Iz h a j a
10., 20. in zadnjega dn6 vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke po 5 kr.
eatfcts
Krščanski delavci, združite sel
(s^UKd
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4. —
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj 1
SiOstS
Štev. 21.
V Ljubljani, 31. julija 1898.
Letnik IV.
Delavec in leposlovje.
Veliki svetovni boj mej visokim in nizkim, izbranim in odvrženim — bogatim in revnim ni ostal samo na gospodarskem polju, kjer je začel, temuč raztegnil se je na vsa polja človeškega delovanja — ce16 v vedo in umetnost. Tukaj hočemo izpregovoriti nekaj besed o boju v umetnosti — posebno v leposlovju.
Ako čitamo pesnike in pisatelje srednjega veka, tedaj nam pade v oči jedna skupna posebnost vseh, da se njih pesniška dejanja vršijo skorej izključno le med »vitezi in visoko gospodo«, ki je čepela v obilci na dobro sezidanih gradovih in samo skrbela za zabavo, vse drugo ji je bilo v izobilju. Da, pri vseh narodih so bili pisatelji in pesniki le v okrožju vladajočih gosposkih stanov, zlasti je bilo to pri Francozih. Ako je nastopil v romanu ali drami kmet ali rokodelec, je bilo to le kot v izpremembo in potrebno zlo, služil je kot okrasek povesti, ne pa kot nje činitelj.
S kratka, leposlovje so kakor drugo gojili zase višji gosposki stanovi. Kmet ni imel ničesar — on ni čital, zanj ni bilo vstvarjeno.
To se je seveda s časom izpremenilo. Ko se je razkadilo vitestvo, ko je fevdalstvo razlezlo vsaksebi in je kmet postal samostojnejši, tedaj so se začeli tudi pesniki in pisatelji zanimati zanj. In čim bolj se bližamo naSi dobi, tem bolj zavladuje jednakost vladajočih in delavskih stanov v slovstvu. Seveda ta jednakost ni vselej tako 'razumeti, kakor da bi bila baron in pa kmet kot človeka na isti višini, da bi celo kmet barona v plemenitosti duSe nadkriljeval — ne, temuč
tako, da je tudi delavec nastopil kot junak povesti ali pesni itd. Pač so tudi nekdaj v srednjem veku pisali t. zv. »pastirske romane«, kjer so bili pastirji junaki, vendar v teh pastirjih so tičali sami groQe in plemiči, ki so se iz dolzega časa preoblekli v pastirje itd. Čedalje bolj se je roman vrinil v delavsko življenje in nas prvi slovenski romanopisec Jurčič je zajemal snov skorej izključno le iz kmetov. Seveda takrat ni bilo tako mogoče iz gosposkega življenja, ker naSa slovenska inteligencija je še jako mlada.
Seveda je bilo treba čitateljstvo, ki je obstajalo večina iz gospode, privaditi kmečkim junakom, in Šenoa, slavni hrvaški romanopisec, je napravil dolg uvod svoji povesti »Prosjak Luka«, v katerem prosi oproščenja čitatelje, da je glavni junak — berač.
To je jedna stran razmerja delavstva do leposlovja. Zdaj' se nihče več ne izpodtika, ako nastopi v romanu stradajoč delavec, da, gosposkim nežnim srcem še to prija, da se živci malo pretresejo za kratek čas nad trpljenjem revnega človeka. Od tega pa ima delavec malo. Njega zanima bolj druga stran njegovega razmerja do leposlovja in umetnosti sploh.
Zdaj čitajo vsi stanovi. Kmet, rokodelec sta že globoko v čitanju dnevnih listov in pa tudi leposlovnih spisov. To je prav. Vendar nekaj je slabega zraven, da se kakor povBodi tudi tu ima delavca ne za poštenega človeka, temuč za človeka, ki ne more v moralnem oziru ničesar izgubiti, ki je propal. Ravno v sedanjem času, ko je delavski stan tako zelo v nevarnos.i, ko razširja beda in pomanjkanje tudi nenravnost, ravno sedaj bi
bilo treba pravih prijateljev revežev, ki bi z dobrimi povestmi in romani v ljudstvu, ki hlepi po čtivu, vzbujali človeško samozavest in ponos, vzbujali nravnost in vlivali upa v razrita in razmesarjena srca.
In glejte! Zid je tudi ta na mestu s svojo špekulacijo. Pisatelji s talenti — kakor Zola — so se postavili v njihovo službo. Zid izborno plača, ker je on še izborneje plačan-In od tod je žalostna resnica, da se razliva po romanih, ki rastejo neštevilno, gnojnica v ljudstvo. Zid dobro ve, kaj vleče človeško slabost. Nenravnost, svinjarija, nezvestoba, sploh vse lastnosti, ki jih mora poštenjak opljuvati, se razkazujejo v mični, prikupljivi obliki. Umetnost se je ponižala do špekula-cijskega sredstva za denar, padla je v blato in gnojišče. Toda ne, umetnost plava visoko nad temi proizvodi, ki nosijo samo ukradeno znamko umetnosti.
In zopet se lahko vpraša: ljubi moj prijatelj, povej mi, ali moreš Ti stopiti v prijateljsko vez s tistim, ki Te tako malo, tako nizko ceni, da Ti dqe mesto vina gnojnico in mesto tečne, zdrave jedi blato? On Te sovraži, dasi se Ti sladka ali prav za prav Tvojim slabostim. Pusti takega pisatelja, pusti tistega, ki Ti priporoča tako knjigo. Ni pisatelj, ni lepo vezana knjiga nista vredna, da ju pogledaš. Zavedi se Bvojega človeškega dostojanstva !
