Jezik in slovstvo, letnik 68 (2023), št. 2 Mária Dobríková UDK 811.163.6'373.7:811.162.4 Univerza Komenskega v Bratislavi DOI: 10.4312/jis.68.2.31-42 Filozofska fakulteta 1.01 Svetlana Kmecová Univerza Komenskega v Bratislavi Filozofska fakulteta FRAZEOSEMANTIČNO MAKROPOLJE ‘BOGASTVO, BOGAT ČLOVEK’ V SLOVENSKEM IN SLOV AŠKEM JEZIKU Ker je frazeologija vsakega jezika antropocentrična, se v njej na metaforičen način odražajo različni pojavi človeškega življenja, vključno s tistimi medčloveškimi odnosi, ki temeljijo na nesorazmerni porazdelitvi finančnih in materialnih virov in ki so značilni za vse stopnje razvoja človeške družbe. Zato sta frazeosemantični makropolji ‘revščina, reven človek’ in ‘bogastvo, bogat človek’ v posame- znih jezikih zelo obsežni. V prispevku se avtorici ukvarjata z drugo skupino, tj. s frazeološkimi in paremiološkimi enotami, ki se nanašajo na različne vidike bogastva, pri čemer primerjata prisotnost enot iz preučevanega pomenskega spektra v slovaščini in slovenščini. Pridobljeno gradivo delita na več skupin glede na izvor, sestavine in pomen. Na podlagi primerjalne analize ugotavljata, da gre za strukturno in pomensko zelo raznolike stalne besedne zveze, ki v obeh jezikih z različnimi jezikovnimi sredstvi izražajo podobno ali enako miselno vsebino. V več primerih gre za starejše enote, ki se danes uporabljajo le še redko ali sploh ne več, vendar so kljub temu pomemben del kulturne dediščine obeh jezikovnih skupnosti. Ključne besede: materialno bogastvo, frazeologija, paremiologija, slovaški jezik, slovenski jezik 0 Uvod v problematiko 1 Neenakomerna porazdelitev naravnih virov, materialnih dobrin in finančnih sredstev, revščina in bogastvo, ki sledita iz nje, ter odnos med bogatimi in revnimi so teme, ki spremljajo človeštvo tako rekoč od njegovega nastanka. Z njimi se z različnih vidikov ukvarjajo tako umetnost in književnost kot tudi mnoge znan- stvene discipline. V frazeologiji, ki je kot del jezika antropocentrična in se nanaša 1 Prispevek je nastal v okviru projekta Ministrstva za šolstvo, znanost, raziskovanje in šport Slovaške republike VEGA 1/0666/21 Percepcia nadprirodzena v jazykoch a kultúrach Slovanov s akcentom na západoslovanský a južnoslovanský areál II. JIS_2_2023_FINAL.indd 31 JIS_2_2023_FINAL.indd 31 18. 09. 2023 14:19:24 18. 09. 2023 14:19:24 32 Mária Dobríková in Svetlana Kmecová predvsem na človeka, njegove lastnosti, videz ipd., najdemo sorazmerno veliko število enot, ki so povezane z omenjenimi pojavi. Omeniti velja, da se dejansko razmerje med nepremožnimi in premožnimi ljudmi neposredno odraža v večjem številu besednih zvez s pomenom ‘revščina, reven človek’, medtem ko so enote s pomenom ‘bogastvo, bogat človek’ slabše zastopane, kar pa ne pomeni, da jih je malo. 2 V prispevku se bomo ukvarjali s slednjimi, torej z nestavčnimi in stavč- nimi frazeološkimi enotami v slovenskem in slovaškem jeziku, ki se nanašajo na pojav bogastva, in sicer s primerjalnega vidika; zanimala nas bo torej prisotnost posameznih enot v slovaščini in slovenščini, njihova ekvivalentnost, izvor, moti- vacija nastanka, današnja raba ipd. Viri, iz katerih smo črpali frazeme, so navedeni v seznamu literature, v relevantnih primerih pa se sklicujemo na izrazoslovje, ki ga uporablja slovaška frazeološka teorija. 3 1 Odraz materialnega položaja človeka v frazemih antičnega in svetopi- semskega izvora Tako kot na drugih pomenskih področjih tudi na tem najdemo večje število enot antične ali biblijske provenience, ki so, podobno kot novejši aforizmi, sentence ali krilatice srednjeveških humanističnih izobražencev, prišle v oba jezika prek latin- ščine. Ta je bila v obeh kulturnih prostorih dolgo jezik sporazumevanja, umetnosti, znanosti, cerkve in tudi uradni jezik. Iz raziskovanega semantičnega polja spadajo v to skupino npr. enote In terra summus rex est hoc tempore nummus, v sloven- ščini Denar je sveta