Pošta.
.-j o • tnx, C	^
..a\rc
OrednlStTO 1 uprava Z A O K K B, Masarvkova Z8a, Telefon 67-80
Uredništvo In uprava za Slovenilo In slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA, Erjavčeva 4a
..u Vffl. Broj 28.
U Zagrebu, 10. jula 1936.
^ S¥
Pojedini broj stoji dinara k^t)
Nije isključeno da će u skoroj sutrašnjici u Evropi početi da se budi i diže jedna prava demokratska snaga koja će ući u borbu s nasilničkim fašizmom, a kojoj moramo i mi da damo našu pomoć.
GLASILO SAVSZA JUGOSLOVENSKIM EMIGRANATA M J HUJSKE KRAJINE
„NA OBRANU ČASTI"
Takav naslov nosi obrana g. Ante Tresića-Pavičića. Na drugom mjestu donosimo rezoluciju cjelokupne emigracije povodom tog članka u kojem g. Tre-sić-Pavičić tobože brani svoju čast, a ovdje ćemo se pozabaviti samo sa par konstatacija, budući da g. Tresić-Pavičić kaže da smo mi otvorili prvi pucnjavu na nj. Iako gospodin kaže da napadaje u »Istri« nije smatrao potrebnim da čita, mi, eto, kao »polunaobraženi ljudi s kojima je vrlo teško polemizirati o dubokim pitanjima filozofije i historije«. (Vidi »Obzor« od 4 o. mj.), mi se usu-djujemo da ponovno podvučemo neka osnovna načela koja vrijede za »slavljene učenjake« (Vrbanac-Urbani tako nazivlje g. Tresića-Pavičića) isto tako kao i za »polunaobražene«, pa i one koji nemaju ama baš nikakove naobrazbe.
Eto na primjer ovo: cijeloj svjetskoj javnosti je poznat nedavni slučaj engleskog ministra Tomasa koji je politički i moralno pokopan samo zato što se sumnja da je nehotice izdao tajnu engleskog budžeta od čega su imali materijalne koristi neki špekulanti, znanci ministra Tomasa. A cijela naša javnost sjeća se lanjske polemike Tre-Sić-Pavičic—Smodlaka. U toku te polemike je dr. Smodlaka zapitao dra Tresića-Pavičića odakle mu milijuni. G. dr. Tresić-Pavičić je na to u »Jadranskom dnevniku« odgovorio da je on te milijune stekao na pošten način, jer da je on u svojstvu jugoslovenskog opunomoćenog ministra u Vašingtonu bio u mogućnosti da zna za kretanje kursa ju-goslovenskih državnih papira, pa je tako poštenom igrom na burzi zaradio na pošten način te novce.
Da. ali mi nismo Ingleži--------
Mi bi mogli spomenuti još par drastičnijih primjera i iz mladosti gospodina Tresića-Pavičića, za koje zna cijeli Zagreb, a mogli bi iznijeti i par tragikomičnih scena iz onih kaotičnih iza-ratnih dana 1918 u kojima gospipdin Tresić-Pavičić nije igrao baš dostojanstvenu ulogu. Ali to puštamo po strani, jer bi nam se moglo predbaciti da dajemo svemu tomu neku ličnu notu.
Mi. koji nismo tako visoko obrazovani kao gospodin Tresić-Pavičić, mi koji nismo ni diplomate, ni političari, ni
književnici, ni naucenjaci, pa čak ni dalmatinski milijunaši, mi imamo jasnije i točnije poglede na današnju Italiju od g. Tresić-Pavičića. Mi, u zajednici sa ogromnom većinom svjetskog javnog mnijenja, smatramo da Mussolini ni fašizam nisu Italija. Italija Dantea, Maz-zinia. Foscola i ostalih velikana talijanskih, nije Italija liktorskoga snopa, Specijalnog tribunala, konfinacijskih logora i zagušljivih gasova. Ona prava Italija nije danas u Italiji Prava Italija je u emigraciji ili u tamnicama ili na konfi-nacijskim otocima. Najbolji sinovi Italije kao Ferrerò, Nitti, Salvemini, Sturzo, Turatti itd. dijele sudbinu Mazzinija 1 Garibaldija, koji su u izagnanstvu proveli velik dio svoga života, a drugi, kao na pr. Matteotti, umoreni su od tasi-stičke reakcije bez suda i sudjenja. To kažu oni Talijani, koji se bore za pravu Italiju. (Vidi u današnjem broju »Glasovi talijanske antifašističke štampe« na 3 strani), a njima ne može g. Tresic-Pavičić reći da mrze Italiju i talijanski ^isirod
Ni mi ne mrzimo Italiju i Talijane. Mi znamo da je talijanski narod skoro isto toliko jadan koliko i naš narod pod fašizmom. Toga radi mi stojimo rame uz rame sa talijanskim emigrantima u borbi protiv fašizma a za pravdu i slobodu A i g Tresić-Pavičić bi morao da vidi ii svijetu ta dva oštro diferencirana tabora: tabor demokracije, slobode i pravde i tabor fašizma, ropstva i iskorištavanja. Mi stojimo u onom prvom taboru, jer mislimo da jedino ljudi iz Prvog tabora mogu ispravno riješiti problem našega naroda pod Italijom. Tan-janski fašizam stoji na čelu onog drugog tabora, pa bi g. Tresić-Pavičić, na-Učenjak i pisac klasičnih drama, morao da to uvidi. I morao bi da uvidi svoj nezgodan položaj kada pod svojim potpisom kaže (u članku »Na obranu časti«) kako je uvjeren da treba da on rasprši »krivo mnijenje koje je novinstvo kod nas raširilo o talijanskoj vojsci, o ta • Politici, naročito u abesinskom pitanju I u pitanju sankcija Lige Naroda«, a sve »u interesu Južnih Slavena, i u m-teresu samih Talijana«. Od kuda dolazi g. dr. Ante Tresić-Pavicic na to da si Postavlja taj zadatak. Ako misli da je taj njegov stav ispravan, zašto nije u Jugoslaviji našao još nekoliko svojih ko-lega književnika, ili svojih kolega nauče-hjaka ili svojih kolega penzioniranih 'diplomata ili svojih kolega političara,
IZJAVA ČITAVE EMIGRACIJE
MA ČLANAK G. DRA ANTE TRESIĆA-PAVIČIĆA
Cjelokupna emigracija pretstavljena po delegatima svih emigrantskih udruženja na sjednici od dne 5. o. mj. u Zagrebu, povodom članka »Na obranu časti« od g. dra Tresića-Pavičića, koji je izašao u nekim dnevnicima, izjavljuje:
Ne kanimo se upuštati u samo razmatranje predavanja dra Tresića-Pavičića održanog nedavno u Trstu, da li je ono bilo oportuno ili nije, i da li u današnjim prilikama takav korak može poslužiti pravilno shvaćenim interesima Jugoslavije, a osobito našega naroda pod Italijom, jer je o tome naša javnost jasno izrekla svoj sud (vidi »Obzor« od
1.	VII., splitsko »Novo doba« od 27. VI., sušačke »Primorske novine« od 29. VI., »Novosti« od 26. VI itd.), već hoćemo da se osvrnemo samo na neke izvode g. dra Tresića-Pavičića u njegovom članku »Na obranu časti«.
Pritom ističemo, da nam nije namjera pretresati napadaj dra Tresića-Pavičića na dra I. M. Coka. pretsjednika Saveza emigranata i na g. Rikarda Ka-talinića-Jeretova, pretsjednika splitske »Istre«, jer će očito oni sami na to reagirati, već jedino želimo da se osvrnemo na one pasuse, koji direktno tangiraju ugled istarske emigracije kao cjeline i opravdanost njezine brige za svoju braću pod Italijom, svoj rodni kraj i za svoj položaj u Jugoslaviji.
Na jednom mjestu svoga članka dr. Tresić-Pavičić kaže naime i slijedeće: »Mi svi znamo, da su naši odmetnici oni, koji najviše halabuče i traže rasparča-vanje naše države i otrgnuće naročito Dalmacije; a iseljenici iz Istre u našim krajevima vode glavnu riječ u ovoj halabuci«.
Držimo da se ova tvrdnja o odmetnicima odnosi na malen broj dalmatinskih Talijana u Italiji, koji već godina-
ma »halabuče« za otrgnućem Dalmacije. Ako je tako, onda najodlučnije otklanjamo od sebe tvrdnju, da se istarska emigracija, njezin položaj ovdje i cijeli emigrantski pokret poistovjetuje s radom dalmatinskih Talijana u Italiji.
Gospodin dr. Tresić-Pavičić očito nije shvatio značaj ove svoje tvrdnje, jer držimo, da inače ne bi mogao izreći misao po kojoj bi Talijani imali toliko prava na Dalmaciju koliko mi na Istru. Mislimo da o tome svaki naš čovjek u Jugoslaviji imade ispravni je poglede od uglednog dra Tresića-Pavičića.
Halabuka pak dalmatinskih odmetnika u Italiji, koji mogu govoriti samo u ime nekih pet hiljada Talijana u Dalmaciji, ne može se ni u kojem slučaju usporediti s pokretom istarske emigracije u Jugoslaviji, iza koje stoje svi Hrvati i Slovenci u Istri, Trstu i Gorici, koji čine 75 postotaka cjelokupnog tamošnjeg stanovništva. Spomenuli smo samo ovaj jedan razlog, koji dovoljno jasno govori o deplasiranosti uporedbe g. dra Tresića-Pavičića.
Pri koncu ipak ne možemo, a da ne konstatiramo, kako je po našem mišljenju predavanje g. dra Tresića-Pavicica u Trstu naškodilo moralnom otporu naših sunarodnjaka pod Italijom iim je razbio jednu iluziju čovjek, koji je po svojem indirektnom priznanju u spomenutom članku bio u Puli (ne »Poli«) godine 1918 dočekan klicanjem i slavljem od tamošnjih Hrvata.
Isto tako žalimo, što se dr. Tresić-Pavičić nije u svojem predavanju, kao niti u svom članku »Na obranu časti« niti jednom riječju jasno osvrnuo na te-gotan položaj više od preko pola milijuna Hrvata i Slovenaca pod Italijom, kojima se očito ne može koristiti ova-Ikvim zapostavljanjem i prešućivanjem.
lahko prepriča, ako prelista razne letnike naše »Istre«. Morda bi tedaj tudi dognal, da čita »Istro« njegov prijatelj Urbanac veliko bolj pazljivo kakor on. Za danes konec. Vsak se pač najrajši kreta v družbi, ki mu najbolj prija.	P. P.
PRIJATELJI EKSCELENCE TRESIĆ-PAVIČIĆA
Da brani svojo čast, se g. Tresić-Pavičić v »Obzoru« od 4. t. m. sklicuje na pisma svojih prijateljev Umberta Urbanija in Rina Alessija.