Opozoriti moram še na slovenske pisatelje, ki hodijo po isti poti, kakor sem že navedel, kak duh jih preveva, lahko izpoznate iz tega, kako govorijo. Oni so veseli, kakor pravijo, da bo se osvobodili »mase«, ki je surova in nima okusa. Ta masa naj žre, kar ji podajo
LISTEK.
V bolnišnici.
’ (Po V. K o s m a k u I. T.)
Slavno občinstvo! Pozdravljam te tisočkrat in želim, da bi te tč vrstice našle pri trdnem zdravju. Kar se tiče mojega zdravja, sem, hvala Bogu 1 zdrav, samo da sem v bolnišnici že nad jeden teden. One dni sem se prehladil, ko sem šel v strganih čevljih v snegu in vesel sem bil, ko sem prišel do mesta I., kjer imajo bolnišnico. Na mojo nujno prošnjo me sprejmejo v bolnišnico. Doktor pove, da ni druzega treba kot odpočiti in nekoliko spotiti se in da pride vse kmalu zopet v stari tir. Jaz upam to in že se čutim toliko zdravega, da morem brez velikih težav pisati. Godi se mi dobro. Imam lepo, čedno posteljo, mizico pri glavi, in po noči luč, da morem pri njej brati. V sobi smo samo štirje bolniki. Jaz, nek star vojak, (ki je kruljev in ima ozebljeni nogi), nek tovarniški delavec in pa star čevljarski po-
močnik. Včasih se imamo prav dobro. Stari lajnar sedi cele dni in noči na postelji in kadi tabak. Prehodil je veliko sveta in ve mnogo povedati, — sploh je dober človek. Predvčerajšnjim mu je poslala neka gospa juhe in dve klobaBi. Dal mi je del in jaz, kakor je človek že sploh sneden, pojedel sem to in sedaj mi je zopet slabše. Toda nič hudega: s tem berglarjem prav rad govorim, že zato, ker spadava oba k jednemu cehu. Včeraj popoludne je prišel zdravnik in nas preiskal. Prišedši k čevljarju reče, da si mora dati gnojni prst razrezati, čevljar je jel vpiti in kleti, da si ne da. Zdravnik pokliče dva hlapca ki sta prijela čevljarja, sam pa prereže hitro, bula je odprta in teče iz nje. Čevljar kriči, kakor da bi bil na tezavnici. Stari berglar je sedel na postelji, se oziral po naši strani in se počasi odkašljeval. Ko je doktor čevljarju prst obvezal in ta nazaj na posteljo padel, vprašal je berglar: »Gospod doktor, prosim, odpustite, veste li za novo postavo, ki je nedavno izšla?«
Doktor je spravljal svoje nože. Pogledal
je berglarja in odvrnil: »Nel Kaka postava? No, da smejo biti čevljarji sedaj botri. Kaj prej niso smeli biti ? »Ne!« — zmajal je berglar s svojo staro glavo — »a to ni ni kako prav, da bodo sedaj smeli biti. Kako pa, prosim vas, more čevljar kot boter, ko ga duhovnik vpraša: Ali se odrečeš satanu? reči: ,Odrečem se!‘ Kaj ne veste, da je satan ,cehmojster‘ vseh čevljarjev?« Doktor se je smejal, a čevljar je skočil kot obseden s postelje in oči so se mu bliskale, da je bilo groza. »Tega jaz ne trpim I Jaz sem pošten rokodelec. Imam svoj »lehrbrief« in mi čevljarji nismo satani! Tožil bom pri sodišču ! Nr trpim takega zaničevanja I Mi imamo svoj pošten ceh kakor krojači in suknarji in imamo v cerkvi svojo zastavo, — da veste! O da me ima mati — ....!« kričal je begajoč po sobi.
»Glej, glej, zdaj ste pa že zdravi«, čudil se je berglar. Ko je čevljar to Cul, zlezel je naglo zopet pod odejo in jel stokati in zdihovati.	(Konec sledi.)
visokoblagorodni gospodje talentje, za to je tu, da žre, kaj pa žre, to jih ne briga. Sploh jim je masa nekaj tujega, nizkega, oni so prevzviseni zanjo. — In kdo je ta »masa« ? To je ljudstvo! To ste vi ubogo delavsko ljudstvo. Glejte, taki ljudje se imenujejo Slovence, ki Te, slovensko ljudstvo, zaničujejo! Prišli so iz delavskega ljudstva, in ko so se malo izobrazili, se morajo ločiti od »mase«!
Torej v basih naj novejših t. zv. modemih pisateljih (Govekar i. dr.) veje delavskim, revnim stanovom sovražen, tuj duh, — duh oSabne buržoazije, ki nima smisla za življenje, — resno, trdo, trpljenja polno življenje. KonStatujemo na tem mestu tudi, da je slovenski leposlovni list »Zvon« našemu krščanskemu gibanju sovražen, da jemlje v svoje okrilje delavskim stanovom sovražne pisatelje in da je sploh glasilo naše slovenske — zaprašene, liberalne inteligencije. Delavci nimajo nič skupnega z »Zvonom«, on jim je tuj. —
Slovenski krščanski delavci, ne jemljite v roko takih knjig, one so Vam in vašemu na-ziranju tuje. Berite veliko, toda le knjige, ki so na krščanskem stališču, tudi leposlovne morajo biti na tem staliSču. Slovenoi imamo Se malo leposlovnih knjig, ki bi zadoSčevale v tem oziru, vendar nekaj imamo pa vendarle. »Dom in Svet« je list, ki je vreden, da ga čitate in če mogoče, tudi naročate.
I. Š.
Nasprotja soci jalnodemokratiških načel.