vladar; Denar je gospodar, v slovaščini Peniaze sú dnes na svete najmocnejším pánom, Peniaze svetom vládnu; Nequit scire satur, ieiunus quid patiatur, v slovenščini Siti lačnemu ne verjame; Sita vrana lačni ne verjame, v slovaščini Sýty nepochopí, ako hladný trpí; Sýty hladnému (lačnému) neverí, ali Aqua et panis – vita canis, njen slovenski ustreznik je Voda in kruh – pasje življenje in slovaški Život o chlebe a vode je psí život, Chudoba hotová psota itd. Bogastvo, denar v obeh jezikih lahko izrazimo s stalno besedno zvezo zlaté teľa : zlato tele, ki izhaja iz Svetega pisma, »po kateri je zlato tele simbol površnih vrednot v obliki kipa v nasprotju do vere« (SSF 2011: 964). Gre za frazeološki internacionalizem oz. panevropeizem, ki se pogosto uporablja tudi v glagolskih zvezah, npr. častiti zlato tele, plesati okrog zlatega teleta v slovenščini in klaňať sa zlatému teľaťu v slovaščini. Ljudje so se zavedali, da je bogastvo, tako splošno kot osebno, minljivo, kar je razvidno iz slovenskih frazemov Sreča in bogastvo se selita in Bogastvo do tretjega roda ne pride rado ter slovaške enote Bohatstvo len do času a chudoba naveky. Iz Svetega pisma izvirajo tudi frazemi, ki označujejo 2 Npr. frazeološki slovar K. Habovštiakove in E. Krošlákove (1996) v razdelku o chudobnom človeku navaja več kot dvesto frazemov s tem pomenom, v razdelku o bohatom človeku pa samo dvainpetdeset enot (Dobríková 2017: 24), Kebrov SSF (2011) pa vsebuje več kot petdeset enot s pomenskega polja ‘revščina, reven človek’ in nekaj več kot trideset s pomenskega polja ‘bogastvo, bogat človek’. 3 Gl. Mlacek 2007, Mlacek in Ďurčo idr. 1995. JIS_2_2023_FINAL.indd 32 JIS_2_2023_FINAL.indd 32 18. 09. 2023 14:19:24 18. 09. 2023 14:19:24 33 Frazeosemantično makropolje ‘bogastvo, bogat človek’ v slovenskem ... obdobje blaginje na eni in obdobje pomanjkanja na drugi strani, to so frazemi sedem debelih let : sedem hojných (úrodných) rokov, sedem suhih let : sedem neúrodných (chudých, hladných) rokov. V slovenščini se pogosto uporabljajo tudi frazeološke enote čas (leta) debelih krav, čas (leta) suhih krav, debela leta in suha leta z identičnima pomenoma. Pomen ‘imeti veliko denarja, premoženja’ nepos- redno izražata internacionalna frazema z izvorom v antični zgodovini bogat kot krez (Krez) v slovenščini : byť bohatý ako Krézus v slovaščini. Že sam apelativizi- rani leksem krez : krézus je v SSKJ (1994: 452) in SSJ (1959: 769) opredeljen kot ‘velik bogataš’, tudi SSS (2000: 50) ga navaja med sopomenkami leksema boháč. 2 Leksemi in frazemi, ki odražajo življenje človeka v blagostanju Bogatega človeka v slovenščini najpogosteje nevtralno poimenujemo z leksemom bogataš, sopomenke z različnimi stilnimi oznakami pa so bogatec, bogatin, boga- tinec, denarnik, krez, nabob, petičnež, petičnik, premožnež, magnat, mogotec itd. 4 Kot sinonim je navedena tudi besedna zveza človek s težko mošnjo. V slovaščini se uporablja leksikalna enota boháč, SSS (2000: 50) pa navaja sopomenke, večino- ma le delne, kot so magnát, magnáš, milionár, krézus, nabob, kapitalista, buržuj, pracháč, zbohatlík, zaperenec, zazobanec, pupkáč. Podobna izkušnja ljudi, ki so živeli na ozemlju današnje Slovaške in Slovenije v obdobju gospodarske krize in lakote, ko so morali oditi služit kruh onstran oceana, se zrcali v frazemu stric iz Amerike : strýko z Ameriky, ki v obeh jezikih označuje bogatega človeka, v slova- ščini jo slovarji beležijo v glagolski obliki mať bohatého strýka (strýčka) z Ame- riky s semantiko ‘imeti petičnega in radodarnega podpornika’. Medtem ko se v slovenščini po zgledih v korpusu Gigafida 2.0 kar pogosto v pomenu ‘premožna ženska, sorodnica’ uporablja tudi zveza s feminativno sestavino teta iz Amerike, ki lahko redko označuje tudi menstruacijo (veliko pogostejše se v tem pomenu uporablja frazem teta s Krvavca), ima popoln ustreznik teta z Ameriky v slovaščini samo slednji pomen. Poleg že navedenega frazema byť bohatý ako Krézus se v slovaščini uporablja tudi novejša enota z identičnim pomenom byť bohatý ako Rothschild. Imeni lidijskega kralja Kreza in ustanovitelja bančniške dinastije M. A. Rothschilda tu v vlogi fra- zeološke sestavine delujeta kot atributa najvišje mere bogastva, katerega največja stopnja je pomen ‘imeti, premoči pravljično bogastvo’. Na identični asociaciji te- melji slovaška enota mať tvoje starosti , katere drugi, fakultativni del je neposredno povezan z osebnostjo ameriškega naftnega magnata J. D. Rockefellerja. 