Dopisi. Iz Gornje Radgone. (Naše bralno društvo) imelo je v nedeljo, dne 3. svečana svoj letošnji občni zbor. Iz poročila posameznih odbornikov razvideli smo, da je društvo svojo nalogo povsem izpolnjevalo ter dokazalo, da stoji na krepkih nogah. Šteje sedaj 131 udov, med temi dva ustanovna uda. Knjižnica pa obsega 500 knjig raznovrstne vsebine. Poročilu odbornikov sledila je volitev novega odbora, pri kateri so po predlogu g. Zemliča bili dosedanji odborniki zopet enoglasno voljeni. Na to je predaval g. potovalni učitelj J. Bel6 o vinoreji in drugih kmetijskih strokah. Občinstvo je njegovim besedam pazljivo sledilo in pokazalo svojo zahvalo z burnimi živio-klici. Zal, da udje istega zanimanja za kmetijske stvari tudi v bralni sobi ne kažejo. Saj je tu dosti v poljudnem jeziku pisanih časnikov in knjig, ki se pečajo s kmečkimi zadevami. Sicer je lepo, če udje radi prebirajo mične pripovedne spise, saj so vsi v krščanskem in nravnem duhu pisanl. A treba se je vsakeinu tudi v svoji stroki izobraževati in svoje znanosti dopolnjevati. V to pa služijo časniki in knjige, ki razpravljajo gospodarske stvari. Udje, raarljivo torej segajte tudi po teh časnikih in knjigah; videli boste, da vam bodo pri gospodarstvu v hasek! Izpred Spodnjega Dravograda. (Volitve; zborovanje.) Narodne zavesti tukaj ni veliko. Nemškutarija cvete, da je veselje! Namesto da bi štajarski Slovenci pomagali koroške »švabe« ob meji krotiti, začeli so surovi »drauburški Nemci« na štajarski strani rogoviliti. Tako so pred nekaj tedni od njih našuntani nekateri uradniki spodnje-drauburške železniške postaje in nekaj judovskih pomagačev prilomastili v velikem snegu in mrazu na strmi vrh Sv. Petra k občinski volitvi. Slovenski kmetje seveda niso bili pripravljeni na la prvi poskus z nemškutarijo; prišlo jih je preeej, pa skoraj vsi so se dali prodati za cigaro ali za kupico ogerskega vina. Volili so, kakor so nemškutariji »komandirali«, in na zadnje so se stepli. Ko so bili nemškutarji nekaj petakov zmetali za pijačo in končali v volilni sobani svojo komedijo, zibali so se večjidel natrkani in valjali s Št. Petra proti cesti, kjer so se nabasali in med divjim nemškim tuljenjem sankali proti svojim brlogom. Uparao, da to ni bila zadnja volitev! Bolj srečna je bila občinska volitev dne 7. lebr. v Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu; izvolili so same slovenske može. V tej občini se že več let slovensko uraduje. — V nedeljo, 10. svečana je bilo v St. Janžu zborovanje slovenjegraške podružnice sv. Cirila in Metoda. Znani govornik iz Spodnjega Dravograda č. gosp. Rozman, ki po korožkih shodih Slovenee budi in navdušuje, irael je slavnostni govor, v katerem je jasno in navdušeno razložil namen in pomen _družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Velike Pirešice v Savinjski dolini. (Odlikovanje.) Naš občinski odbor je v seji dne 30. prosinca 1895 hvaležno svojega odborovega uda, č. gosp. Jožefa Kuneja, župnika na Zgornji Ponikvi, zarad mnogih zaslug, katerih so si pridobili kot večletni načelnik krajnega šolskega sveta na Zgornji Ponkvi, pri katerem so vso pisarijo brezplačno oskrbovali in tako občinski blagajniei več kakor 200 gld. prihranili, kot najzanesljivši obiskovalec odborovih sej in najboljši svetovalec v obeinskih in šolskih zadevah, kot skrbni voditelj pri cerkveno-konkurenčnih popravilih na Zgornji-Ponikvi, ob enem pa tudi kot iskreni domoljub in pospešitelj vsega koristnega, kateri so prvi v Savinjski dolini šoli na Zgornji Ponikvi slovenski podučni jezik po ugovoru na visoko c. kr. ministerstvo priborili, kot vneti dušni pastir za vse večne in časne potrebe svojih župljanov, od katerih so zaradi svoje gorečnosti