Iz njegovega odgovora smo med drugim povzeli, da išče naš bivši poslanik g. Tresić-Pavičić informacije za odnose med našo državo in Italijo pri uredniku tržaškega »Piccola« in da na podlagi teh podatkov,, ki so za njega kristalna resnica, gradi svoje zunanje politično stališče. Alessija je g. Tresić-Pavičić tudi interpeliral glede resničnosti očitkov, ki jih je iznesla »Istra« nasproti temu gospodu že ob drugi priliki, ko je poročala o Tresič-Pavičičevem navdušenju za Alessija. Alessijeva izjava mu je seveda sakrosanktna, pisanje »Istre« pa naravno laž in natolcevanje. Predvsem bi svetovali g. Tresić-Pavičiču, da nekoliko boli natančno prečita oni članek v naši »Istri«. Na to pa bi mu, ker pčitno našega jezika ne razume več dobro.* citirali Alessiieve besede »nel dolce idioma«. Leta 1932 je izdal glavni urednik tržaškega fašističnega glasila »Popolo di Trieste«, Michele Risolo, knjigo »II fascismo nella Venezia Giulia dalle origini alla marcia su Roma«. (Edizioni C. E. L. V. I.). Zunanjo naslovno stran krasi slika gorečega Narodnega doma v Trstu v barvah. K tej knjigi ie spisal uvodnik prijatelj Tresić-Pavičića, Rino Alessi. Na strani XV njegovega uvoda čitamo te besede:
»Le fiamme dei »Balkan« purificarono finalmente Trieste: purificarono l’animo di tutti. Francesco Giunta metteva Trieste davanti al proprio passato luminoso e la aiutava a ritrovarsi: Trieste, col vigore della sua tradizione patriottica, balzava aita testa del Fascismo senza che la permessero alla riscossa sentimenti e necessità che non fossero luminosamente spirituali. Affermiamo dunque, senza tema di peccare orgoglio, che con Francesco Giunta il Fascismo triestino fu una schietta insurrezione politica, tutto sentimento, tutta idealità, mistica ed eroica ad un tempo: preludio folgorante, qui più che altrove, delia rivoluzione che doveva portare
pa da oni zajednički dignu svoj glas »u interesu Južnih Slavena, i u interesu samih Talijana«, a za prijateljstvo s fašizmom i za glorifikaciju njegove ideologije i njegovih metoda. Zašto ih nije našao?
Zato što je g. dr. Ante Tresic-Pavicic sve to govorio i pisao jedino u svojstvu milijunaša. I .jedino takovim tumačenjem može da se shvati istup g. Tresića-Pavičića
G. Tresić Pavičić neće ovo čitati, jer
alla conquista dello Stato. Senza questa insurrezione il problema adriatìco sarebbe precipitato nella soluzione nitti-ana: nè avremmo avuto il confine sulle Alpi Giulie, nè Fiume sarebbe stata italiana«.
Upamo, da bo sedai tudi g. Tresić-Pavičić spoznal pravo naziranje Rina Alessija in verodostoinost njegovih izjav.
Pa še nekaj besed o drugem prijatelju ekscelence Tresić-Pavičića. Umberto Urbani se je rodil za Urbanca, a podpisoval se je prvotno Urbanaz, nato Urbanaz = Urbani, dokler ni zaprosil za uradno izpremembo priimka, čemu je bilo ugodeno z dekretom od 28. junija 1928.
Urbanac-Urbani je ravno toliko »profesor«, kakor je Tresić-Pavičić »ekscelenca«. Res je, da je lektor za srbsko-hrvatski jezik, toda diplomiral ni prav nikjer... O njegovi kvalifikaciji kot ćloveka bi g. Tresić-Pavičiću morda kaj več lahko pričali italijanski dobrovoljci, ki so bivali za časa vojne v Firencah in okolici. Glede njegove sposobnosti kot žurnalista, pa mu lahko da potrebna pojasnila Rino Alessi. Saj je Urbanac še vedno le peto kolo pri »Piccolu«, kamor sme plasirati samo poročila o razbojniških činih v Jugoslaviji. Članki o naši in o češki literaturi — že po obliki, še bolj pa po vsebini dišijo po plačilu, in sicer navadno celo po plačilu od dveh strani. O delovanju tega velikega prijatelja Jugoslovanov na Postojnščini in drugod, se lahko g. Tresić-Pavičić informira iz povojnih letnikov »Edinosti«. Sicer pa mu morda že lahko zadostuje, da ie njegov prijatelj Urbanac član komisije tržaške pokrajine, ki je vse slovanske priimke v vsej pokrajini brez izjeme obsodila na prisilno izpremembo. Tozadevni dekret je objavljen tudi na strani 49 knjige »Per l’italianità dei cognomi nella provincia di Trieste«, ki io ie izdal predsednik omenjene komisije Aldo Pizzagalli in h kateri je spisal uvodnik ekscelenca Augusto Turati.
O raznih drugih člankih in o delovanju Urbanca-Urbanija pa se g. Tresić-Pavičić
»Istru«. Ali ako slučajno bude ovo citao savjetujemo mu neka tačno izvješćuje svoje prijatelje gg. Rina Alessija i vr-banca-Urbanija, jer mi nismo bili napisali 1 ono što g. Tresić-Pavicic kaze u svome članku. Uz to mu savjetujemo neka pročita i gornji članak »Prijatelji ekscelence Tresić-Pavičića«, da vidi ko su ti njegovi prijatelji.
Još ovo: 13 o. mj. navršava se se-snaest godina od zapaljenja Narodnog doma u Trstu, u onom Trstu gdje je g.
NEKOLIKO RIJEČ)
NA OBJAŠNJENJE G. DRA. ANTE TRESIĆA PAVIČIĆA.
Poštovani i dragi gosp. uredniče.
Budite tako ljubezni, lijepo Vas molim, ustupite mi malo prostora u Vašem uglednom listu za ove moje dvije riječi:
U objašnjenju u »Novom Dobu« (velim »Novo doba«, jer su u Jadranskom dnevniku« ispuštene mnoge stavke) o svom predavanju u Trstu dotakao se g. dr. A. Tresić-Pavičić i moje osobe, jer sam ga na skupštini »Istre« osudio kao i svi drugi, koji žale da tršćanski »n Piccolo« može da prenosi cijele stavke iz Tresićeva predavanja u korist, slavu i obranu talijanskog imperijalizma, a na zator malih naroda. U mojem kratkom odgovoru g. dru Tresiću neću skinuti rukavica kao g. dr. A. T.-P. i neću biti »fin« i »ugladjen« kao g. dr. A. T.-P. iako nisam diplomata, slavan pjesnik i velik filozof, već ću mu jednostavno reći, da nisam nikada očekivao da me g. Urbani, ili bilo koji Talijan, hvali za moj rad. jer ja kao Istranin, Hrvat, Jugoslaven i Slaven ne mogu udesiti svoj rad tako da dobijem talijanske aplauze.
Kod dra čoka, dr. Tresić je još jače zaboravio na gala te j. Dr. Tresić ne zna za dra čoka, koji je bio advokat u Trstu i uvijek čestiti tršćanski Slovenac. Mi Istrani (Hrvati i Slovenci) znademo dobro dra I. M. čoka koji je bio u Trstu uz dra Ribarža, dra Gregorina, dra Slavika i dra Vilfana itd., uvijek pobornikom za slovenstvo i slavenstvo i koji je ostao u Trstu uz svoje Slovence do g. 1930 i da ga onemoguće kod kuće bio je doveden i pred Specijalni tribunal i osudjen, pa je morao napustiti rodjeni grad da spasi svoj goli život, i zato je danas pretsjednikom našeg emigrantskog saveza.
Naravski gosp. dr. A. T.-P. ne vodi računa ni o justifikacijama naših omla-dinaca (Gortan, Bidovec, Marušič itd.) ni o zatočenjima naših ljudi, ni o uništenju svih naših osnovnih i srednjih škola i štampe, ni o izgonu našeg jezika iz suda i crkve, ni o promjenama porodičnih imena i mjesta itd. — Gosp. dr. A. T.-P. samo znade da iseljenici iz Istre vode glavnu riječ u »halabuci«. Valjda je za dra Tresića »halabuka« kad Istrani ustaju, u slobodnoj domovini, na obranu svojega jezika, imena, naroda i časti.
Uostalom ovdje danas nije govora da 11 sam ja malen ili velik pjesnik, da li sam slavan kao gosp. dr. A. T.-P., da 11 sam tri put dobar (upliv Venecije kod g. dra Tresića), da 11 mi je jatagan za-rdjao, da li me je g. dr. A. T.-P. »dugo, vrlo dugo štovao i ako ne mnogo cijenio«, već bi gosp. dr. A. T.-P. morao čisto i bistro izjaviti da one stavke iz njegova predavanja koje »Piccolo« citira nisu njegove, jer ako jesu, onda nema riječi za osudu dra Tresića, ako nisu, prvi ću ja moliti javno gosp. dra A. T.-P. za oproštenje. Po izvatcima Tresićeva predavanja u »Piccolu« naši su obični ljudi, ne diplomate i veliki filozofi, mogli zaključiti samo ovo: »gosp. dr. A. T.-P. je napisao i potpisao punomoć da Talijani podave sve male narode, pa su mu i zato topi© zahvalili i rekli: Grazie Eccelenza. Arrivederci a Spalato«.
Na kraju još samo dvije riječi. Duga epistola Tresićeva nye me razuvjerila o slabom (najblaže rečeno) ispadu gospodina diplomate u Trstu. Ona je duga i široka, odveć filozofska i nejasna, dok su primjetbe listova na njegovo predavanje razumljive, uvjerljive i jasne. I time sam svršio.
U Splitu, na ćirii-Metodovo 1936.
Rikard Katalinić Jeretov
dr. Tresića-Pavičića. Sama konstatacija te žalosne obljetnice može da služi kao najrječitiji odgovor g. Tresiću-Pavičiću.
I s time je za nas podvig »rimskog Pjesnika« (»poeta romano«, vidi predgovor U. Urbani u »Finiš Republicae« — Treves 1920) za sada likvidiran, (t. p.)
kaže
Napomena: Uvodni članak u 26 broju »Istre« od 26 juna pod naslovom »Ante Tresić-Pavičić i talijanski impe-
Tresic ravicic neće ovo cnati, jei ^v/f”"*	S' ìjtiaJJzani<!: .P°fre|P0_^e notnisan šifrom
da ne smatra potrebnim čitati Vrbanac-Urbani čitao predavanje g. It. P. namjesto P. P.
STRANA 2.
EMIGRANTSKA OMLADINA SE JAVUA
OMLADINA O ŽENEVSKOM OMLADINSKOM KONGRESU
Primili smo opširnije pismo ođ jedne grupe emigrantske omladine sa Krka, pa donašamo naj karakteristični je dijelove iz tog pisma upućenog redakciji lista.