5 V slovenščini frazemov z navedenima lastnoimen- skima sestavinama nismo zabeležili, iz zadetkov v korpusu Gigafida 2.0 pa je razvidno, da se priimka znanih bogatašev uporabljata kot neka vrsta antroponim- ske metafore za človeka z izjemnim družbenim vplivom, ki izvira iz njegovega 4 Gl. https://fran.si/208/sinonimni-slovar/4337948/bogatas?View=1&Query=bogataš in https://viri. cjvt.si/sopomenke/slv/state?mw=bogataš&mid=3616&source=main_page. 5 Prim. Dobríková (2009: 170–171). JIS_2_2023_FINAL.indd 33 JIS_2_2023_FINAL.indd 33 18. 09. 2023 14:19:24 18. 09. 2023 14:19:24 34 Mária Dobríková in Svetlana Kmecová bogastva, npr. »/.../, potem pa so Rothschildi in Rockefellerji začeli ustanavlja- ti zdravstvena združenja in tako je nastala alopatska medicina.« 6 Take sestavine v nekaterih primerih izgubijo lastnoimenski značaj, se apelativizirajo in postanejo sestavine frazeoloških enot, iz dostopnega gradiva pa je razvidno, da do tega v slovenščini ni prišlo. Med podobne sestavine spada tudi Onassis, priimek grške- ga bogataša Aristotela Onassisa, po zgledih, najdenih v korpusu Gigafida 2.0, pa lahko sklepamo, da je na meji frazeologizacije v slovenščini tudi enota bogat kot Bill Gates. Kolektivna predstava o življenju v blaginji in razkošju, ki so ga deležni pripadniki vladajočih družbenih slojev, je v obeh raziskovanih jezikih, in tudi v mnogih dru- gih, ubesedena v primerjalnih frazemih, v katerih kot primerjalna beseda z vlogo intenzifikatorja nastopajo leksemi, s katerimi poimenujemo vladarje ipd., npr. ži- veti kot grof (kralj, gospod, lord 7 ) v slovenščini in žiť (mať sa) ako kráľ (gróf, lord, pán) v slovaščini. V ta sopomenski niz lahko uvrstimo tudi enoto žiť (mať sa) ako paša; v slovenščini je primer živi kakor pravi paša sicer naveden v razlagi gesla paša (SSKJ 1994: 824), vendar ne v frazeološkem gnezdu. 8 V to skupino frazemov lahko uvrstimo še enoto žiť (mať sa) ako malý boh, izvirno s pomenom ‘živeti v blaginji, imeti se izredno dobro’, ki ima slovensko ustreznico živeti kot mali bog, pri čemer je pridevniška sestavina malý : mali ob- vezna, saj se brez nje pomen frazema absolutizira in spremeni, primera kot Bog pa ima v obeh jezikih, ne glede na primerjano sestavino, pomen ‘absoluten, neomejen gospodar, vladar’ oziroma tudi ‘popolnoma, absolutno, najbolje, v največji možni meri’ ipd. Zgledi v korpusih obeh jezikov pričajo, da se pomen enot živeti (biti) kot mali bog : žiť (mať sa) ako malý boh premika oziroma posplošuje proti pomenu, ki ga navaja SSF (2011: 89), in sicer ‘biti zelo samozavesten, spoštovan, premožen, bogat, oblasten’. Frazemi raziskovanega semantičnega polja pogosto vsebujejo tudi sestavine de- nar, zlato ipd. ali lekseme, ki so z njimi neposredno pomensko povezani, kot so npr. mošnja, žep, denarnica itd. Take so npr. enote biti pri denarju : byť pri groši (pri peniazoch); imeti polne žepe (poln žep) : mať plné vrecká (plný mešec) ; imeti debelo denarnico (mošnjo); imeti denarja kot pečka 6 Gl. https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=Rothschildi+in+Rockefellerji. 7 Primerjalni frazem s to sestavino ni naveden v slovarjih, po zadetkih v korpusu Gigafida 2.0 pa lahko sodimo, da ni neznan. 