III. Mednarodnost.
Sooijalizem je po svojem splošnem pomenu za človeštvo mednaroden. Cela družba je navezana na sodelovanje v blagor ljudstva, na vse poštene ljudi vseh narodov. Vsa ljudstva si želč občnega blagostanja, katerega doseči je mogoče le v skupnem delovanju vseh potrebnih stanov in vseh narodov. Zato se pa mora smatrati pravi socijalizem mednarodnim. Mi krSčanski socijalisti dobro vemo, da je socijalizem, katerega nam je podalo krščanstvo, edino pravo sredstvo rešiti trpeče narode iz spon kapitalističnega nasiUtva, ker temelji na podlagi prave pravičnosti in človekoljubja in je mednaroden, da ga vsi narodi, ne da bi morali zatajiti svoje ime, lahko sprejmč. Krščanstvo ima blažilnih sredstev dovolj, da razreši ob enem socijalno in narodnostno vprašanje, ne da bi se zgodila krivica kakemu narodu.
Kakor krSčanski socijalci, stoj6 tudi so-cijalni demokratje na staliSču mednarodnosti. Toda njihova mednarodnost se dokaj loči od načela mednarodnosti krSč. socijalcev. Dočim se krSč. socijalci držimo načela in naročila Kristovega: pojdite in učite vse narode, so-cijalna demokracija zametuje vsako posamno narodnost.
Krščanstvo pozna narode, socijalna demokracija le ljudstvo. Krščanstvo hoče, da se vsi narodi med seboj spoštujejo in se po čvojih močeh blažč in naobrazujejo samostojno. Socijalna demokracija nasproti temu noče pometati vse v jeden kos in iz tega napraviti mešanico pod imenom mednarod-hega ljudstva. Kaj radi ugovarjajo socijalni demokratje, da njihova mednarodnost ni v škodo posamnim posebno malim narodom, čeS da se po mednarodnosti zatre vseh narodni prepir v korist socijalnemu delovanju. Toda ako pomislimo, od kodi je socijalna demokracija, kdo so njeni voditelji, s kom se veže v važnih vprašanjih, potem moramo nehote dvomiti nad pristnostjo njene medna-
rodnosti. Ako se njen sovstanovitelj Engels tako zlobno norčuje iz Jugoslovanov v svojih spisih, ako se njeni voditelji prištevajo Nemcem in si smatrajo v dolžnost pobijati Slovanstvo, potem ne moremo več verjeti so-cijalno-demokraSki mednarodnosti. Ako pogledamo v naS državni zbor, opazimo v obstrukciji z nemškimi nacijonalci socijalne demokrate. Ako obiskuje kedo njihove shode, tudi pri nas se bode prepričal, da veje iz teh ljudi nemški duh. Občevanle v soc.-de-mokratiskih društvih je po večini nemSko, uraduje se pa vse v blaženem mednarodnem jeziku — nemščini. BivSi državnozborski poslanec Pernerstorfer je branil nemSki značaj socijalne demokracije s tem, da je kazal na Marksa in Engelsa kot nemSka moža. Ako se dalje pomisli, da so vstanovitelji socijalne demokracije nemSki judje, imamo lahko tudi popolen značaj soc. dem. po tem ogledalu pred seboj. Jud je vedno v javnosti mednaroden, seveda radi »ksefta«, tako je tudi judovski otrok soc. dem. mednaroden samo v javnosti, pri agitaciji in shodih. Toda tudi tam se semtertje pokaže, čigavi sinovi da so. Tako so n. pr. Gostinčarju zabranili govoriti slovensko v ljubljanski kazini, in Se le ko so se zbali njegove izjave, so mu dovolili. Zakaj tako ? Ako so v resnici mednarodni, morajo pustiti pravico vsakemu, da govori v svojem jeziku. Razvidno je, da je mednarodnost socijalne-demokracije le sredstvo, s katerim se slepi ljudi in jim priliva polagoma v srce mlačnost do svojega doma in rodu in jih tako pripravi počasi za požrešni nemSki želodec. Mednarodni so socijalni demokratje le v pomenu velikih narodov, katerih ne morejo raznaroditi. Pri nas pa socijalna demokracija ni mednarodna, temveč le predhodnica in ponižna dekla ponem-čevalnih namenov. Tako vidimo, da tudi iz narodnega ozira mi ne moremo vsprejeti socijalne demokracije, ker se sama ne drži svojih lastnih načel. Ako nam B.g zapoveduje, spoštovati svoje stariSe, potem nam v tej zapovedi nalaga tudi spoštovati njih jezik in domovino. Vsega tega nas socijalna demokracija ne uči. Zato ji pa slovenski delavci, ki nismo še pozabiti svojega rojstva, na noben način ne moremo slediti. Zelo malo možgan in voliko slame mora imeti v glavi, kedor veruje ljudem, ki sami ne verujejo v nobeno pravičnost in ne spoštujejo lastnih svojih načel. Mi slovenski krSčanski socijalci hočemo, da se d& vsem narodom jednaka pravica, zahtevamo tudi, da se poleg narodnih pravic prizna tudi občno ljudsko pravo.
Iz dejanj socijalne demokracije se lahko naučimo, da so njena načela ncizvršljiva, in da ona to s svojim delovanjem sama priznava. Za nemogoče stvari pa se pameten človek ne more boriti, zato ne priznavamo socijalne demokracije.
Politika po svetu.