Pri velikom poslu treba da uzme učešća veliko mnoštvo. Borba emigracije za svoja prava je zamašan posao. Smatra-mo svojom dužnošću da Vam se javimo i da stavimo našoj općoj stvari na raspoloženje sve svoje sile.
List »Istra« svidja nam se sve više.
Samo napred! Znajte da Vas mladji razumiju! Spremni smo da dademo iz sebe što možemo. Vaša je dužnost da tu našu spremnost što spretnije iskoristite.
Naše emigrantske organizacije moraju se zainteresovati za prilike pod kojima se razvijaju i žive mladji izbjeglice.
Odatle će se iz godine u godinu regru- oivi_	--------------
tirati novi borci za rušenje fašizma. m0gj (ja naplati višestruko troškove oko Mladje su sile bezuvjetno potrebne zbog zauzeća. Urodjeničko primitivno obra-žive aktivnosti koju unose u rad. Ut]e- ^jivanje zemlje bit će zamijenjeno in-
Da li je Abesinija Eldorado?
Herbert Metius piše 14 juna u »New York Timesu« slijedeći članak:
ABESINIJA NE PRETSTAVLJA STVARNO BOGATSTVA
Sada kada je Italija zauzela Abesi-niju, svaki se pita šta će s njom ona poduzeti. Maršal Badoglio rekao mi je prije nekoliko dana, da tek sada počinje pravi zadatak Italije. Teškoća je što Abesinija ne pretstavlja stvarno bogatstvo već mogućno. Nekada se u historiji govorilo o basnoslovnom bogatstvu Abe-sinije, ali je bogatstvo rastureno u vjekovnoj unutrašnjoj borbi. Tek posljed-nih pedeset godina, za vrijeme Meneli-ka i Selasia, zemlja je pokazivala znakove budjenja.
Talijani tvrde da će Abesinija u rukama modernog naroda, sa industrijskim stanovništvom kao kolonizatorima
caj starijih je uvijek i svagdje sadržan u kočenju poleta mladjih. Taj utjecaj starijih mora da se smanji. Treba da se povede efikasnija borba. U tu svrhu je potrebno neodgodivo udruživanje svih snaga i mogućnosti. Od svih emigranata neka se stvori jedan organizovanl kolos, koji će se svom svojom snagom oboriti protiv talijanskog fašizma. Borba protiv rimskog fašizma bit ce uspješnija ako se aktivnije pozabavimo antifašističkom propagandom u svim državama gdje je to moguće. U borbu protiv fašizma i rata, a za slobodu, mir i napredak! Treba nam rada i slobode.
Mi moramo poslati svoje delegate u Ženevu. Neodgodivo se nameće složan rad sa talijanskom emigrantskom omladinom, te onom iz Tirola i Dodekaneza. Organizovan, složan i skupni rad je jedino moguć danas. Zasebne akcije^ mo-gu da se izgube kao »glas vapijućeg u pustinji.«
Kongres u Ženevi morat će se zabaviti pitanjem, da li je omladina emigracije iz Julijske Krajine sita ili gladna jeli u poslu i ima li mogućnosti za puni fizički i intelektualni razvitak. Ondje će se delegati čitave emigracije iz Italije sastati, složiti se, udružiti i stvoriti plan za zajedničku borbu. Nasa borba ne smije da bude smetana sentimen-talnošću, jer ni fašizmu ne smeta sentimentalnost pri upotrebi oružja, specijalnog tribunala i konfinacija...
Mi ne možemo 1 ne smijemo biti zadovoljni rezultatima dosadašnjeg rada i nerada naših organizacija. Treba sprovesti opću autokritiku.
Molimo Vas, da nam pošaljete podrobnije upute za ženevski kongres. Možda imate pri ruci koju brošuru, letak i knjigu o tome na našem, talijanskom, njemačkom ili francuskom jeziku. (Zamolili smo Pripremni odbor za ženevski kongres, da im to pošalje. — Op. ur.)
Završavamo za danas, čekamo da vidimo kakav ćete stav zauzeti prema nama. Očekujemo da ćete biti dosljedni sami sebi i da se ne ćemo prevariti.
Uz narodni pozdrav D. F. u ime emigrantske omladine u Krku.
NAPREDOVANJE PRIPREMNOG RADA ZA ŽENEVSKI OMLADINSKI KONGRES
Zagrebačkom pripremnom odboru pristupile su još ove organizacije:
Atoidemska0sekcija »Narodne Uzdanice«	,	„
Društvo za prosvjetu žene
Kult. ak. klub »Mihajlo Polit. Desan-
Jevrejske omlad. organizacije Savez Trezvene mladeži u Zagrebu Kult. stud. društvo »Brazda«
Istarski akademski klub Društvo Primoraca	. ,
Radničko glazbeno društvo »Mladost« Omladina vegetarijanskog društva Omladina baptističkog saveza Jugoslavije
Radničko esperantske društvo Ukupno ih ima 28. — Za slijedeći tjedan priprema se u Zagrebu »Opća omladinska skupština« povodom Svj. omi. kongresa u Ženevi, na kojoj će govoriti pretstavnici zagrebačke omladine.
U provinciji je rad napredovao i u najskorije vrijeme imat ćemo pripremne odbore po svim većim mjestima. Zasad postoje pripremni odbori u ovim miestima osim Zagreba: Beograd, Ljubljana, Maribor, Banjaluka, Celje, Bije-’jina i Šaraj evo_______
Novi oddelki vojaštva in delacev za Afriko
Trst, julija 1936. — (A g i s). Kot r roča italijansko časopisje, so novi oddelki vojaštva in delavstva na potu v vzh. Afriko. V prvih dneh tega meseca je odplul ,z Genove parnik »Piemonte« s celim polkom vojaštva za Abesinijo, iz Messine parnik .Umbria« s 1000 delavci, v Napoliju pa se vkrcava vojaštvo na druge štiri parnike, ki bodo v kratkem odpluli čez morje, da nadomestijo oddelke vojakov in delavcev, ki bodo ooslani domov.
djivanje zemlje bit će zamijenjeno in tenzivnim od strane talijanskog težaka. Nove vrste biljki presadit će se u Abe-siniju; mineralni izvori zemlje bit će prvi put eksploatirani, a abesinsko stanovništvo poslužit će kao dobro tržište za talijanski izvoz.
To je sve san, a kakva je stvarnost? Na to pitanje teško je dati odgovor, čak i za nas nekolicinu koji smo pratili talijansku armiju za vrijeme sedmomje-sečne kampanje i vidjeli mnoge dijelove nepoznate zemlje, mnogo više no što su imali priliku da to vide raniji historičari. U stvari, talijanska kolonizatorska sposobnost je pitanje budućnosti, isto tako kao što su i izvori bogatstva Abe-sinije. Ako Italija unese u kolonizaciju istu energiju koju je unijela u rat, ona će moći stvoriti čudo koje je stvorila u ratu.
što se tiče sirovina, nijedan od nas dopisnika neće zaboraviti gole planine preko kojih smo prelazili u prvoj fazi rata. Mi smo tada govorili: Kad bi Mussolini samo vidio ovu zemlju, on ne bi nikada zapoćeo rat. Ali ukoliko je rat napredovao, mi smo imali priliku da vidimo zelene brežuljke i bogate doline oko Adis Abebe, a naročito plodnu zemlju oko jezera Tana. To je bilo veliko iznenadjenje za nas.
Povrće će moći da se sadi bhzu rijeka, premda ga sada nemahu većoj količini i raznovrsnosti. PirinaA raste u do-sta divljem stanju, ali se može kultivi rati. Duhan raste vrlo dobro u jugozapadnoj Abeslntji, ali pošto urođjent« ne puse mnogo, kultiviranje duhana je zanemareno. Pamuk pruža takodjer znatne mogućnosti. Kaučuk P^tojl u znatnoj količini u zapadnim dolinama, ali stručnjaci ne smatraju da će se on moći korisno plasirati u sađasnjoj for-mi. Vinogradi bi se mogli takodjer lije-po razviti po mišljenju sviju stručnjaka. Ima takodjer mnogo lijepih šuma u pokrajinama Godžam i Takaze, kaoi mnogo drveća korisnog za izradu kemi-
kalšto se tiče minerala, o tome pitanju može se debatirati. Po mišljenju nekih teško je očekivati da ce se dobiti zlato, srebro i benzin iz abesinskog zemljišta, dok drugi polažu velike nade u mogućnost iskorišćavanja tih metala i mine-
rala. Oni pak koji znaju mnogo više o Abesiniji, nisu ni optimiste ni pesimiste. Oni vjeruju da će se moći izvući neko mineralno bogatstvo iz zemlje u toku vremena, ali oni ne računaju da će tu naći drugu Kaliforniju ili Aljasku. Minerali se ponajviše nalaze u ravnici Danakila. Taj predio mia ogromne količine soli, koja se nalazi u velikim blokovima. Nesumnjivo je da ima i zlata, ali se ono dosada dobij alo u malim količinama. Tragovi zlata 1 platine našli su se u pokrajini Godžam i Tigre, i u jugozapadnom dijelu Abesinije, ali će se tek moći vidjeti u kakvim količinama oni postoje. Plemena Gala obično izvlače zlato primitivnom metodom iz predjela šangala, Volege i Beni šangala. Ipak se ne zna u kojoj se mjeri zlato može iskorišćavati, jer za to nema podataka. Grof Rossini u svojoj knjizi o Abesiniji ističe uvjerenje, da se zlato nalazi u planinama istočne Abesinije, dok poznati egiptolog Schiapareli piše, da se prema starim dokumentima zlato i srebro nalazi južno od jezera Tana. Prema tome, može se samo nagadjati o bogatstvu zlata koje postoji u Abesiniji. Platina je takodjer izvor mogućnog bogatstva. Postoje sada samo dvije strane radionice u Etiopiji u vlasništvu Talijana, koji imaju koncesiju za iskorišćiva-nje platine na teritoriju pokrajine Volege. Rezultati su postignuti, ali ne naročiti.
Benzin je najkontraverznije pitanje. Ne postoje statistike o tome, jer se do sada on nije pronašao. Dosadašnja naučna ispitivanja su razočaravajuća. Po mišljenju pokojnog barona Reimonda Pranchettia, koji je znao pokrajinu Da-
nakil bolje no i jedan drugi istraživač, postoje petrolejski izvori u tom kraju. Pa ipak, jedina naučna misija koja je posjetila Danakil podnijela je izvještaj sa slabim izgledom. Talijanski inženjer Paolo Vipasa ispitivao je dobar dio južnog Danakila 1919 i 1920 god., pa je podnio izvještaj u kome se veli, da se centralni i južni Danakil pokazao kao potpuno sterilan sa mineralnog gledišta. Pošto tri petine pokrajine Danakil još nisu ispitane, neki posmatrači gaje još izvjesne nade. Tako na pr. profesor Ana-ratone vjeruje da postoje dobri izgledi za petrolej, potašu i fosfor. Sjeverni dio pokrajine Harar smatra se kao pogodan za petrolej, te se vjeruje da će Talijani, koji neobično trebaju benzin, iskoristiti svaku mogućnost koja postoji.