8 V slovaški publicistiki in pogovornem jeziku najdemo poleg samostalniške sestavine paša tudi njegove lastnoimenske ali apelativne oblike Ali paša, Alipaša, alipaša, ki se poleg navedenih glagolov mať sa in žiť povezujejo tudi z glagolskimi sestavinami cítiť sa, ležať, usmievať sa itd. Iz primerov, ki smo jih našli na spletu, npr. »cítil som sa ... ako Alipaša na vychádzke s háremom«, je razvidno, da se je izvirni pomen frazema žiť (mať sa) ako paša (Ali paša, Alipaša, alipaša) prevrednotil oziroma premaknil, nov pomen pa izhaja prvotno iz asociacij o neizčrpnih možnostih in neomejeni oblasti vladajočih slojev osmanske države in se nadaljuje z aluzijami na njihov uživaški življenjski slog in predvsem na haremsko življenje ter ugodnosti poligamnega zakonskega sobivanja (Dobríková 2017: 28). JIS_2_2023_FINAL.indd 34 JIS_2_2023_FINAL.indd 34 18. 09. 2023 14:19:24 18. 09. 2023 14:19:24 35 Frazeosemantično makropolje ‘bogastvo, bogat človek’ v slovenskem ... (smeti, blata, gnoja) : mať peňazí ako maku (blata, pliev, šupiek); imeti denarja kot toče : mať peňazí ako čert pliev; kopati se v denarju : kúpať sa (topiť sa) v peniazoch (v zlate); ne vedeti, kam z denarjem : nevedieť, čo s peniazmi ali starejši stavčni frazemi, slovenski Ima dnarjev, da mu mošnja žulje dela, slova- ška Peniaze sa mu kotia; Peniaze sa mu sypú ako z vreca in mnogi drugi. Pomen ‘biti bogat’ izraža tudi slovenska frazeološka enota imeti pod palcem, ki je po SSF (2011: 657) verjetno nastala s skrajšanjem pregovora Kdor ima pod palcem groš, ta je mož, nezanemarljivo pa seveda ni niti dejstvo, da se sestavina frazema palec uporablja skupaj s kazalcem pri štetju denarja. Slovaški frazem s skoraj identičnimi sestavinami mať niečo pod palcom izraža pomen, ki nima nič skupnega s temo našega prispevka, in sicer ‘biti odgovoren za kaj, nadzorovati kaj’, podobno kot slovensko imeti koga (kaj) pod palcem. Na življenje v razkošju se nanaša tudi enota življenje na veliki nogi oz. njegova glagolska različica živeti na veliki (visoki) nogi, ki prav tako kot prejšnji vsebuje somatsko komponento. V slovaščini se uporablja ustreznica žiť na vysokej (veľkej) nohe. 3 Lastnosti premožnega človeka Čeprav so bogati ljudje v družbi nasploh spoštovani in jih štejemo za pametne ali vsaj iznajdljive, spretne in tudi srečne, nam frazeologija večinoma kaže popol- noma drugo sliko, in sicer najpogosteje v pregovorih in rekih, od katerih bomo za ilustracijo navedli le nekatere. Bogatim ljudem se tu v večji meri pripisujejo negativne lastnosti, kar je zelo jedrnato strnjeno v starejši slovenski enoti Bogatin – rogatin in slovaški delni ustreznici z identičnim pomenom Bohatý – rohatý. Raz- meroma pogoste so enote, ki izrecno izražajo nasprotje bogat : reven, pri čemer govorijo v prid revnim ljudem (npr. Potrpežljivosti naj se bogatin od siromaka uči v slovenščini in Skôr chudobný udelí ako bohatý v slovaščini) oz. izražajo miselno vsebino, da so ljudje ne glede na svoje premoženje v najpomembnejših zadevah enakovredni, kot npr. v slovenskih pregovorih Bodi revež ali bogatin, vsak je ma- tere zemlje sin; Sonce sije vsem enako, revnim in bogatim; Bog je toliko trpel za berača kakor za bogatina in slovaških enotah Chudobný je tak dobre človek ako bohatý; I bohatý dve má v nose dierky. Najizrazitejši lastnosti bogatih ljudi, ki ju najdemo v frazeoloških enotah, sta ver- jetno skopuštvo in lakomnost, o čemer priča razmeroma veliko število zabeleženih zvez. Naslednje slovaške sopomenke temeljijo na hiperbolizaciji odnosa do de- narja in slikovito izražajo pomen ‘zelo lakomen človek’: Hnal by voš za grajciar (halier, filier) až do Trnavy; Poženie za grajciar kozu cez Tatry (horu); Poženie za grajciar blchu na tretiu dedinu (do Pešti, do Viedne); Dá si za korunu (grajciar) dieru do kolena vŕtať (oko vyklať); 9 Trasie sa za korunou (za grajciarom, za gro- šom) ako čert za hriešnou dušou : Trepeče za krajcar ko vrag za grešno dušo itd. Večina jih je starejših in niso več prisotne v zavesti uporabnikov jezika, enota Dá si za korunu (grajciar) dieru do kolena vŕtať pa se še vedno uporablja. Besedna 9 Prim. Záturecký (2005: 276–277), Habovštiaková in Krošláková (1996: 54–55). JIS_2_2023_FINAL.indd 35 JIS_2_2023_FINAL.indd 35 18. 