Državni zbor zaključen. V ponedeljek je objavil dunajski uradni list cesarjev odlok, s katerim se zaključuje 14. zasedanje avstrijskega državnega zbora, katero se je pričelo 21. marca letos in bilo prekinjeno 13. junija. V tem zasedanju, ki je trajalo, kakor razvidno, pičle tri mesece, bilo je 25 sej, v katerih so razni poslanci kakor tudi vlada vložili nebroj veleražnih predlogov. Toda kakor v 13. zasedanju, tako je bila tudi sedaj vsa dobra volja ljudskih zastopnikov popolno brez-vspešna in ves čas se je porabil v brezplodni in dolgočasni jezikovni razpravi, pri kateri so le nemški kričači uganjali svoje budalosti
in tratili dragi čas z mlatenjem prazne slame. Nakopičilo se je, kot smo omenili, celo vrsto nujnih zadev, toda z zaključenjem zasedanja romajo vse v papirni koS, nujni predlogi, interpelacije in vse je postalo brezpomembno in tudi parlamenta ni. Ostali so le Se državni poslanci brez poslaniSke imunitete, pa tudi teh najbrž ne bomo dolgo imeli, kajti sploSno se sodi, da zaključenju morda Se letos sledi razpust državnega zbora in s tem tudi poslaniska doba. — Za minulim zasedanjem gotovo ne žalujemo, kakor tudi ne bomo oplakovali izgube sedanjega parlamenta, na katerega smo sicer stavili precejšnje nade, ki pa ni storil prav ničesar za bedne stanove. Le Škoda za ogromno svoto denarja, kat ga je za prazen nič morala šteti državna blagajna v treh zasedanjih sedanje legislativne dobe.
Španjsko - ameriška vojska se vendar nagiba svojemu koncu. Amerikanci so postali takorekoč gospodarji otoka Kube in tudi otok Portoriko bo najbrže kmalu v njihovi lasti. Ameriške čete so se že izkrcale ter obkolile glavno mesto tega otoka, Ban Juan. Vsega skupaj bodo imeli Amerikanci na otoku Portoriko kakih 40.000 mož, mej tem ko imajo Španjci komaj 20.000 vojakov. Umevno je, da se ta armada ne bo mogla trajno ustavljati veliki premoči. V takih okolnostih in pa vsled skrajno neugodnega položaja na filipinskih otokih ne kaže Spanjcem nič dru-zega, nego pričeti z nasprotnikom pogajanja gledč miru. In res se je pogajanje že pričelo. Posredovati je začela med drugimi tudi Francija. Pogoji, pod katerimi je Amerika voljna skleniti mir s Španijo, seveda niso kdo ve kako ugodni. Spanjci bodo morali izgubiti Kubo in Portoriko, pa morda Se kako pristanišče na drugih otokih bodo morali prepustiti ameriškim kramarjem. Najhuje bo pa seveda to, ker bodo morali trpeti to izgubo popolno po krivici. Škodoželjnost ameriških in tudi domačih framasonskih voditeljev, ki pod krinko človekoljubja tirajo dobro Spanjsko ljudstvo v vedno večjo bedo, je vzrok nesreči, ki je zadela Španijo.
Naša organizacija.
Katoliška delavska družba v Zagorju je priredila dne 17. t. m. Dobrodelno tombolo, ki se je prav dobro obnesla v korist obolelih društvenikov. Dobrotniki poslali so nam obilo in prav lepih dobitkov in 106 srečnih je zapustilo zvečer naš dom s krasnimi in koristnimi dobitki. Vsem vrlim dobrotnikom, kateri vsako leto z obilnimi darovi opomorejo napraviti dobrodelno tombolo v korist bolnikom, kličemo s hvaležnim srcem »Bog plati«, osobito pa g. I. Kosler-ju v Šiški, g. Josipini Sumitovi v Ljubljani in g. I. Svi-geljnu v Poljanah za izdatne darove. Gospod Tomaž Rožnik pa jo je posebno pogodil, ker je poslal 20 zastopnikov — prav lepih slamnikov iz Domžal, torej 20 prav koristnih in pdtrebnih dobitkov. Bog ga poživi!
Socijalne zadeve.
Nekaj za slovenske rokodelske pomočnike. Znano je vsakemu rokodelcu, kako slabo terminologijo imamo Slovenci pri naSi obrti. Večinoma vsa orodja imajo nemSka imena. Posamna dela se nazivljajo v spakedrani nemščini. Človek se mora sramovati, ko sliSi naše rokodelce pri njihovem delu občevati o delu samem. Kovač »Svasa« in »dravfšloga«, ima »fajerconge«, »Srotmajsel«, »majsel« itd. Kakor kovinski delavci, tako imajo tudi drugi rokodelci v rabi le popačeno nemščino za imena orodja in dela. Slovenski učenjaki so se trudili in se še trudijo, kako bi očistili
jezik tujih peg. Tudi na tem polju se je vže nekaj poskušalo. Naš slovenski jezik ima prav veliko pristnih domačih izrazov in imen, katera bi lahko rabili naši obrtniki, ako bi se nekoliko vneli za to. Da je v tem oziru pri nas tako, je kriv nemški vpliv na našo obrt in dejstvo, da naši rokodelci potujejo večinoma v nemške kraje, kjer se navzemo tujih imen in izrazov, katere potem rabijo tudi doma. Temu bi se dalo odpomoči, ako bi naši rokodelci obrnili svojo pozornost nekoliko bolj na slovanske kraje. Mesto da potujejo rokodelci večinoma proti Nemčiji, naj se obrnejo raje proti Balkanu in poskusijo v slovanskih krajih svojo srečo, katera jim bo gotovo mila, ako bodo le hoteli. Ravno v teh deželah potrebujejo tujih rokodelcev. Mesto da bi tam Nemci, kojih je vže veliko, služili med Slovani dobre plače, naj jih služijo raje Slovani. Na ta način bi slovenski delavci dobili mnogo skušenj in ne odtujili bi se svojemu rodu, kar se sedaj le prepogosto dogaja. Med Slovani bi si ohranili domači značaj in domača imena izdelkom in orodju. Sedaj se pri nas ne le v mestih marveč tudi po deželi rabijo le spakedrana imena. V delavnicah naših obrtnikov je v tem oziru mnogo popraviti. Vpliv preteklih časov se v njih zelo pozna. Toda potreba je tudi tu napredka. Rabimo pri obrtih domače izraze in imena. Slovenski rokodelci naj se seznanjajo s slovansko obrtjo in obrnilo se bode na bolje.