što se tiče trgovine, mogu se izvesti slijedeći podaci za dvije godine. Izvoz u godini 1929 iznosio je 28.000 tona, a uvoz 65.000 tona. U godini 1930 izvoz je iznosio 33.000 tona, a uvoz 56.000. Izvoz je obuhvatao: kavu, maslo, med, žito, slonova kost i kožu. A uvoz: odjeću, šećer, plrlnač, vino, staklo i posudje. Pi-nansijski život je isključivo koncentriran u Adis Abebi. Glavni poglavari pokrajina investirali su svoj kapital u stočarstvo i kupovanje zemlje. Doskora je postojala jedna emisiona banka u Abesiniji, ali je ona zatvorena od strane Talijana, koji otvaraju svoje bankarske ustanove pod kontrolom talijanske Narodne banke.
Finansija, trgovina, rude i poljoprivreda mogu biti primamljivi za nove osvajače. Da li će se njihove nade ostvariti? Za sada ovaj članak može da se završi samo sa znakom pitanja.
Nemško mnenfe o bogatstvu Abesinije
Že večkrat in v raznih listih smo brali 1 samo svojega gospodarja. Pisec pravi dalje
•	_____ ksNrvote+vr'i okoctncIrAl rio Akpciniia nimu clrnrai ni?* nr^mncrH.
in ono o velikem bogatstvu abesinske zemlje. Gotovo si nismo mogli iz tega ustvariti jasne slike, ker so bili članki pretirani in napisani kdove iz kakega političnega namena, da se zmanjša ali pa zveča pomen Abesinije. Pisali so jih večinoma Italijani in Angleži. V naslednjem prinašamo nemško mnenje o tem problemu, ki bo morda bolj objektivno.
»Lokal Anzeiger« z dne 3 jun. t. 1. je prinesel članek Helmutha Wohlenbergerja, ki se je pravkar vrnil iz Abesinije In obravnava predvsem možnost kolonizacije in njeno bogatstvo. Dežela je sposobna za naseljevanje belcev šele od 1800 m naprej pa do 2400 m. Te višine obsegajo velike gorske planote, ki imajo podobno evropsko klimo. Tu živi skoro vse prebivalstvo, od teh je ena tretjina Amharcev, ki vladajo deželi že 2.000 let. So sodniki, uradniki, častniki, vojaki, duhovniki in noben Amha-rec ne izvršuje kakega produktivnega poklica. Pisec ne ve kaj bo z njimi napravila ital. vlada, ker so to poklici, ki so na vsak način namenjeni osvajalcem. Amharci so inteligentni in se hitro izučijo za tolmače, šoferje, železničarje, telefoniste, natakarje, kuharje itd. Ne morejo jim pa zaupati ni-kakega denarja in so preveč vzvišeni, da bi prijeli za kramp in lopato. Druga plemena so spremenila s prihodom Italijanov
da Abesinija nima skoraj nič premoga, gozdov ni, ker so že posekani, pa tudi petroleja ni nikjer, o katerem so toliko govorili. Torej manjkajo baš tiste sile, ki so potrebne predvsem Italiji in Abesiniji za hitro industrijalizacijo. Italija se bo mogla zato vreči na izrabo vodnih sil, kot doma v Evropi. Te bo v precejšnji meri lahko Izrabila na jugu v območju velikih jezer. Piscu ni znano kakšen je položaj na severu v tem pogledu. Da se bo morala Italija vreči skoro izključeno na izrabo vodnih sil. potrjujejo članki bivšega ministra Belluzza, ki je' polagal ogromno važnost na izkoriščanje vodnih sil na jugu. Tega ne bi pisal, če bi bil kje premog ali petrolej. Odvisnost Italije od inozemstva bo v tem pogledu še večja. Bolj optimističen je pisec glede poljedelstva in sadjarstva, kar pa bo imelo veliko konkurenco v Italiji sami. Da se bi moglo poljedelstvo in druge sorodne panoge razvijati, pa so potrebne ceste. Prišla bi v poštev gojitev raznih vrst žit, bombaža itd. Sedanja kava je slaba in bodo zato morali saditi kavo boljše kakovosti. Ker Abesinci poljedelstvo v našem pomenu ne poznajo, bo treba uvesti ogromno količino strojev. Pastirstvo je manjšega pomena, ker so živali te stroke majhne! dajejo malo mleka in meso je nekaterih celo neužitno. — (A g is).
PREGANJANJE SLOVENSKIH DUHOVNIKOV SE NADALJUJE
_ ._mo« rAnioi rsnriškem ni več našega duhovnika, k
Gorica, 27. junija 1936 (Agls). — Preganjanje slovenske duhovščine v Goriški nadškofiji se nadaljuje odkar
teko odprto, ft tembolj vztrajno, kajti za to poklicani organi pazijo na vsak korak našega duhovnika. Vodijo strogo cenzuro pridig, poslane in prejete pošte itd. Temu dokaz je več primerov, ki so se dogodili v zadnjem času, namreč da so bili na goriško kvesturo klicani^ posamezni duhovniki na odgovor, čes da preveč korespondirajo z Jugoslavijo. To pa kljub temu, da se vsi duhovniki iz previdnosti poslužujejo za svoje privatno dopisovanje le razglednic in dopisnic, torej, samo odprte pošte. Jasno je, da je to postopanje fašističnih oblasti napram našim duhovnikom spet novo poleno pod noge kajti v naših duhovnikih, ki so od naše nekdaj številne Inteligence sko-rai edini ostali po naši deželi, vidijo edino in poslednjo oviro v fašističnem raznarodovalnem delu. Za neuspehe poitalijančevanja našega podeželja, za brezbrižnost našega kmeta napram fašističnim organizacijam in za odpor na-šeca ljudstva napram nasilnim fašističnim odredbam in ukrepom valijo na domačo duhovščino vso odgovornost in krivdo O neupravičenosti teh sumov in dniatev so fašistični funkcionarji sami dobro prepričani, kajti naše ljudstvo je Strogo nadzirano in zasledovano po lavnih in tajnih fašističnih zaupnikih, tembolj naša inteligenca in je zato vsako še bolj tajno delo našega človeka popolnoma nemogoče. To potrjujejo v zad-niih letih številni primeri aretacij, po-liciiskih opominov in konfinacij naših duhovnikov, ki so bili vsi samo žrtve fašistične nestrpnosti, podlega sumničenja in neopravičenih ovadb. Zlasti na
Goriškem ni več našega duhovnika, ki ne bi bil še poklican pred kvesturo na zagovor, nič manjše preganjanje in zasledovanje duhovščine pa moramo zabeležiti tudi v Istri. Tako so bili v zadnjih letih konfinirani tile duhovniki: Anton Rutar in Mussizza, profesorja go-riškega semenišča, Martelanc in Zdrav-U6 Lazarista iz Mirna, Ivan Rejc, župnik pri Sv. Križu, Srečko Rejc, župni upravitelj pri Sv. Križu, Kavčič Pilil?, župnik v črnem vrhu, Franjo Peršič, župnik v Moščenicah.
Policijski opomin ali policijsko nadzorstvo pa so dobili: Josip Vidal iz Krin-ge, Tomaž Banko iz Sv. Ivana v Sterni, Pravdoslav Filipič iz Lindarja, Barbis Rudolf iz čepica, Franc Krizmančic iz Brda, Miklavčič iz Zamaška, Sime Miklavčič iz Cera, Gabrijel Piscanc iz Klanca, Ivan Pavič iz Novakov, Anton Gerolam iz Valture, Vladislav Premate iz Juršiči, Hvala Florijan, kaplan v Tolminu Dežela Ivan, župnik v Godoviču, Fon Josip, župnik v Ajdovščini, Pišot Janko, župnik v Planini pri Vipavi, Nazarij Križman, župnik v Kontovelu, dekan Alojzij Krašovec iz Hrušice, Srečko Gregorc, župnik v Sturjah pri Ajdovščini ter drugi.	A	J ...
Izgnani pa so bili tekom zadnjih dveh let: župnik Tabacky iz Trnovega ori H- Bistrici ter štirje lazaristi iz Mirenskega gradu — Krivic, Klančnik, Mlakar in Skvarča.______
ARETACIJA NÀTOTI PROTI DOMU
Sv. Lucija, junija 1936. (Agis). — Jože Leban, 22 let star, doma iz Čadrga pri Tolminu je lansko leto ubežal od doma. Šel je čez mejo v Jugoslavijo od koder se jc pred meseci podal domov. Bil pa je od italijanskih oblasti aretiran in odveden v Trst ter baje dalje v Videm pred vojaško komisijo.
MUSSOLINI -
,FONDA TORE dell’ IMPERO SUPREMO ARTEFICE DELLA VITTORIA”
V Milanu se je vršila pretekli teden seja fašistične stranke, na kateri je bilo sprejeto in odobreno precej važnih predlogov. Po nalogu duceja bodo dobili vsi ki so prosili in ki so se izkazali v Afriki izkaznico fašistične stranke. Za povzdigo vojnega duha bodo v vsakem središču province napravili kasarno za mlade fašiste (Giovani fascisti)< če le mogoče skupno z kasarno miličnikov-Te kasarne se bodo imenovale po kakeia padlem vojaku v Abesiniji. »Ker je zdravje rase podlaga močnemu imperiju* boda letos poslali v poletna letovišča 700.000 mladine. Obenem jih bodo zavarovali pral* nezgodam in boleznim. Zaradi propagandf bodo speljali razne novitete v fašjih (caP* fabbricato) kar jim bo omoggačalo »stik' z ljudstvom. »Duce, Fondatore dell’ Impero Supremo artefice della Vittoria di Africa* (io je menda njegov bombastičen naslov/ pozdravlja nove fašiste, ki so se vpisali * milicijo. Do 14. t. m. se je vpisalo med iV’ ličnike 530.000. Po mnenju duceja bo »zadostovalo* za 778 novih bataljonov črn1" srajc. Industrija črnega blaga bo poskoči"*
Agi*- ,
Literatura in policisti
Ko so prišli policisti k nekemu Ijencu in mu naredili preiskavo, so naiPre/t premetali vse knjige, ki so jih našli. V jim je padel slovenski koledar v kater* so bile slike naših pesnikov in pisatelji »Chi é questo?* je vprašal policist in P kazal na sliko Simona Gregorčiča. rQuJS.,, i Gregočik. famoso rivale del nostro Do . te* je odgovoril njegov tovariš, ki nekoliko podkovan v literaturi. Tako jo t gorčtč poslal Gregočik in slavni Danto} 'tekmec,	Aois'
GLASOVI TALIJANSKE ANTIFAŠISTIČKE ŠTAMPE
ODGOVOR NA ŽvTžDUKE FAŠISTIČKIH NOVINARA
Hvala, fašistički novinari, Hvaia Monelli, Signoretti, Caprin Moreale, Enge-ly, Caiani, Marchini, E’ascetti, Cassato i ostali Magarci, hvala što ste pružili svijetu dokaz o neizmjernoj vulgarnosti i podlosti fašizma.