09. 2023 14:19:24 18. 09. 2023 14:19:24 36 Mária Dobríková in Svetlana Kmecová zveza dati si vrtati v koleno je znana tudi v slovenščini, npr. »Pa ne mi prosim zdaj govoriti da imaš plačljivo Poštarco, ki so ti jo prodali, ker koliko izha- ja iz tvojih postov, bi si za 5 centov dala še luknjo vrtati v koleno, ne pa da bi pla- čala 15–30 € za to, kar si lahko sama urediš zastonj pri UE.« 10 Po drugih zgledih rabe, najdenih na spletu, npr. »Toda ne, četudi bi jim vrtali v kolena, javno ne bodo priznali svoje zmote«, 11 pa lahko sklepamo, da pomen frazema ni omejen samo na denar oziroma skopuštvo, ampak je širši, torej ‘za nobeno ceno ne narediti česa, ne dopustiti, da se kaj zgodi’ ali pa nasprotno ‘narediti zaradi nečesa kar koli’. V frazeologiji najdemo še veliko več dokazov o skopuštvu in lakomnosti boga- tašev, npr. Če je večji bogatin, večji je skopuh; Več ima, več hoče; Prej ti smrt spregovori, kakor bogataš darilo podari v slovenščini in Chudobní nemajú, bohatí nedajú; Boháči najväčší lakomci; Bohatý nemá nikdy dosť v slovaščini. Slovenski pregovor pravi: Z lastnimi žulji je malokdo obogatel. Frazema žiť (bo- hatnúť) z cudzích mozoľov : živeti od tujih žuljev poznata oba jezika. Prepričanje, da bogati ljudje izkoriščajo revne in so oderuhi, je izraženo tudi v enotah Bogatina naredijo reveži : Z chudobných páni zbohatli. Domnevna nepoštenost bogatašev je razvidna tudi iz drugih slovenskih frazemov, kot so npr. Kdor prehitro bogati, slabo leži; Pepelnik in bogataš – bolj ko sta polna, bolj sta umazana; Bogastvo iz odrtije se nenadoma razbije. V nasprotju z bogataši so revni ljudje pošteni: slo- vensko Reven lahko na pošten si način, kar reči ne more za se bogatin; Lažje gre kamela skozi šivankino uho kakor bogatin skozi nebeška vrata, slovaško Lepšia cnostná chudoba ako hriešne bohatstvo; Milšia cnosť s chudobou ako hriech s oz- dobou; Lepšie chudé nebo ako mastné peklo. Še ena negativna lastnost bogatašev je domišljavost, kar izražata npr. slovenski pregovor Prevzetnost je črv bogastva ali slovaška stavčna frazeološka enota Kto je bosý, toho pánboh nosí; kto je obutý, ten je nadutý. Bogati ljudje so po izkušnjah naših prednikov pogosto tudi hudobni ali prepirljivi, zato živijo nesrečna življenja, prim. npr. slovensko Veliko več sreče je pod slamnato streho doma kakor po visokih gradovih in slovaško Vysoký dom – zluo býva v ňom. 4 Percepcija bogate žene in materialno preskrbljene neveste Frazemi kot enote, ki so lahko in pogosto zares so nosilci kulturne konotacije (Kržišnik 2008: 36), zrcalijo poleg drugih dejstev tudi to, kakšne lastnosti, sposob- nosti ali druge okoliščine ocenjuje jezikovna skupnost kot pozitivne ali negativne pri ljudeh na splošno ali tudi ločeno za moške in ženske. V obeh jezikih najdemo v paremioloških fondih nekaj enot, ki se nanašajo izrecno na bogato dekle, žensko oziroma bogastvo kot (ne)zaželen dejavnik v zvezi z žensko. S tega vidika spada med zelo relevantne slovaški frazem, ki združuje najvišje odlike in prednosti de- kleta, in sicer mať všetkých päť p, kjer predstavlja kratica »p« prvo črko zaželenih lastnosti, atributov deklice, namreč poštena (v slovaščini poctivá), lepa (pekná), 10 Gl. https://www.alter.si/tema/katera-banka.2668751/page-2. 11 Gl. https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=vrtati+v+koleno. JIS_2_2023_FINAL.indd 36 JIS_2_2023_FINAL.indd 36 18. 09. 2023 14:19:24 18. 09. 2023 14:19:24 37 Frazeosemantično makropolje ‘bogastvo, bogat človek’ v slovenskem ... pridna (pracovitá), petična (peňažitá) in pobožna (pobožná). Zveza je nastala z delovanjem procesa frazeološke derivacije oziroma sekundarne transpozicije fra- zemov iz paremiološke enote Panna na päť p: poctivá, pekná, pracovitá, peňažitá, pobožná. Njen formalni prototip je bil latinski rek Sit pia, pulchra, potens, pudi- ca, prudens. 