre volje, se smejal in govoril sam s seboj. Cez polja so se podile sive sence oblakov, veter je gnal po cestah stebre prahu pred seboj. V gozdu je našel lisičjo sled in ure dolgo je iskal brlog. Drugega jutra je bil pogreb gospodinje. Ko so se bili žalostni gostje dovolj napili in nakričali in se zopet razšli vsak po svoji poti, je divje pridrvel Jonatan s pošte domov.
»To je Puuslikovo delo!«, je kričal in izročil bratoma neko pisanje.
Bilo je kratko. Vsebovalo je samo vprašanje, ali se Jonatan s Krootusa ženi, ki Išče po časopisu opico.
Šest ur je zaradi Puuslika zasedal voj ni svet. Aii naj gredo na policijo, ali naj predajo stvar sodišču, ali naj podtaknejo ogenj nad Puuslikovo glavo? Vse te kazni so zavrgli, ker se jim niso zdele
dovolj učinkovite.
Tretjega dne zjutraj je prišlo pismo iz Letonske. Neki župnik ima opico. To sporočilo je brate tako razveselilo, da so pozabili na vse maščevalne načrte in se posvetovali, kako bi dobili dragoceno zverinico iz Letonske. Po dolgem pretehtavanju in razgovarjanju so končno sklenili, da pojdp po opico Jonatan osebno.
Nipernaadi mu je svečano naštel denar na mizo. Paulus ga je svaril v božjem imenu, naj bo vendar med dolgo potjo vljuden, trezen in previden. Izogiba se naj slehernemu pretepanju in čezmernemu uživanju žganja. Peetrus mu je dal dober svet, kako naj na povratku ravna z opico, s čim jo naj krmi in s čim napaja. In mladi mož se je podal na pot.
Ko je sedel na vozu poleg Paulusa, da bi se peljala na postajo, je imel solzne oči in občutek, kakor da je rekrut ali da se za vedno odpravlja v Ameriko. —
Minili so trije tedni. Jonatana ni bilo.
Neke noči, ko sta brata in Nipernaadi že davno ležali v postelji in ga ni nihče pričakoval, pade Jonatan nenadoma v hišo in kriči:
»Ali je prtljaga že na vozu in konj že vprežen? Takoj lahko odidemo!«
Brata skočita pokonci. Jonatan je držal v naročju opico, ki je bila od dolgega potovanja čisto prevzeta ter se je vsa tresla. Na glavi je imela rdečo kapico in vrvico okrog vratu.
»Kje si se pa tako dolgo mudil?« je vprašal Paulus osorno.
»Ali misliš, da je pot na Letonsko preprosta in lahka?« je odvrnil Jonatan, »Vso zemeljsko oblo sem moral prepotovati po dolgem in počez, preden sem prišel na pravo mesto in našel v peklen-skem breznu tega farja. Petdeset zlatih rubljev je hotel. Pogajal sem se in barantal s tem vražjim duhovnjakarjem. toda ta čmjak se je na vse pretege bra nil. Cene ni znižal niti za prebitega beliča. Mika je njegova hčerka, je rekel, samo veliko stiska in pomanjkanje denarja sta ga pripravila do tega, da opico prodaja. Ni mi preostajalo drugega, ko da sem volku odštel na mizo petdeset zlatih rubljev in vzel zverinico.«
Proti ceni ni ugovarjal nihče. Toda jratje so se spomnili, da bi njihovo dragoceno posest laljko videl kdo nepoklicani, in zdrveli so naglo v izbo. Ves naslednji dan so vsi trije in Janka z njim posedali, zabavajoč se okoli opice.
Proti večeru so se šli okopat, nato pa so se skrbno obrili in praznično oblekli. Ko so bile vse priprave končane, so še enkrat pregledali koledar, da bi videli po katerih vaseh in krajih bodo v bližnj prihodnosti jarmarki. Nato so se prisrčno poslovili od Nipernaadija, Janke, doma-
čije, živine in celo od psov. Najveselejši .e bil Jonatan. Cvilil je kakokr ščene za plotom. Paulus pa je hotel obdržati čepico v rokah vse dotlej, dokler je še bilo videti strehe in dimnike očetovskega doma.
Čeprav so svoj odhod skrivali, so že istega večera po1 vsej vasi vedeli zanj.
Naslednjega jutra je že s svitom prisopihal na Krootusovino Puuslik, da bi od Nipernaadija osebno zvedel, kaj in kako je v resnici s stvarjo. Divje jfe odprl vrata, obstal sredi sobe, zavihtel težko palico in vprašal z uradnim, tresočim se glasom:
»Ali je res, da so se vsi trije odpeljan odtod zato, da bi se potikali po jarmar-kih, razkazovali ljudstvu najrazličnejše norčije in izžemali iz njega za te abotnosti in pohujšljivosti denar?«
In če je to res, ali se zdi Nipernaadiju, da se bo našel na svetu človek, ki bo hotel za svoj drag denar videti te frkav-ce in ga zraven dajati še toliko, da bodo imeli vsi trije pri tem dobiček? To bi bil udarec v obraz vsemu poštenemu človeštvu. če bo tem pijančkom in junakom noža dobro šlo, bodo kmalu vse cerkve prazne. Celo najspoštljivejši občani bodo hodili okoli z nožem med zobmi in s kamnom v pesti. — »Nikakor se ne sme zgoditi, da bi tem mladičem posel cvetel. Potem pa res ni več nobenega reda in nobene pravice na tem svetu.«
Nipernaadi je ležal v postelji. Ko je slišal dolg Puuslikov govor do konca, se je malomarno dvignil.
»Da, dii, ljubi sosed«, je dejal temno. »Ni več daleč čas, ko se bodo vsi trije pojavili pred nami milijonarji. Tedaj bomo morali pred njimi trepetati in se jim klanjati.«
»Jaz se ne bom!« je kričal Puuslik v kipečem srdu, in glava se mu je tresla. »Se živi stari bog v nebesih!« je grmel in oddirjal križajoč se na piano.
Nipernaadi je zrl za njim in videl, da je tekel za hlev. Tu so ga že pričakovali Sirkel Madist, Mikka Toramaa in cel trop žena in mož. Ko je Puuslik prihitel k njim, so se vsi drenjali okoli njega in dvignili peklensko kričanje in kokota-nje...
Čas je mineval, o bratih ni bilo ne duha ne sluha.
Tedaj začuje Nipernaadi neke noči na dvorišču strahotno razgrajanje.
Kako veliko je bilo njegovo začudenje, ko uzre brate, ki so se pravkar prepirali, kdo bo izpregel konja. Bili so kakor vojščaki po bitvi: Peetrus je imel roko ob-vito in s krpo privezano okoli vratu, Jo-natanova glava pa je bila vsa v obvezah. Izza ovojev se mu je bliskalo samo eno oko.
(Dalje prihodnjič).
 ZZT— - SS.~fi.lir.iM------------------
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar- Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.