Nije vam bilo dosta da prisustvujete agoniji jadnog malog naroda i izdajstvu Društvu naroda. Morali ste da nadodate triumfu fakta još i napad riječima, uvredu pobjedjenom koji je posljednji put uputio impotentan protest sinedri-jumu Tartufa.
Vaš gest nekoristan i gadan je, odi-ozniji od oružanog napadaja i u svemu je taj vaš gest dostojan vašeg gospodara.
Giulio Caprin — već deset godina vrši službu puzajućeg sluge nudeći lijevo i desno svoje pero. Sada ga je zahvatila propagandistička mašina režima i sa žviždukom u ustima oduzela mu je čast pred svijetom i pred familijom.
Prezirlmo, Talijani, ovog čovjeka i njemu slične, a naročito prezirimo ovaj režim koji nadodaje prepotenciji još i nečasnost. I nastavimo, ne gledajući na broj, našu borbu sve dok ne povratimo zemlji Dantea, Foscola i Mazzinia njezino pravo, čovječansko lice.
Giustizia e Libertà.
U OBRANU TALIJANSKE FAMILIJE
Fašizam je doveo talijanski narod u takove životne prilike, da svakovrsne bolesti mogu da haraju po slabo hranjenim organizmima i da postaju lagan plijen bakcila i svakovrsnih infekcija. — Statistika potvrdjuje te miserabilne životne uslove talijanskog naroda.
Eto podataka iz Službenog biljtena zdravstvene stastistike: — Godine 1934 bilo je zaraznih oboljenja (bez tuberkuloze) 127.279, a godine 1935 popeo se taj broj na 142.457.
Kruha,, kruha talijanskom izgladnjelom narodu! Kruha narodu koji ne može više podnašati glad i bijedu.Unità.
Pakleni krug slabosti i ucjena
Pokušaj organizovanja pacifističnih snaga protiv novih Hitlerovih prepada propada prije nego je i započeo, jer se tvrdoglavo hoće uvući u koaliciju pacifističkih snaga i talijanski fašizam, i to baš u momentu kada bi taj fašizam mo-iao biti osudjen na ostracizam.
.. »Krug mira« pretvara se u pakleni krug slabosti i ucjena. Opraštaju Mussoliniju njegov triumf, jer se nadaju na taj način zaustaviti Hitlera, a ne dosjećaju se,da je triumf i oproštaj Mussoliniju najveći poticaj za Hitlera.
Evropa hrli u propast uz zvukove flauta.	Giustizia e Libertà.
MUSSOLINIJEVA POLITIKA NA BALKANU.
Mussolinijeva politika na Balkanu i u Srednjoj Evropi je suprotna interesima Italije i talijanskoga naroda.
Ta politika se vodi protiv osjećaja i volje našeg naroda koji hoće mir, jer narod je već iscrpljen, upropašten, iskrvavljen od posljednje »pobjede« u Abe-siniji, jer ta »pobjeda« je narodu donijela jedino žalost za poginulima i naprtila mu je troškove koje će morati platiti.
Ta politika je protivu ekonomske obnove Italije za koju je nužno da se uspostave trgovačke veze uništene ratom. Ali politika provokacija i prijetnja koju provodi Mussolini pogoršava situaciju.
Ta je politika suprotna osnovnim interesima Italije i njezinoj^ budućnosti, jer takova politika pomaže hitlerizmu da se približi našim granicama i da se spusti k Trstu i da tako zaprijeti jedinstvu i nezavisnosti naše domovine.
Il Grido del Popolo.
UTJECAJ RADNIČKIH POBJEDA U FRANCUSKOJ I BELGIJI NA TALIJANSKI NAROD
Vijesti koje dolaze iz raznih talijanskih radničkih i seljačkih centara složne su u jednome:	bijeda radnih masa
Prešla je sve granice. S druge strane, veliki radnički pokreti u Francuskoj i Belgiji stvorili su u talijanskim masama Veliko gibanje sasvim tim da fašistička Stampa nastoji na sve moguće načine izobličiti uzroke i posljedice tih radničkih pokreta.	U Nuovo Avanti.
KO IMA KORIST OD ABESINSKOG RATA
»Società« Finanziaria Fiammiferi e Affini« je ove godine imala preko 13 Piilijuna čista dobitka i podijelila je, Usprkos bozenskih dekreta o ograničenju dividendi koji se ne primjenjuju na velika poduzeća, skandaloznu dividendu °d 11.66 posto.
A 5.000 radnika koji rade u tvorni-"ama toga poduzeća moralo je da dade svoje zlato da se plate troškovi rata, koji obogaćuje akcionere velikih poduzeća.
Dosta sa žrtvama radnika. Novac da ! Plati rat moraju da dadu industrijska cduzeća koja podjeljuju ovako skanda^
«ne dividende. Il Grido del Popolo.
NAPETO RAZMERJE MED MILICO IN ARMADO
Zanimivi podatki italijanskega armadnega častnika
»Giustizia e Libertà« z dne 19. junija t.
1.	je prinesi? zanimiv članek o nasprotjih, ki vladajo med milico in vojaštvom. Kljub vsem naporom Mussolinija se ta nikakor niso zmanjšala.
ČIGAVA ZASLUGA JE ZMAGA V AFRIKI
Intervjuvirani častnik, katerega imena je jasno ne prinaša, pravi da je ta zmaga plod logistike. Italijanski vojak je prenesel vse težave, ker je bil že z doma vajen trdega dela. Med tem. ko so Angleži uporabljali domačinske čete, so Italijani uporabljali v tej kolonialni vojni večinoma belce (!) Abesinci so res zelo bojeviti, toda nevzdržljivi in zato niso mogli storiti ničesar proti organizirani ital. vojski, posebno pa proti alpincem. Terenske težkoče so bile velikanske, a ne odločilnega pomena. To delo so opravili kamioni, tanki in letala, toda kjer ne bi mogli ti bi pa prišli mezgi in bi kljub temu zmagali.
Iz tega pomembnega interviewa je razvidno, da spor oz. sovraštvo med vojaštvom in milico še vedno traja in bo gotovo tudi trajalo. Mussolini si ni kljub vsej svoji vsemogočnosti osvojil simpatij vojaštva. Vojaštvo je proti njemu, ker ima vsaj dozdevno svojega vodjo v kralju. Zdi se, da se tudi vojaštvo ne ogreva več za kralja, ker je on kriv prihoda fašizma. Kot vidimo, je tudi med častniki precejšnje zanimanje za republiko. — (A g is).
FAŠISTIČNA. VZGOJA PODPIRA DELO VOJAŠTVA
Vojaki prihajajo k regimentom s precejšnjo vojaško izobrazbo (premilitari) in zato je treba manj časa za normalni vojaški poduk. V vojski vlada športni duh in gojijo
zelo veliko telovadbe. Vsak vojak ima telovadne hlačke. Moderna organizacija ital. vojske ima začetek v arditizmu in fašizem je prevzel njegovo eksperienco. Toda milica ni pravi njegov dedič in ne tvori ni-kakih naskokovalnih čet, čeprav nosi tako ime. Milica je v vojaškem pomenu podrtija. To so samo čete javne varnosti, policije, politične čete črvivih, ponošenih, starih in izrabljenih ljudi, ki nočejo izpostaviti svoje kože v nevarnost. Nekoliko boljši so karabinerji. Milica zna samo jesti in bežati v veliki naglici. V tej vojni je bila hitro potisnjena v stran in Badoglio jo je pustil zadaj, da je klala zamorke, katere je preje v ducejevem imenu pošteno zdelala.
MILICA NA DELU
Milica je sejala teror v ozadju, klala z bodali starce, žene in otroke. Baha se s svojimi udarci z bodalom v spodnji del trebuha. V tistih redkih bojih, kjer je prisostvovala milica, je ta ubijala ujetnike na najstrašnejši in nemogoč način. Nekemu njegovemu tovarišu, ki je karal oddelek milice, ko je bil na tem da izvrši strašna grozodejstva in ko jih je vprašal v čem da se razlikujejo od Abesincev, so mu odgovorili z zločinsko ponižnostjo: »Mi ne režemo trebuhe mrhovini«. Pri Abbi Addiju je oddelek milice posilil Abesinko in jo potem vrgel v prepad. Take stvari so se dogajale/kjerkoli je bila milica. Črne srajce so maloprideži in ne mislijo na drugo kakor na rop in na posilstvo. Milica je samo nekako za parado. Pri Amba Aradam je zasadila na vrh zastavo, bitko pa so dobili alpinci. Bila je samo enkrat v akciji pri sedlu Uarieu, kjer se je slabo izkazala in celo popustila. Morale so ji pomagati _eri-trejske čete. Čeprav je bila boljše plačana
je ostala zadaj v popolnem moralnem in fizičnem razsulu, pa tudi zaradi nasprotja ki je vladalo pri redni vojski.
KAKŠNO MIŠLJENJE IMAJO V VOJSKI O MUSSOLINIJU
Vojaštvo ni preveč navdušeno za Mussolinija. Ta hoče veljati za velikega stratega in zmagovalca. Če bi bilo zaradi njega bi vojaki ostali v Makali, ali pa bi šli v morje. Veliki vodja je Badoglio, Mussolini je samo neumni diplomat. To je gola resnica. Med tem ko so si osvojile druge države (Nemčija Ren, Japonska Madžuri-rijo) pomembna ozemlja brez velikega razburjanja, si je Mussolini nakopal sankcije. Sedaj je Mussolini postal Napoleon, in njegov pomagač je Baistrocchi, »perzijski« general. Ker se je Mussolini bahal z vodstvom vojne, so v vojaških vrstah zelo nezadovoljni zaradi tega. Pa tudi zadeva o podelitvi kolajn njegovim sinovom brez posebnih motivacij se ne zdi lepa. Badoglio je pravi general. Izkazal se je v Libiji, ko so odpovedali vsi drugi. Tudi v Abesiniji je operiral z lahkimi avtonomnimi četami (alpinci) in jih navajal na abesinske četaške metode. Bitka se je odločila v Tembienu in pri Amba-Aradamu. Oraziani je osel, katerega hoče sedaj Mussolini povišati, da bi znižal pomen Bado-glia. Mussolini se ne bo mogel večno držati na prestolu. Njegova slava se maje. Njegova demagogija je že dovolj poznana. Milico bodo morali odstraniti, ker je proti-vojaška organizacija. Vojska ne ljubi Mussolinija.