Domači obrtni delavci. V mnogo obrtih podjetnik nima vseh delavcev pod jedno streho, v jednem prostoru, marveč delavci delajo doma in donašajo podjetniku svoje, od njega naročene izdelke. Tako se n. pr. često godi v krojaškem, črevljarskem, mizarskem in tapetniškem obrtu. Skušnja je pokazala, da so taki domači delavci mnogokrat zelo izsesavanj. Najžalostnejše je pa, da obrtna oblast, vzlasti obrtno nadzorstvo ne more spoznati razmer, v katerih živč, in vsled tega taki reveži niso vpisani v bolniške blagajne. V Severni Ameriki, v Avstraliji in na Angleškem se je država pobrigala tudi za te delavce in je določila v zakonih, da morajo podjetniki imeti t očn e zapisnike vseh domačih delavcev, ki jih imajo pravico pregledovati obrtni nadzorniki in sanitetni uradniki, (tako je v severni Ameriki) ali pa (kot v Avstraliji in na Angleškem) morajo domači delavci sami naznaniti obrtni gosposki svoja imena in stanovanje. Tudi pri nas se mora kaj storiti v tem oziru. Najboljše bi bilo, da bi se ukazalo vsem delodajalcem, ki imajo domače delavce, naj n. pr. vsak mesec do-pošlje njihova imena obrtni gosposki. Da bi se lahko vsaka nerednost zaprečila, naj bi zakon vezal tudi delavce, da se morajo oglasiti pri obrtni gosposki. Zapisniki bi morali biti javni, da bi si jih vsak lahko ogledal. Tako bi tudi do sedaj popolnoma zapuščeni domači delavci dobili več ugleda in moči. Organizacija bi se tudi med njimi pričela in brez dvojbe bi se jim zboljšale njihove žalostne razmere.
Promet Avstro-Ogerske. V Avstriji pričeli so graditi železnice leta 1837. Leta 1848 je bilo v naši državi železniške proge 1514 km. ^d tedaj je proga vedno rapidno naraščala, tako da znaša sedaj vsa proga Avstro-Ogerske ogromno dolžino 35.000 km. Od teh odpade : na Avstrijo 18.000 km. na Ogersko pa 16.230 km. (247 1. 1848), na Bosno 770 km. Toraj se je v Avstriji v teku 40 let podaljšala proga 14 krat, in za Ogersko 67 krat. V celi državi vštevši Bosno se je toraj že-leznična proga (pomnožila približno 25krat. Isti korak s podaljšanjem in pomnožitvijo
proge imela so tudi prometna sredstva. Avstro ogerske železnice imajo sedaj 6.700 strojev (lokomotiv), 14.800 osebnih in 158 000 voz za prevažanje blaga, in vendar vsa ta množina voz ne zadošča vže davno zahtevi prometa, vsled tega si morajo železnice nabavljati vedno novih priprav. Ako se pomisli, da se je od 3 milijonov oseb in 1 in pol milijona ton v letu 1848 pomnožil promet na 172 milijonov oseb in 146 milijonov ton prevoznega blaga v letu 1897, se to more pač lahko misliti. Razmerno z železniškim prometom pomnožil se je tudi poštni promet. Število poštnih uradov v letu 1848 se je pomnožilo do 1. 1897 na 10.300. Pisemski promet se je v istem času pomnožil od 20.800 000 na 580 milijonov pismena. Brzojavne postaje so se pomnožile od 1080 na 7220. Te številke kažejo jasno, kako ogromno se je pomnožila, razvila in razširila trgovina in industrija v teku 50 let v naši državi. Ali pa moremo tako govoriti o splošnem ljudskem blagostanju? Zalibog da je to ravno narobe. To nam priča jasno, kako potrebna je so-cijalna preosnova družbe 1
0 delavskem varstvu. Glavni obrtni nadzornik za spodnjo Alzacijo, svetnik dr. WoliT se peča že dolgo časa s statistiko raznih nezgod, ki se leto za letom dogajajo po tovarnah, železnicah in drugih industrijalnih in prometnih podjetjih. Ta raziskovalec je prišel po svojih dolgotrajnih študijah do sledečih, na prvi pogled precej čudnih rezultatov: Največ nesreč se pripeti v ponedeljek, najmanj v torek. Kje tiči vzrok tej prikazni? V nedeljo večer so krčme polne, vživa se alkohol nad pravo mero, po noči malo spanja, zjutraj težka glava, in potem —- nesreča. V ponedeljek zvečer so krčme primeroma prazne, ljudje se dobro naspč, zjutraj vstanejo krepki in čili, torej v torek malo nesreč. Tudi kar se dnevnih ur tiče, je našel dr. Wolff neko zakonitost; to se pravi, da nekatere ure so bolj nesrečne kol druge; najrajši se dogajajo nesreče ob času, ko se bliža konec dela. To je popolnoma naravno. Po večurnem težkem in napornem delu se živci vtrudijo, duševna pozornost gineva, tudi telesna moč pojema in v takem položaju postane delavec žrtev svojega dela. Torej manj alkohola, in več počitka. Opoldne bi moral odmor vedno večji biti nego jedno uro in poleg tega dopoludne in popoludne po pol ure.