12 Čeprav spada frazem mať všetkých päť p v starejši fond slovaške frazeologije, se še vedno uporablja in je deležen, kot dokazuje vpogled v Slovaški narodni korpus, številnih prenovitev. Za bogato nevesto se je v slovaškem okolju uporabljal starejši frazem hojná Dora. Dober materialni položaj bodoče neveste se je štel za prednost, 13 kot je razvidno iz slovaških paremioloških enot Bárs i je hrbatá, keď je len bohatá in Hoci som ja rohatá, keď som ja len bohatá. Hkrati pa se tudi v tem primeru ponavlja pri- pisovanje slabih značajskih lastnosti bogatemu človeku, v tem primeru ženski; v obeh jezikih namreč najdemo enote, ki izrecno svarijo, da je bogato dekle pogosto razvajeno ali hudobno: Nevesta bogata je rada rogata; S prebogato ženo živi se tesno v slovenščini ali Od bohatej ženy nič horšieho neni v slovaščini. Oba jezi- ka v sestavinah rogata : bogata oziroma rohatá : bohatá uporabljata rimo, ki še stopnjuje učinek frazemov, v slovaščini pa se leksem rohatá lahko nanaša tako na videz kot tudi na značaj ženske. O zakonu z ženo, ki prinese več premoženja kot mož, pričajo tudi pregovori Pri bogati ženi ima mož vedno culo zvezano; Pri boga- ti ženi je prazen mož revež in Kdor denar priženi, svojo voljo zaženi. Izkušnja, da se bo dota v določenem času zapravila, ženska, ki jo je prinesla, pa ostane možu, se zrcali v enotah Dota gre po potu, a hudič ostane v kotu; Dota se zmota, baba (revščina) pa ostane v slovenščini ali Oltár zostal a oferu čert vzal v slovaščini. 14 5 Življenje v blagostanju, izraženo s pomočjo živalskih sestavin V vsakem jeziku najdemo tudi v tem frazeosemantičnem polju frazeme z živalski- mi sestavinami, ki v frazeološkem fondu vsakega jezika tvorijo številno skupino. Poleg nekaterih frazemov, s katerimi smo se ukvarjali v prejšnjih delih besedila, smo zabeležili tudi druge z navedenimi sestavinami. Naslednje zveze temeljijo na primerjavi človekove blaginje z brezskrbnim življenjem nekaterih živali v določe- nih položajih. Taki frazemi tvorijo vrste sinonimov z identičnim pomenom ‘dobro se godi komu’ in izhajajo iz predstave, da je tako rekoč neomejena količina hrane 12 V slovenščini dobesedno »Naj bo pobožna, lepa, bogata, poštena, pametna.« 13 A. P. Záturecký v opombah k rekom in pregovorom, navedenim v zbirki Slovenské príslovia, porekadlá, úslovia a hádanky (2005), v zvezi z dvema navedenima enotama piše, da je v preteklosti bogastvo dekletu zagotavljalo, da se bo poročila; žensko so namreč ocenjevali po tem, koliko premoženja je prinesla v zakon. 14 Kljub navedenim dejstvom pa lahko rečemo, da frazeologija kot ogledalo miselnosti, se pravi tudi vrednot jezikovne skupnosti, na splošno bolj ko ne zrcali mnenje, da denar in premoženje v življenju in v zakonu nista najpomembnejša, prim. npr. slovenska reka Nevesti pridnost je najlepša dota in Dota je uno, kar pupa je, ne uno, kar pupa ima in slovaški stavčni enoti Dobrá žena nepotrebuje vena; Čert po vene, keď niet Boha pri žene. V zvezi s tem in drugimi vidiki premoženjskih razmer med (bodočima) zakoncema v frazeologiji gl. tudi Kmecová (2016). JIS_2_2023_FINAL.indd 37 JIS_2_2023_FINAL.indd 37 18. 09. 2023 14:19:24 18. 09. 2023 14:19:24 38 Mária Dobríková in Svetlana Kmecová zagotovilo kakovostnega življenja. V slovaščini gre za primerjalne zveze mať sa (je mu, je im ap.) ako v loji, mať sa (žiť si) ako červík v syre, mať sa (žiť si) ako slimák v chrene, mať sa (žiť si) ako mucha v mlieku (kyseli), mať sa (žiť si) ako prasa v žite, pri čemer gre večinoma za starejše enote; aktivno se uporablja le še zadnji frazem. 