Omenjeni častnik se nekako izreče za to da bi prevzel vodstvo sedanji kralj, na koncu pa se nekam zmešano opredeli za republiko.
ITALIJA SE PRIPRAVLJA NA
ITALIJANSKI VOJAŠKI MANEVRI OB JUGOSLOVANSKI MEJI
Gorica, julija 1936 (Agis). — Letonije vojaške vaje, ki so bile predčasno lapovedane in v velikem obsegu, so zbudile med prebivalstvom zlasti po defili in v bližini meje, veliko razburje-ije. Kljub napovedi, po kateri bi moralo rojaštvo priti na manevre že v prvi po-ovici junija, tega ni bilo vse do konca unija, in ponekod zgleda, da ne pride ;e niti v prvi polovici julija. Vendar je r zadnjem času prišlo nekaj poročil, Iz :aterih je sklepati, da z vsem pompom lapovedani obsežni manevri se bodo le rrsili, toda z veliko zakasnitvijo invve-iko manjšem opsegu. Iz Bovca poročajo lamreč, da je v noči od 27. na 28. juni-a pasiralo Bove ca 6000 vojakov, ki so >dšli v obmejne predele ob Mojstrovko n na Vršič. Istočasno so prepel j evali v jokritih ovtomobllih v isto smer, kot so rojaki odšli, razen vojaški material. De-
lavci, ki so bili dosedaj zaposleni pri pogozdovanju Mojstrovke, so morali takoj z delom prekiniti in oditi domov, da ne bi bili priča velikih obmejnih manevrov ali celo česa drugega. Ravno tako poročajo iz Trbiža, kamor je prišlo precej vojaštva, a ga še pričakujejo. Pri Belopešklh jezerih imajo vaje v oštrem streljanju redno vsak dan. Dalje je prišlo nekaj vojakov že v obmejne predele nad Idrijo. Dne 24. junija je prišlo v Godovič 1 bataljon pešadlje, vojaki taborijo na pašniku, blizu naselja Log 1 km za Godovičem in ob cesti Godovič— Idrija. Tudi s Cerkljanskega poročajo, da so tjakaj že prispeli vojaki, in sicer v Zakriž in v Cerkno samo, da jih pa še pričakujejo, ker jih je bilo veliko več napovedanih, kot jih je do sedaj prišlo. Zaradi teh prezgodnjih manevrov, bodo imeli naši kmetje ogromno škodo.
UTRJEVANJE MEJE
Nove strateške ceste ob meji
Trst, julija 1936. — (A g is). Od vseh strani prihajajo tudi letos poročila o novih delih v obmejnih utrdbah ter o nadaljevanju z že lani in prej začetimi obmejnimi napravami. Posebno pa je opaziti veliko delavnost v dograditvi cestnega omrežja ob meji in zgleda, da so letos italijanske vojaške oblasti obrnile posebno pozornost na novogradnjo in popravo starih cest in potov, ki so važne iz strateškega stališča. Lani, še bolj pa letos pa je opaziti, da popravljajo in razširjajo stare ceste in poti ter trasirajo nove oddelke cest — več ali manj strateško zelo važne —, ki vežejo ostalo cestno omrežje z mejo in se tu stikajo z jugoslovanskimi cestami in potmi. Tako so letos na vse zgodaj spomladi pričeli z delom novo trasirane ceste, ki pe-ija iz Ravber komande pri Postojni do meje pri Planini, dalje nov kos ceste iz Godoviča nad Idrijo do malega obmejnega naselja Medvedje brdo, potem od prelaza Vrhuljica — bivša meja med Kranjsko in Primorsko pa do vrha Škofije, ki je tik
ob meji na Cerkljanskem, iz Veharš (pri Godoviču) — Mravljišče — Sp. Zavratec do meje. Vse te ceste so projektirane tako. da bodo služile predvsem avtomobilskemu prometu in so sedaj v delu. V od meje oddaljenejših predelih izvršuje ta dela vojaštvo, tik za mejo pa civilno delavstvo. Prav v zadnjem času pa so izvršile italijanske vojaške oblasti še brezšteviia tras za ceste tik ob meji, ki bodo deloma vodile tudi na mejo, med drugimi cesto na 1630 m visok Porezen, ki se dviga nad Cerknem in je tik ob meji.
NOVA VOJAŠNICA TIK ZA MEJO
Idrija, julija 1936. (A g i s). Pred kratkim je naš list poročal o novi vojašnici za obmejno milicijo, ki jo grade v bližini Godoviča. Danes pa moramo zabeležiti spet novogradnjo kasarne za miličnike, ki jo grade kakih 500 m od državne meje, severno od ceste Godovič — meja (pri Hotedršici). To bo potem že tretja kasarna za milicijo v približno 6 km dolgem obmejnem odseku.
Nove žrtve v Afriki
Trst, junija 1936. Agis. — Kakor poročajo časopisi je dosedaj padlo, umrlo itd. v Afriki 2.313 Italijanov, 1.593 domačinov in 453 delavcev. Med temi so našteta tudi imena naših fantov, v kolikor jih moremo vsled pokvarjenega pravopisa in pokvarjenih imen razločiti Kervatin Peter iz Vižinjana v Istri je padel na fronti in ne kakor je bilo prvotno poročano, da se je izgubil. Padli so dalje: Pavletič Ernest iz Roccia, Vidmar Karel iz Idrije, Fabret-to (Kovačič?) Ivan s Sv. Petra na Krasu, Tronka Ivan z Reke, Batič Andrej s Postojne in Kogej Ludvig s Sp. Idrije. Starši padlih dobe kako denarno podporo, predvsem pa mnogo sožalk s strani Mussolinija in potkralja Badoglia.
KOBARID DOBI LJUDSKI VRT
Kobarid, julija 1936. — (Agis). — V najkrajšem času bo končano novo vojaško pokopališče v Kobaridu, ki ga pripravljajo pri sv. Antonu na griču. Že lansko leto so izkopavali okostja padlih vojakov ter jih prenašali v malih krstah iz starega na novo pokopališče. Prenos okostij so morali izvršiti Kobaridčani in okoličani, a vse brezplačno. Domače pokopališče, ki je bilo tik ob vojaškem, pa so oddaljili skoraj 1 km od prejšnjega. Na mestu, kjer sta bili prej obe pokopališči, civilno in vojaško, pa bodo uredili javni vrt. katerega pač neobhodno potrebujejo priseljenci ! za nje je pa vedno vsega v izobilju in tudi denarja.
NOVO VOJNO
ITALIJA UTRJUJE SEVERNU MEJO
Trst, julija 1936. — (Agis). — Kot je razvidno iz raznih uradnih informacij, so itaiijani pričeli utrjevati svojo severno mejo. Letos, kljub tem.i. Ja sn napovedali nadaljevanje utrjevalnih del ob italijansko-jugoslovanski meji pri Trbižu, so s temi popolnoma prekinili. Kot pravi poročilo, odvažajo a skladišč pri utrdbah ves mar terijal. kot cement, železo itd. in ga prevažajo na avstrijsko mejo, kjer so pričeli z utrjevalnimi napravami pri Vratih, blizu Trbiža. Z velikimi utrjevalnimi napravami pa so pričeli letos tudi na Brennerju. Tu grade močan obrambni pas v svrho zavarovanja proti morebitnem nemškemu vpadu. V delu imajo tudi tu brezšteviia strateških cest, raznih skladišč, vojašnic, podzemnih rovov, kavern in na neki visoki planoti celo letališče. Vse te naprave se izvršujejo z neverjetno naglico in v velikem obsegu.
EKSPLOZIJA PRI METANJU ROČNIH BOMB
Cerkno, junija 1936. — Agis. — V Novakih pri Cerknem so imeli 27 maja vaje z metanjem ročnih bomb. Nekemu finančnemu stražniku je bomba v rok' eksplodirala in ga ranila kot tudi prisotnega kapitana finance iz Idrije, tenente} a finance iz Cerknega in karabinjerskega brigadirja iz Novakov.
Obupne razmere v Julijski Krajini
Trst, 2. julija 1936 (Agis). — Draginja, ki je stopnjevala vse od početka italijanskih vojnih operacij v Afriki ter se je zlasti občutno dvignila s napovedjo sankcij, ni do danes prav nič ponehala. Bodisi kolonijalije bodisi manufaktura — vse je v cenah toliko poskočilo, da ni moči primerjati s prejšnjimi. Cenam nasproti pa je padla kvaliteta blaga. Manufakturno blago italijanskega izvora je še prej želo sloves nesolidne in netrpežne tkanine, danes je pa kvaliteta toliko padla, da se da primerjati samo še manufakturi iz svetovne vojne. Isto velja za kolonijalije, od katerih nekatere kot kavo in olje ponekod nekaj časa sploh dobiti ni bilo, zlasti pa je opaziti padec kvalitete petroleju, špiritu, olju, milu itd. Občutno pa je tudi pomanjkanje vsega blaga, zlasti živilskih potrebščin. Zaradi tega vlada prepričanje, da bi sankcije, ako bi se še nekaj časa vzdržale, popolnoma zlomUe roke fašizmu. Pri nas, še bolj pa v notranjosti Italije vlada obupna beda in pomanjkanje vsega. Med tem, ko so nekatere cene poskočile za 100 In več odstotkov, so davke In razne takse zvižali z januarjem tega leta za 100 do 120 odstotkov. Kako naj delavec, ki je slabo plačan ali celo brezposeln In kmet, ki je ves zadolžen, najdeta izhod iz obupnih razmer, ki leto za letom padajo in postajajo neznosne.
Pošaljite dužnu pretplatu!
STRANA 4
»ISTRA«
BROJ 28.
Uspjeh pitomaca Istarskog djačkog internata u Zagrebu
koncem školske godine 1935-36
Statistički prikaz uspjeha svih pitomaca-(ica) izgleda ovako: od 110 pitomaca-(ica) svršilo je razred:
s odličnim uspjehom s vrlo dobrim uspjehom s dobrim uspjehom s popravnim ispitom palih na godinu dana
18 u % 16,36 53 u % 48,18 24 u % 21,81 14 u % 12,72 1 u % 0,90
Ako se taj uspjeh usporedi s prosječnim uspjehom srednjih škola u Zagrebu, tada se vidi da je uspjeh pitomaca našeg internata daleko iznad pro-sječnosti i posve zadovoljiv. U svim zagrebačkim srednjim školama palo je na godinu dana prosječno 6,35 %, dok taj postotak u našem internatu iznosi samo 0,90%, tj. od 110 djaka pao je na godinu dana samo jedan. Pravo na daljnje školovanje gubi u zagrebačkim srednjim školama 59 djaka, a od toga niti jedan iz našeg zavoda. Prosječni postotak sa popravnim ispitom u svim
zagrebačkim srednjim školama iznosi 27,4%, dok taj postotak kod naših pitomaca iznosi samo 12,7%.