Premalo ljudij. Na Francoskem je nenravnost tako razjedla rodbinsko življenje, da se leto za letom manj otrok rodi. Da bi to bolezen ozdravila, se je vstanovila pred nekaj leti posebna družba. Ta zahteva, naj se tistim družinam, ki imajo po več otrok, zmanjšajo davki, naj se uradnikom z obilno družino zviša plača in naj se dedni davek zmanjšuje, čim več je dedičev. Družbi je daroval nedavno neki bogatin veliko svoto, katere obresti naj se po 200 do 600 fr. na leto razdelč med družine, ki so z otroki oblagodarjene. — Vse to je lepo in prav, toda nameravani namen se ne bo dosegel, dokler ne pride več poštenega krščanskega mišljenja in življenja med ljudstvo.
Naši nasprotniki.
Iz Ljubljane. Dne 7. julija t. I. imeli smo krščan8ko-socijalni pekovski delavci svoj zadružni shod, na katerem smo postavili tudi za svoje tovariše neko tako imenovano zadružno prenočišče. Ker je sedaj na rudečem prenočišču položaj neznosen, ter, ker ne trpijo druzega človeka kakor sorodnike azijat-skih opic, zato je bil odbor zadruge pomoč-
niškega zbora primoran (udi za nas po božji podobi vstvarjene trpine kaj storiti. In tako se je zasnovalo zadružno prenočišče. Obvestila so se vže razposlala gg. mojstrom. Mislimo, da se ne motimo, ako sodimo, da bodo pekovski mojstri storili tudi svojo dolžnost, ter pomočnike iskali le na tem prenočišču, ki se nahaja na Bregu št. 18. Kako to naše ru-deče stražarje (kakor se tako radi imenujejo) jezi, ker se je večina odločila od njih, kaže to, da so koj dne 14. t. m. sklicali svoj shod, ter povabili vse, kar leze in gre, na ta shod, ker so nameravali protestirati proti temu kar je zadruga ukrenila. Ali glej jo no smole, kakšno imajo vedno, kamor se obrnejo 1 Ko bi s tovarišema Karlič in Urbas ne prišlo še nekaj naših bi še shoda niti ne bilo. Kajti shod bil je sklican ob pol 3. uri in mi smo prišli, ko je bilo vže tri proč; ia — o groza 1 vse je bilo natlačeno — prazno. Samo njih rudeči bogec je ves osupel sedel v kotičku za mizo, ter premišljeval svoje nezaupanje, katero vživa od strani pek. pomočnikov. In kaj mislite, kaj so zahtevali od nas ti prekanjeni tepci da bi svojo sramoto, ker so tako osamljeni, prikrili? Zahtevali so, da naj naša kompaktna masa pade pred kolena tej rudeči opičarski druhali, ter da naj s povzdigne-nimi rokami prosimo za odpuščanje, da smo se dali tako premotiti, da smo jih pustili na cedilu, ter da naj vse, kar smo v »Glasniku« pisali, prekličemo kot ostudno 1 a ž, ter da v listu izjavimo, da hočemo vpoštevati in spol-novati njih načela. Toraj ta Bhod njim ni prinesel zaželjenega vspeha, zato so sklicali na dan 21. t. m. zopet en tak shod. Za ta shod bila je agitacija še dosti hujša. Vsak pek. pomočnik moral je dati svoj lastnoročni podpis, da bode gotovo prišel. Ali tudi to jim ni pomagalo. Razun tega, da smo se vsi podpisali, prišlo jih je le 23 oseb na shod in sicer 6 naših in 17. nasprotnih. Na tem shodu je sodrug Skrbic nekaj klatil svojim vernim poslušalcem, kar pa ni imelo ne glave ne repa, ali po naše začetka ne konca. Pripovedoval je ta prismoda nekaj o sv. Jurju, da so ga nekje ljudje nesli na streho, ko je hiša gorela (nemara v Zagorju ob Savi nekje) ter so ga prosili, da naj on doma varje, da hiša ne bode zgorela, in glejte ! — pravi ta modri Jaka, tudi sv. Jurij je s hišo vred zgorel, ker je bil — lesen. In potem pravi: vidite, taka je tudi vaša krščanska vera. Molite in prosite za boljše čase; ali molitev vam ne bo nič pomagala, krščanski socijalisti nič, in tako bodete z vašo vero in vašo stranko vsi propadli kakor sv. Jurij na strehi. Toraj povsod se vpije, da je vera privatna stvar, pa jo vendar ne morete nikjer pri miru pustiti, ter povsod sramotilno o njej govorite, ker jo nameravate na ta način iz naših src iztrgati, ali vaš trud je zastonj, iz naših src ne bote nikdar prepodili vero v pravega Boga, kajti le v veri zasijalo nam bode lepše solnce bodočnosti. Kajti kjer ni vere, ni ljubezni, in kjer ni ljubezoi, tam se tudi svojemu bližnjemu pomagati ne more zato, ker ga ne ljubi. Še nekaj imamo na srcu, kar tudi ne sme tajno ostati, in to je: da je gostilničar pri »Jelenu« gospod Ant. Kotnik se izrazil proti enemu našemu tovarišu, da k r š č a n skim prešičem ne da niti za denar nobene pijače, na kar se je pri shodu mej Kotnikom in Karličem vnela huda debata. Toraj mi naj tedaj hodimo v tako gostilno, kjer se tako sramotilno o nas govori in kjer niti za cesarski denar ne dobimo postrežbe? — Torej pošteni delavci! ali ni nobene druge gostilne ? Sodrug Škrbic je tudi blebetal nekaj o Aškerčevih poezijah; in ko bi g. Aškerc
prej vedel, kako naši pekovski bogovi v ru-deCih hlačah tolmačijo njegove poezije, bi gotovo rajši vrgel pero v ogenj, predno se je podal na pesniško polje. Toraj s takimi ljudmi ni mogoče hoditi z roko v roki. Zatorej pa mi, krščanski delavci vseh strok! Letos vrši se slavnost petdesetletnega vladanja našega presveti, cesarja Frana Josipa I. Kaj naj mi krščanski delavci njemu kot skrbnemu očetu damo v spomin ob tej priliki? Dragocenih stvarij nimamo. A nekaj pa vendar imamo, kar je najdragocenejše na svetu in to je: prise-zimo pred Bogom in pred njegovim veličanstvom, da bodemo stali vedno kot zvesti krščanski delavci Avstrijski za vero, dom in cesarja našega, ter da za te tri svetinje, katere naj dičijo vsakaterega krščanskega človeka, damo kri in življenje. To bode nelepši dar, in na ta način bomo najlepše proslavili petdesetletnico vladarjevo.