15 V slovenščini smo našli enoti živeti kakor vrabec v prosu, goditi se komu kot črvu v loju. 16 Frazem s podobnimi sestavinami živeti kot ptiček na veji ima nekoliko širši pomen ‘živeti svobodno, brezskrbno’, kar pa lahko zajema seveda tudi materialni vidik. Frazem pečene piške letajo v usta ima po SSF (2011: 705) pomen ‘brez truda se komu zelo dobro godi’. Z drugo živalsko sestavino je poznan tudi v slovaščini, slovarji pa ga navajajo v obliki nikomu nelie- tajú (nepadajú) pečené holuby do úst (huby). O blaginji ali celo razvajenosti zelo slikovito pričajo tudi enote, ki vsebujejo neob- stoječo sestavino, zabeležili smo jih v obeh jezikih in gre v tem primeru za delne ustreznice Samo še ptičjega mleka manjka komu : Všetko má doma okrem vtáčieho mlieka; Nechybuje mu nič, iba lastovičie mlieko. Kljub dejstvu, da gre za starejše enote, je iz primerov v korpusih obeh jezikov razvidno, da so kar pogosti, pomen in raba frazemov pa sta se nekoliko razširila. Podobno so s prizori iz živalskega življenja, čeprav neposredno ne vsebujejo ži- valske sestavine, motivirani tudi zelo pogosti frazemi biti pri koritu, priti do korita v slovenščini : byť pri koryte, dostať sa ku korytu v slovaščini, ki izhajajo iz enega od pomenov leksema koryto, kot ga navaja SSSJ (2011: 752), in sicer slabšalno ‘finančno ugoden položaj, donosna funkcija’. Frazemi so značilni predvsem za publicistiko, v slovaščini pa najdemo tudi podobne enote s sopomenko válov, torej mastný válov s pomenom ‘donosno mesto, funkcija’ in byť pri plnom válove ‘imeti donosno mesto, položaj’. 6 Percepcija premožnega človeka, izražena s sestavinami s področja nadna- ravnega Bogastvo, predvsem nenadno bogatenje, se je pogosto povezovalo z nadnarav- nimi pojavi in bitji (prim. npr. slovenski enoti Kdor je bogat, je vragu podpisan; Kdor hoče obogateti, mora imeti hudiča za bratranca). V slovaških vraževernih predstavah se v zvezi s tem omenja demonično bitje zmok, ki je imelo heteromor- fno podobo, najpogosteje pa se ga je prikazovalo v obliki črnega piščeta (ponekod tudi ognjene verige, leteče skozi streho ali dimnik v hišo). Pridobil ga je lahko člo- vek, ki je pod levo pazduho določeno število dni nosil jajce črne kokoši, pri čemer pa ni smel, preden se je zmok izvalil, spati, spregovoriti, iti v cerkev, moliti in se umivati. Človeku, svojemu gospodarju, je zmok v zameno za njegovo skrb izpol- nil kakršno koli željo, prinašal mu je denar ali žito in skrbel za njegovo posestvo. 15 Npr. »Chceš si žiť ako prasa v žite? Buď sviňa :-)« (gl. https://pokec.azet.sk/belial162). 16 Razvezani jezik navaja tudi pogovorno sopomenko kot bubreg v loju, ki pa ne vsebuje živalske, ampak somatsko sestavino. JIS_2_2023_FINAL.indd 38 JIS_2_2023_FINAL.indd 38 18. 09. 2023 14:19:24 18. 09. 2023 14:19:24 39 Frazeosemantično makropolje ‘bogastvo, bogat človek’ v slovenskem ... Po mnenju nekaterih je bil menda utelešenje samega vraga, njegov gospodar mu je moral zapisati svojo dušo. Kdor se ga je želel znebiti, mu je moral dati neizpol- nljivo nalogo (EĽKS2 1995: 350). Takrat se je od jeze spremenil v kolomaz ali je moral pobegniti drugam. V slovenski slovstveni tradiciji smo zabeležili zgodbo o bitju blagoniču, 17 ki spominja na slovaškega zmoka. M. Kropej (2012: 170) piše, da so ljudje po- nekod v Sloveniji (predvsem na Krasu) verjeli, da se iz jajca črnega petelina, rejenega v določenih razmerah, izvali blagonič, ki mora ostati skrit in dobro hranjen. Če je zadovoljen in sit, nosi svojemu gospodarju toliko denarja, kolikor ga potrebuje, če pa ga gospodar razjezi, prinese hiši nesrečo. 