Od ukupnog broja 110 bilo je u in-terantu 71 što odličnih što vrlo dobrih djaka, dakle skoro dvije trećine pitomaca, tj. 64,5%.
Uspjeh pitomaca na nižem tečajnom odnosno višem tečajnom ispitu (tj. na maloj i velikoj maturi) bio je slijedeći: od 28 pitomaca-(ica) svršilo je:
s odličnim uspjehom	11
s vrlo dobrim uspjehom	9
s dobrim uspjehom	7
s popravnim ispitom	1
palih na godinu dana	0
Prema tome položilo je ove ispite s odličnim i vrlo dobrim usj ehom 20 djaka, tj. 71,4%.
Prijemni ispit za prvi razred gimnazije polagalo je u svemu 6 pitomaca koji,su svi položili taj ispit.
ISTRANI GRADE SVOJ DOM U ZAGREBU
Povodom smrti blagopokojnog bana dra Matka Laginje bio se u Zagrebu osnovao »Fond bana Laginje za gradnju istarskog doma«. Taj fond je osnovan na poticaj i uz sudjelovanje vidjenijih emigranata u Zagrebu u zajednici sa nekim domaćim prijateljima Istre i po-štovaocima bana dra Laginje. Tom se prigodom bilo sakupilo oko 40.000 Din, a kasnije se prikupljanjem došlo do svote koja je dovoljna za početak gradnje. Zagrebačka općina je u tu svrhu ustupila tom Fondu zemljište uz pogodovnu cijenu od 25 din. po četvornom hvatu i to na Selskoj cesti kraj takozvane istarske kolonije u gradskim kućama. To se zemljište nalazi na jednom od najljepših položaja Trešnjevke, a ima 1 tu dobru stranu što je većina siromašnijih emigranata nastanjena baš tamo.
Kako smo doznali od Odbora za gradnju doma uspjelo je svotu Fonda koja je bila zaledjena osloboditi, i time se omogućilo gradnju. Gradnjom doma će se početi po svoj prilici još tokom ovog mjeseca, a koncem godine bi dom mo-
gao biti gotov. Glavna svrha doma će biti socijalna. Ukonačivati će naše besposlene emigrante. Dom će imati muške i ženske spavaonice, praone, kupaone itd., a u domu će biti društvene prostorije, a i jedna velika dvorana za sastanke i priredbe.
Nadamo se da će se tim domom riješiti jedno od najtežih socijalnih pitanja emigracije u Zagrebu. Budući da sredstva za gradnju nisu još dostatna, to Odbor za gradnju doma apelira na sve emigrante koji se nalaze u sredje-nijim materijalnim prilikama da priskoče u pomoć svojoj braći, koju je zla sudbina istjerala sa domaće grude i da polože svoje priloge u tu svrhu. Apeliramo i na svu ostalu javnost, koja ima srca i duše za te naše najsiromašnije istarske izbjeglice.
Odbor će posjetiti pojedince osobno ili će poslati apel sa čekom, pa postoji nada da se nitko neće oglušiti na taj poziv, jer se ide za tim, da zajednički pomognemo našim najsiromašnijim emigrantima.
MŠA KULTURNA KRONIKA
ISTARSKE NARODNE PJESME U LJUBLJANSKOM RADIU
7 o. mj. je ljubljanska radio stanica
priredila od 20—21 sat veče istarske pjesme i muzike. Izveden je slijedeći program:
I. Istarska narodna muzika.
a)	istarska koračnica
b)	valček
c)	polka
d)	mafrina
e)	mazurka
II.	Istarski dvopjevi.
1.	Oveće mi polje pokrilo pjevaju Braj-ković Živko i Kajin Josipina.
2.	Sedila tužna grlica, pjevaju Gržinić Marko i Pavletič Franjo.
3.	Jostani mi se gori mlada nevestica, pjevaju Zubalić Karlo i Hrvatin Antonija.
4.	široko polje, beli grad, pjevaju Gržinić Marko i Kajin Josipina.
III.	Istarska narodna muzika
a)	koračnica
b)	valček
c)	sedam koraka (šete paši)
IV.	Istarski dvopjevi.
1.	šla divojka na balkon, pjevaju Zubalić Karlo i Hrvatin Antonija.
2.	Igrala to zlatno jabuko, pjevaju Gržinić Marko i Kajin Josipina.
3.	Kamo je pošla Jele hćer tvoja, pjevaju Zubalić Karlo i Hrvatin Antonija.
ISTARSKI »BALUN« NA OLIMPIJADI U BERLINU
Na Olimpijadi u Berlinu plesat će se 23 o. mj. istarski narodni ples balun u narodnim nošnjama. Balun će plesati osam parova pod muziku Slavka Zla-tića. Taj naš ples je organizirala MHKD u Zagrebu, a u Berlin idu plesači pod vodstvom Emesta Radetića.
Iz Berlina će otići na gostovanje u Hamburg, a pri povratku će nastupiti u Munchenu.
U FOND „ISTRE”
Zidarič Marija, učiteljica, —
Novi Marof, Ključ . ... D	15.—
D. K., Kastav...................D	20.—
U prošlom broju objavljeno . D 39.165.60 UKUPNO D 39.200.60 ii:-	—	. -..	=
VIJESTI IZ ORGANIZACIJA
IZLET IDRIJČANOV V ŽIRI IZ LJUBLJANE
Idrijčani in prijatelji. Izlet v Ziri bo nepreklicno in ob vsakem vremenu v nedjeljo 12. julija 1936. Odhod iz Ljubljane ob 5 uri z vlakom do škofje Loke. Povratno izletniško vozovnico Ljubljana—Škofja Loka, ki stane 8 din., naj si kupi vsak sam. Na kolodvoru v Škofji Loki čakajo avtobusi. Odhod takoj po prihodu vlaka. Vsak prljavljenec naj sc legitimira s potrdilom o plačani voznini za avto Škofja Loka—Ziri. Kolesarji imajo odhod ob 5 uri zjutraj izpred Figovca. Izletniki se ustavijo na Visokem pri Polianah, kjer se poklonijo na grobu slovanskega spisatelja Ivana Tavčarja s kratkim govorom In petjem žalo-stinke. Prihod v Ziri ob 8. Sprejem in pozdravi. Razhod in ogled Zlrov. Vse, ki žele prisostvovati maši obveščamo, da Je v žireh maša ob 10. Prehrana v vseh gostilnah po želji, kosilo 12, večerja 8 din. Vse gostilne so odlične in hrana prvovrstna. Popoldanski program prične ob 15 url na vrtu gostilne Demšar, po domače »pri Bahaču« in vsebuje: recitacije, govore, petje okteta Ljubljanskega Zvona In godbo Cimermanovega tria. Po programu prosta zabava.
Povratek ob 20 url z avtobusi do škofje Loke in od tam z zadnjim turistom ob 21.42 v Ljubljano. Prijave in plačilo za avtobusno vožnjo Škofja Loka—Ziri in nazaj v iznosu 32 din., sprejemajo v trgovini Železnikar Ivan na Marijinem trgu od 8. do 10. julija vključno. Ker pričakujemo velike udeležbe prosimo vse, da se prijavijo čim prej In ne čakajo šele zadnjega dneva. Prijave bomo zaključili v petek, 10. t. m. ob 18 uri, V soboto in nedeljo prijav pod nobenim pogojem ne bomo sprejemali.
Izletniki izven Ljubljane naj prijavijo svojo sigurno udeležbo po dopisnici na naslov: Lado Božič, Lepi pot 10, Ljubljana.
IZLET »TABORA«
V KAMNIŠKO BISTRICO
Mnogi člani In prijatelji našega društva »Tabor« v Kamniku kateri se nameravajo udeležiti našega Izleta »Tabora« v Kamniško Bistrico drugo nedeljo dne 19. t. m., povprašujejo, kje da bo v Kamniku glavno zbirališče pred odhodom na naš skupni Izlet. Zato bodi vsem Interesentom s tem povedano, da glavno zbirališče bo ob prihodu prvega turlstovskega vlaka ob pol 7 url zjutraj na prvem glavnem kolodvoru v Kamniku (torej ne na mestnem kolodvoru), ker tu Izstopijo tudi vsi ostali tovariši iz Ljubljane in drugod. Iz tega mesta pojdemo v skupni povorki In z zastavami skozi mesto proti Kamniški Bistrici.
Tovariši iz Domžal storite tako, da bo Vaša udeležba kolikor več častna ker priložnost Vam Je lepa, radi tega pridružite se že na postaji v Domžalah že potujočim tovarišem Iz Ljubljane In drugod ter tako skupaj tudi v Kamniku izstopite na prvem kolodvoru. Zato poživite med seboj potrebno zanimanje ter povabite svoje prijatelje!
Povratek z vlakom istega dne iz Kamnika — mesto — ob 21 uri.
Na svidenje! — »Tabor« v Kamniku.
DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE
— Na meji in ob cesti ki pelje iz Godoviča proti meji (pri Hotedršici) so v zadnjem času merili teren. Zgleda, da imajo v načrtu gradnjo nove in obsežne carinarnice. Z zidanjem zgradbe bodo baje pričeli v najkrajšem času.
*
— 30.000 lir škode je povzročil požar, ki je izbruhnil v bližini Hude dužine v Gorenji Baški dolini. Pogorelo je poslopje, v katerem so bili instalirani motorji vojaške žične železnice, ki je speljana na Porezen. Ogenj se je razširil tudi na skladišče 11. artiljerijskega polka in uničil večjo množino vojaških uniform in perila Dva soda bencina sta eksplodirala.
(A g i s).
*
— Znana raznarodovalna ustanova »Italia Redenta« je te dni razpisala natečaj za 100 novih učiteljskih mest na svojih podeželskih šolah v Julijski Krajini in v Tirolu. Vse kaže, da hoče svoje raznarodovalno delo med našim ljudstvom pospešiti.
*
— Na kresni večer, 23 junija, so sredi noči zagoreli visoki kresovi v okolici Trsta. Okrog kresov se je zbrata mladina in slovenska narodna pesem se je razlegala daleč naokrog.
*
— V mesecu juliju leta 1935 na pet let konfinacije obsojeni Srečko Bajt, doma iz Idrije, se je pred kraikim vrnil domov.
♦
—V državnih gozdovih poleg Trbiža so zaposleni Tolminci, Kobarid-čani in Bovčani, ki so prišli semkaj, da zaslužijo za najnujnejše vsakdanje potrebščine.