* *
*
Opomba. Anton Kotnik, sedaj gostilničar »pri Jelenu« na sv. Jakoba trgu, pač lahko govori o »krščansko-socijalnih prešičih«, ker so ga ti »prešiči« nevedoma v zaupanju dobro »futrali«. Kotnik naj raje premišljuje svoje »svinjarije«, katere je za časa svojega službovanja v delavskem konsumnem društvu napravil s tem, da je društvo oziroma člane — revne delavce ociganil za precejšno svoto denarja. — Taki ljudje naj tje v en dan brez dokazov ne govorš o »krščansko-soci-jalnih prešičih«, da se njih samih ne prime rilec. Socijalnim demokratom pa take ljudi iz srca privoščimo.
Krščanski socijalec in član kons. društva, ki marsikaj vč o tem.
Drobtine.
Shod slovenskih odvetnikov in notarjev. V nedeljo 17. julija sešli so se v Ljubljani slovenski odvetniki in notarji, da se pogovori o postopanju graškega n&dsodišča nasproti Slovencem. Shod je otvoril dr. Papež. Predsednikom je bil voljen dr. Sernec, ki je obvestil shod, da so spodnjaštajerski odvetniki vložili prošnjo za ustanovitev posebne odv. komore za spodnji Stajer. Ljubljanski župan g. Ivan Hribar je pozdravil zborovalce v ime Ljubljane. Dr. Štor je poročal o zanimivi obravnavi pri graškem nadsodišču dne 23. junija t. 1., pri kateri je predsednik »slovenskemu« senatu Ledenik v odločno slovenski pravdi odredil nemško razpravo. Dr. Majaron je opozoril, da se je vže pred 36 leti obravnavalo pri nadsodišču v Gradu v slov. jeziku in sicer radi tega, ker se stranke v nemščini niso mogle porazumeti. Pri takratni razpravi je sodišče proti izjavi stranke moralo razpravljati slovenski. Sedaj je ravno n a r o be. Razprave so se vdeležili odvetniki in notarji iz raznih slovenskih krajev: G. dr. Hrašovec iz Celja, g. dr. Kraut iz Celovca, notar g. Raš iz Celja, dr. Pipuš iz Maribora, dr. Dečko iz Celja, gg. dr. Protner in Rybar iz Trsta in dr. Filipič iz Celja. Vsi gospodje govorniki so povdarjali iz lastne skušnje, kake krivice se godč Slovencem pri c. ku. sodiščih. Nečuveno je, kar so posamezni govorniki povedali. Visoke c. k. vlade dolžnost je, da v varstvo pravice pri sodiščih vpelje najstrožji red. Ako se stranke in sodniki ne umejo, ne more biti sodba lahko pravična, ker tega kar se je razpravljalo, nobeden dobro ne ume. Vsprejela se je resolucija, v kateri shod obžaluje protizakonito postopanje graškega nadsodišča, ter izjavlja, da bodo : a) kot zastopniki slov. strank pri vseh oblastvih na slovenski in hrvatski zemlji zahtevali slovenščino oziroma hrvaščino. Da bodo kot zastopniki slovenskih strank tudi zanaprej pri prizivnih obravnavah zahtevali razprave v slov. jeziku, bj Naj se za vse slovenske pokrajine imenujejo uradniki zmožni
slovenščine, c) Razpišejo naj se državne ustanove za slov. dijake, ki se posvetijo uradniškem stanu vsaj za toliko časa, dokler primanjkuje slov. uradnikov, d) Ukaže naj se takoj vsem podrejenim oblastvom, da morajo v občevanju s slov. strankami pri razpravah rabiti slovenski jezik. Dal Bog, da bi shod obrodil obili sad v korist pravici in narodu. — Na neumni napad na naš list, od strani »Slov. Naroda« radi tega shoda se nam ne zdi vredno odgovarjati. Vsak pes pač po svoje laja.
Družba sv. Mohorja šteje, letos, kakor smo že omenili, 77.131 udov. Število Mohor-janov je torej napredovalo za 5591 ali za 1904 več kot leta 1896. Ljubljanska škofija šteje največ udov in sicer 30.891 ali 1772 več kot lani, lavantinska 24 442 ali 1935 več kot lani, goriška 8832 ali 1285 več, krška 5803 ali 294 več kakor leta 1897. V Ameriki je število Mohorjanov naraslo od 681 na 718, v Afriki in Azjji pa padlo od 160 na 130.
Iz Zagorje nam pišejo: Dne 17. t. m. o polnoči je storil žalostno smrt nasprotnik našega društva, 20 letni steklar Franc Stihar. Plesal je ves popoldan »pod hruško«, pozno v noč vrnil se vinjen domu, sedel na odprto okno (čez 7 metrov visoko) in tako nesrečno padel, da je bil v pol ure mrtev, prejemši zakrament sv. poslednega olja.