in posebne prijaznosti tudi Ijubljeni in visoko spoštovani, z živio-klici soglasno izvolil svojim častnim občanom. Prav tako, čast, koraur čast! Od Sv. Križa na Murskcm polju. (Bralno društvo) imelo je meseca januvarija svoj občni zbor. Gosp. predsednik Jožef Rožman otvori zborovanje. K otvoritvi zapoje križevski moški pevski zbor »Mladini«. — Na to gosp. predsednik v dobropremišljenem govoru navzoee ude pozdravi, ter jih prepričuje prav temeljito o potrebi bralnih društev, posebno v sedanjih slabih časib. Nato pevci zapojejo: »Slovensko geslo«. — Po poročilu g. tajnika in blagajnika povzame velespoštovani g. J. Kukovee, načelnik okr. zastopa iz Ljutomera, besedo. — Lepo je bilo poslušati nam dobro znanega, izvrstnega govornika; prav v zanimivih, praktienih zgledih dokazoval je preteklo, sedanje in prihodnje stališče našega kmeta; globoko so prepričale njega besede vsakega, kako mu je postopati od sedaj, da bode mogel shajati v sedanjih razmerah, sploh v vsakem obziru, duševnem in gmotnem. — Hvala za lepe besede in Bog daj, da bi tudi na rodovitna tla padle! — Pevci zapojejo: »Krasna, draga doma';ija —«. Na to je. sledila volitev novega odbora in sicer p. n. gg. Jos. Weixl, kaplan pri Sv. Križu, predsednikom, dr. Jos. Lebar, zdravnik, pod- predsednikom, Anton Laeko, duh. svetovalee in župnik pri Sv. Križu, ter g. Jos. Rožman, posestnik v Stari vasi, odbornikom, g. Anton Herzog, učitelj pri Sv. Križu, zapisnikarjem in g. Iv. PuSenjak, podučitelj ravnotam, blagajnikom in knjižničarjem. — Pri vsprejemanju udov zapazilo se je že ta dan, da še je med njimi zanimivost za društvo; skoraj bi rekel — večja, ko od začetka ustanovitveinje mnogo novih pristopilo; kar zadeva oglas novih udov, — čast č. g. Weixl-nu. — Štejerao si v čast lukaj tudi omeniti one č. gg. ude, ki so od ustanovitve društva podporni udje: preč. g. dr. Iv. Križanič, kanonik v Mariboru, g. vLud. Lederhas, c. kr. profesor v Ljubljani, č. g. Mat. Štrakl, korvikar v Mariboru, in č. g. Jos. Kardinar, kaplan v Dobrni. — Od letos zanaprej so tudi g. Iv. Kukovec, načel. okr. zastopa in veleposestnik v Ljutomeru, kot podporni ud našemu društvu pristopili; ravnotakč tudi g. J. Karba, učitelj v Ljutomeru. — Hvala vsem p. n. podpornim udom! — Določili so se dalje časniki za tekoče društveno leto: »Slov. Gospodar«, »Domoljub«, »Ljubljanske Novice«, »Domovina«, »Kmetovalec«, »Dom in Svet«, »Mir« in »Dolenjske Novice«. H koncu se zahvalijo č. g. J. Weixl kot novi predsednik za izkazano njim zaupanje, obljubujoč vse storiti, kar je društvu v blagor in korist! Iz Olimja. Raznoterosti.) Letos imamo tukaj prav dobro vino, posebno Virštanjske gorice so se lani prav dobro obnesle. Nekateri so ga dobili več, kakor poprejSnje leto, nekateri pa ednako. Kjer je pa trs slabo obdelan in neškropljen, dobili so vina manj. Vino ima. letos visoko ceno, po 10—14 gld. staro vcdro. — Sadja je bilo prav obilo pri nas, posebno jabelk in hrušek. Naredili so si Ijudje obilo sadne pijače, ker vemo, da letos nam ne bode toliko pričakovati. — Kakor skoro vsepovsodi, tako so se tudi tukaj upirali stavbi nove šole, ki je prav za prav tukaj ni treba, ker je stavbe dovolj v Olimji, pa vendar je vse zavrženo, da sedaj poldrugo leto že niso bili otroci v šoli. Zdaj se je sklenilo, da se začne v Olimji šola slaviti prihodnjo pomlad. Želimo pa, da ako bode šola nova, naj bi bil tudi učitelj prav dober. Tudi Virštanjci si bodo poskusili postaviti šolo za slovensko mladino. — V našera kraju nekatere ženske pravdanje prav dobro razumejo. Pred par tedni se je neka mlada gospodinja J. S. sprla s svojim sosedom ter ga je lako tožila, da je nazadnje sama v zapor prišla. V kratkem spet kaj več.