*
— Jerše Lo j z a, doma iz Ra teč a pri Kranjski gori je bila pridržana v tr-bižkih zaporih, zaradi tihotapljenja tobaka.
*
— Nekaj naših mladeničev, ki služijo redni vojaški rok pri regimentih, ki imajo svoje sedeže v gornji Italiji je sporočilo, da so poslani v južne dele Italije.
★
— Pri zadnjem neurju, ki je divjalo po Goriškem je strela ubila pri delu 241etnega Vincenca Kožuha, p. d. Uhačevega iz Oseka.	_____ (A g i s)
IZLET EMIGRANTOV V KAMNIŠKO BISTRICO
Emigrantsko,društvo »Tabor« iz Kamnika vabi emigrante in prijatelje, da ?e v nedeljo dne 19. t. m. udeležijo izleta v Kamniško Bistrico.
Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom ob 5.30, povratek z izletniškim vlakom ob 21.55. Vozovnica za obe smeri Din 9.—. Hrano prinesite seboj.
Kdor se je udeležil lanskega izleta, prav gotovo tudi letos ne bo zamudil prilike. Pridite vsi in povabite tudi svoje prijatelje!
Org. prop. odsek Saveza jug. em. udr.
VJENČANJE
Na Trsatu su se 8 o. mj. vjenčali g. Josip Mohorovičić iz Rukavca, činovnik Ministarstva vanjskih poslova, sa gdji-com Desom Petrovič.
Mladom paru srdačno čestitamo!
POROKA
V Št. Vidu nad Ljubljano sla se na Vidov dan poročila strojni stavec Narodne tiskarne g. Avgust Križan iz Podgore pri Gorici in gdč. Slavica Vuga iz Črnič pri Gorici. Mlademu paru naše čestitke.
(A g i s)
DIPLOMA
Na pravni fakulteti ljubljanske urtivèri® je bil diplomiran rojak SèSék Marjàn Janez, doma iz Trsta. Čestitamo!
— Pri Volarjih gradijo čez Sočo cementni most, ki bo nadomestoval dosedanjo brv.
*
— V zaporih v Tolmezzu se nahaja Marija Kerštajn iz Rateč, osumljena je tihotapstva.
*
— V Cerknem so obmejni stražniki aretirali 33 letnega Nikolaja Močnika, doma iz Brd in 211etnega Ervina Šuligoja ij Gorice, ko sta prekoračila mejo z namenom, da se vrneta na svoje domove. Predana bosta sodišču. (A g i s).
— Na predvečer sv. Cirila in Metoda je društvo »Soča« na Jesenicah zažgalo na vrhu Možaklji kres.
*
— V Idriji so vsi fašisti kolektivno vstopili v milico. Ta gesta se zelo z zadovoljstvom komentira.
BOŽIC LADO:
NAŠ IDRIJSKI KOT
Ob petlntrldesetietnlci ustanovitve in desetletnici nasilne ukinitve prve slovenske srednje šole — idrijske realke
XV
Po 1. 1848. so pričeli igrati tudi v slovenščini. Prva slovenska predstava je bila 22. septembra 1850. Igrali so igro »Tat v mlinu«. V zimskem času zaradi nevarnosti požarov niso igrali.
Od 1. 1869.—1883 so bile slovenske prireditve zelo redke, nato pa so nastopili boljši časi. Zadnja domača prireditev je bila 19. aprila 1903. Za tem so igrali še člani ljubljanskega dramatičnega društva, pod vodstvom Cerarja Danila, 20. in 21. junija istega leta.
V	gledališču so se vršila tudi predavanja. L. 1903 je predaval znani raziskovalec severnega tečaja J. pl. Peyer.
L. 1903 jo postavila Čitalnica v svojih prostorih nov oder, Kazina je že imela svojega v »Pirhaii«. Naslednje leto so prepovedali prireditve v gledališču, 1. 1905 so odstranili lože in oder, nato so se vanj vselili gasilci. Med vojno je služilo gledališče raznim namenom, po vojni pa je v njem zopet oživelo pravo življenje.
Po vojni jo za kratek čas oživelo »Dramatično društvo« in dobro uspevalo, dokler je bila v Idriji še slovenska inteligenca, nato pa počasi zaspalo. Prirejalo je celo operete. V zadnjih letih ga je hotela mladina oživeti. Društvo sta vodila ob razpustu predsednik Filip Vidic in tajnik Rafael Kobal.
V	splošnem se je naš diletantizem po vojni silno razmahnil in dvignil. Imeli smo
tri gledališke skupine in lahko rečemo, da ni bilo tedna brez prireditve, ki so bile tudi umetniško na višini.
Katoliško usmjerjeni Idrijčani so se zbirali v »Katoliški delavski družbi«. Družba je imela izboren pevski zbor, ki je pel tudi v cerkvi, jako dober dramatični odsek, svoj orkester in po vojni tudi svojo godbo na pihala. Družba sta vodila pred razpustom predsednik Polde Troha in tajnik Karol Medvedič.
Pred vojno je obstojalo »Telovadno društvo Orel« (1908), po vojni pa samo telovadni odsek KDD.
Gospodarsko so bili jako močni in organizirani v »Krščanskem gospodarskem društvu« (1899). Društvc je imelo svoje hiše, prodajalne, gostilno, mesarijo in »Ljudsko hranilnico in posojilnico (1902).
S pojavom socijalistov okrog 1. 1890 se se počelo v Idriji pravo politično življenje in borba. Organizirani so bili v »Strokovni Zvezi rudarjev« 1890, ki se je borila za zboljšanje delavskih plač in za reformo občinske uprave. L. 1910 je bil izvoljen v Idriji prvi socijalističm župan v Sloveniji, Ivan Štravs, doma iz Šebrelj. Ostal je župan do leta 1916. Po polomu Avstrije je bil izvoljen za predsednil-a Narodnega sveta, pozneje pa je bil nekaj časa tudi gerent mestno občine. Idrijski socijalni demokrati (mokrači) so sodelovali tudi na tivolski konferenci v Ljubljani 1. 1905. Izdajali so štirinajstdnevnik »Naprej« in malo socija-listično brošuro. Sedež so imeli v gostilni »pri Tončka«, kjer je imela svoje prostore tudi najboljša delavska godba »Naprej«.
Po vojni so se organizirali v rudarskem sindikatu. Najjačja njihova organizacija je bila »Konsumno društvo« (1891), z večjim
številom prodajaln, ki ga je ustanovil Anton Kristan.
Kulturno so se zadnja leta udejstvovali v svoji »Kulturni zvezi«, prej pa pod raznimi drugimi imeni. Zveza je imela svoj dramatični odsek, ki je nadkriljeval obe ostali dramatični skupini. Poleg bogate knjižnice je imela tudi pevski in tamburaški zbor, oba na jako lepi višini.
Za planinstvo je skrbela podružnica SPD, ki po okupaciji ni mogla več oživeti. L. 1925 se je ustanovilo samostojno »Planinsko društvo«, ki pa zaradi razmer ni moglo razviti pravega delovanja. Vodila sta ga odvetnik Fran Vidmar in Lado Božič.
Gasilno društvo je bilo zelo agilno In je imelo izboren pevski zbor, ki je pel tudi lovci in ostali poklici so imeli svoje organizacije. Za narodno obrambno delo je skrbela podružnica Ciril Metodove družbe, pod Italijo pa je posle prevzelo »Šolsko društvo«.
Izmed gospodarskih društev omenjamo še »Mestno hranilnico« in »Stavbno in kreditno zadrugo«. Za versko vzgojo so skrbele razne cerkvene organizacije, Marijine družbe in druge. Dobrodelna akcija je bila v glavnem osredotočena pri Vincencijevi družbi.
Vsa ta množica društev in organizacij je izobraževala idrijskega rudarja. Mesto je bilo skoraj poplavljeno s knjigami, časopisi in revijami, ki so krožile od hiše do hiše, iz rok v roke. Izobrazba se je širila z neverjetno naglico. Idrija je bila pravi živi vrelec izobraževanja in napredka, ter velik konzument tiskane besede. Vojna je začasno zamorila bogato polje kulturnega udejstvovanja. Po prevratu je novo pokoljenje stopilo na plan, se zavedlo teških časov, ki so
hiteli naproti, zato se j« z vso energijo mlade duše vrglo na de’o. hoteč nadoknaditi, kar je bilo zamujenega in ustvariti trdne temelje bodočnosti.
Usoda ji je prekrižala račune. Vsa mogočna stavba ljudske prosvete, vse številne organizacije je začela izpodkopavati zapadna v deželo vpadla kultura z vsem svojin» dvatisočletnim poslanstvom, dokler ni vse porušila, uničila in na razvalinah hotel» ustvariti novo kulturo v znamenju snop»-Bolje rečeno, z našo kulturo je hotela po* * živeti svoje zamrle ude. Naš rudar je odklonil laži-kulturo in se zaprl vase. V sebi še dalje ustvarja vrednote in jih izroča p°' tomcem.
Vzeli so mu vse, hočeir mu vzeti ^ dušo in z njo tudi ono, kar mu je ustvarili petstoletno življenje prednikov.
Zaradi tega se jo rudar umaknil v družino in z njo tja. kamor ga že od nekdaj vabi — v prirodo okolice športno življenj® naj nadomesti vse, kar so mu uničili. Tak® mu daje v poletnih mesecih razvedrilo b*' atra Idrijca, daleč tja do Bele. Jeseni 111 pomladi se zateka v gore, kjer z vso sil® sproščenega srca zaori naša pesem, pozin»* si išče utehe na dilcah. To kar so naši de; dje z nasmehom občudovali, ko so gorjanci prihajali na krpljih in smučih v mesto, f® je njihovim vnukom danes sredstvo, ki z zadoščenjem v srcu daje edini pičel nadomestek za vsestransko in mnogostrano dr®' štveno udejstvovanje preteklih let. In to ^ prav obilni meri. saj se rudarji — smučarji še na vseh smučarskih prireditvah, ki s° jih priredili novi gospodarji na snežnih P®' Ijanah idrijske okolice, dosegli vsa pr7® mesta in pobrali tujerodnim tekmecem razpisane nagrade.
.ISTBA. izlazi svako« Hodna n Delak. - Brol čekovno« računa S8.789. _ Pretplata: Za eltelo *«tinn ML- Din za DO «odine M,— Din. ta tn ozematvo dvostruko: za »martko » do»«’» JJr f-odinu — Odasi se račnnajn po olenlkn — Vlasnik i Izdtvač: Konzorcij »ISTRA. Masarykova oL 28 XI kat —	• niednTitvo odgovora: Dr. Pran Bračič, advokat Variavaka g. - «•<«««:
čajnlna Jugoslovanska Stampe d. d.. Zagreb. Masarykova allea 28a. — Za tlakam od troverà ! Rudolf Polanovlč. Zagreb tllos 131.