Socijalistična svoboda in bratstvo. To le čudno povest smo prejeli iz prijateljskih rok, katero častitim sobratom bralcem podajemo v pojasnilo soc.-dem. bratstva: Bilo je dne 24. t. m., nekaj sodrugov se je zbralo v gostilni pri »Lozarju« na neko sejo. Prišli so raznih strok, med temi tudi od »kneftre« in »šivanke«. Ko te dve »stroki« zagleda stroka »letečega kolesa«, hoče takoj oditi. Neka nevidna sila jo je še nekoliko zadrževala in ko vstopita stroki »kneftra in šivanka«, zarenči »leteče kolo« — Parteibetriigerji. Kneftre in šivanke so se jele umikati, toda preden so mogle s pozorišča, je še kleparska stroka priklepala šivankini nekoliko glavo. Na jedna-kost, svobodo in bratstvo nobena zastopanih strok ni mislila. Iz te povestice se vidi, da je naša soc. demokracija znotraj vsa gnjila, in da bode polagoma poginila na hrepenenju voditeljev po polnih jaslih. Seveda delati ni igrača, zato pa sodrugom voditeljem delo ne diši.
Obrtno delavsko društvo v Siseku obhaja 14. avgusta letos slovesno 151etnico društvenega obstanka. Svečanostni odbor je razposlal vabila na to slavnost z raznovrstnim vsporedom. Kdor bi se hotel in mogel udeležiti te bratske svečanosti, naj to pravočasno prijavi uredništvu »Glasnika«.
za to. A socijalna demokracija je že opeto-vano pokazala, da ji ni veliko na tem, ali dobč delavci osemurni delavnik ali ne. Njej je le na tem, da neti nezadovoljstvo v delavskih stanovih; le v kalni vodi se lovč ribe. Ako bi se položaj delavcev zboljšal, pokazali bi socijalnim domokratom hrbet; vzbudila bi se jim samozavest in ne dali bi se voditi od vsakega krivonosega agitatorja.
Nenavadno zdravilo. Iz Napolja se poroča: Nedavno je v vasi pri Kaserti kača pičila dvajsetletno deklico. Noga in roka jej otečeti, deklica trpi velike bolečine. Oče jo naloži na voz ter odpelje v Kaserto k zdravnikom, ki pa ne morejo pomagati. Oče popelje nezavestno deklico zopet domov. Tu poskusi nenavadno zdravilo, o katerem so mu pravili ljudje. Na vrtu izkoplje jamo, vanjo položi deklico brez obleke ter jo pokrije s prstjo do vratu. Župan zahteva, da oče zopet odkoplje svojo hčer, toda sosedje se uprd. Čez 24 ur dekiico potegnejo iz jame — popolnem zdravo. Ta izredni dogodek potrjuje županstvo v listu »Corriere di Napoli«.
Zakon starih Perzov. Sekst Empirik pripoveduje v jednem svojih del (adv. Rhetor. II. 33): V zakonu Perzov je zaukazano, da morajo, kadar umre njih kralj, pet dnij po vrsti živeti brez postav ; ne zato, da bi 'bili nesrečni, marveč zato, da jih izuči njih lastna skušnja, kako zlo je brezvladje, vsled katerega nastanejo umori in ropanje in da postanejo čim zvestejši branitelji svojih kraljev.
V najem se da manjša a dobra
s prodajalnico in stanovanjem.
Orodje je vse v dobrem stanji. Strojarija je tik vode in obstoji že mnogo let. Natanč-neja pojasnila daje uredništvo »Glasnika« ia pa lastnica K. Volek, Žapuže, pošta Begunje, Gorenjsko
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
vsaMi ohlo
ter zagotavljam najsolidnišo postrežbo in znižane cene. Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji cenjenih gg. naročnikov.
Frano Favšner,
Pomenljiva krščansko-socijalna zmaga. Socijalni demokratje radi trdijo, da so indu-strijalni kraji njihova domena. Pravijo, da indu8trijalni delavec ne more biti druzega nego socijalen demokrat. Pa to ni res! To| spričuje veliko industrijalnih krajev na Nemškem, kjer so socijalni demokratje dobili I jako malo število glasov; pa tudi v Avstriji imamo več takih slučajev. Zlasti vesel do- J godek imamo zabeležiti iz zadnjih dni. Nihče I ne bo trdil, da ni Bielitz v Šleziji eminentno! indjistrijalen kraj, in vendar so pri zadnjih! volitvah za obrtno sodišče -zmagali krščanski! socijalisti z veliko večino. Kar je bilo pri tej [ zmagi posebno veselega, da so vsi krščansko misleči delavci ne gledč na narodnost složno I postopali. Nemci, Cehi in Poljaki so sezdru-j žili in vrgli internacijonalno gardo.
Shod avstrijskih rudarjev. Od 3. do 6. ju-| lija vršil se je v Pragi letni shod avstrijskih! rudarjev. Prvo besedo so imeli seveda so-l cijalno-demokratični voditelji. Na dnevnem! redu je bila organizacija. Vse dosedanje rudarske zveze naj se združijo v centralno ru darsko zavezo. To se pravi z drugimi besedami, rudarske delavce v še večjo odvisnost spraviti od rdečega generalnega štaba na Dunaji. Mi vemo da bi bila taka centralna zaveza potrebna, a pod socijalno demokrat skim vodstvom bi imeli, od nje korist le kak dr. Adler, rudarji pa prazne žepe. Na shodu se je povdarjala potreba osemurnega delavnika za vse rudniške delavce. Mi smo tudi
krojač v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«