18 V slovaščini je v podobni vlogi nastopal tudi škriatok ali rarášok, v slovenščini nosijo denar ljudem v določenih razmerah tudi škratec, škratelj ali tudi škopnik, ki se lahko prikažejo tudi v obliki žarka, ognjene metle, goreče ptice, repatice ipd. (Kropej 2012: 171, 176). Navedena dejstva se odražajo tudi v frazeologiji, čeprav gre v vseh primerih za starejše frazeološke enote. Leksem zmok je sestavina več frazemov, ki se nanašajo na bogastvo, pa tudi na fizični videz človeka, telesno držo ipd.; izmed njih bomo navedli samo tista dva, ki sta povezana s temo našega prispevka, namreč enoti Musí mu zmok peniaze vláčiť; Vláči ako zmok; frazeološki sopomenki sta tudi Má škriatka, čo mu peniaze vláči in Tuším ti rarášok peniaze nosí. V slovenščini frazema s sestavino blagonič nismo odkrili, našli pa smo stavčni zvezi Kadar kura kriči, škrat čez streho denar nese in Ima dnarjev, kakor da bi mu jih škrat nanašal. Pleteršnik (2006: 627) navaja primer ima škratlja v žepu z razlago ‘o človeku, ki je nenavadno srečen’, najbrž tudi v materialnem smislu. Omeniti velja, da je bilo z zagotovitvijo bogastva in blaginje družine ter posestva pri naših prednikih povezanih veliko različnih magičnih dejanj, obredov, ritualov, predvsem ob velikih praznikih. Verjeli so tudi, da lahko nekatera znamenja ali določene živali napovejo bogastvo. Sledi teh vraževernih predstav v dostopnem gradivu nismo našli veliko. Mednje spada npr. slovenski pregovor Kadar ob po- roki dežuje, bogatija se snuje. Tudi na Slovaškem ljudje še vedno verjamejo, da je dež na dan poroke dobro znamenje, pravijo, da prší šťastie, ali pa tudi, da bo zakonski par bogat. Dolžino življenja, število let do poroke, pa tudi dejstvo, da bo človek obogatel, je s svojim glasom lahko napovedala kukavica. Ta miselna vsebina je prisotna tako pri Slovencih kot pri Slovakih; v slovenščini je ubesedena v pregovorih Če boš imel denar v žepu, ko slišiš peti kukavico, ga boš imel celo leto ali Če prvi slišiš kukavico peti, se primi za drobiž, če ga nimaš, celo leto ne boš imel denarja. 17 V SSKJ leksema blagonič ne najdemo; v sodobnih besedilih se pojavlja kot priimek. 18 Zgodba je, kot navaja M. Kropej (2012: 171), povezana z zgodbo o zmoku, ki se izvali iz petelinjega jajca. Na povezave kaže tudi etimologija, kot navaja npr. Dobríková (2019: 83). JIS_2_2023_FINAL.indd 39 JIS_2_2023_FINAL.indd 39 18. 09. 2023 14:19:24 18. 09. 2023 14:19:24 40 Mária Dobríková in Svetlana Kmecová 7 Zaključek Raziskava dostopnega slovenskega in slovaškega gradiva je pokazala, da je frazeo- semantično polje ‘bogastvo, bogat človek’ v obeh jezikih razmeroma obsežno. Eno- te, ki se v njem nahajajo, so zelo raznolike, in sicer tako z vidika zgradbe kot tudi s semantičnega vidika. Premožnost je v frazemih izražena neposredno z leksemoma bogastvo, bogat, izpeljankami iz njiju in sopomenkami, pa tudi z drugimi sestavina- mi, ki so z njo semantično povezane, npr. denar, mošnja. Več primerjav temelji na prispodobah iz živalskega sveta in v tem semantičnem polju najdemo tudi frazeme s somatskimi sestavinami (npr. palec, noga). V obeh jezikih obstajajo frazemi, ki se nanašajo na bogato nevesto oziroma na žensko nasploh, iz česar je razvidna potre- ba jezikovne skupnosti komentirati to dejstvo. Posebno skupino tvorijo frazeološke enote, ki nakazujejo povezavo med bogastvom in nadnaravnim svetom, v mnogih primerih nečistimi silami. V članku se zaradi omejene dolžine prispevka nismo mogli podrobno posvetiti vsem besednim zvezam preučevanega pomenskega polja, med njimi izstopa skupina, v kateri se kot simbol bogastva večkrat pojavljajo kot sestavine leksemi, povezani s hrano, npr. med, mleko (med in mleko se cedi kje komu, z medom je namazano komu), žlica (roditi se s srebrno žlico v ustih, K lyžici sa dostal), ali celo njihova kombinacija (žlica je komu padla v med 19 ). Več frazeoloških enot, ki so bile analizirane, spada med starejše frazeme, ki niso več v aktivni rabi, so pa vendarle sestavni del obeh frazeoloških fondov in predstavljajo ne le izjemno jezikovno dediščino, temveč tudi pomemben vir informacij o kulturi, zgodovini, ljudski psihologiji, načinu razmišljanja ter o družbenih in medosebnih odnosih uporabnikov obeh primerjanih jezikov v preteklosti. Viri Buzássyová, Klára in Jarošová, Alexandra (ur.), 2006: Slovník súčasného slovenského jazyka. A–G. Bratislava: Veda. Habovštiaková, Katarína in Krošláková, Ema, 1996: Frazeologický slovník. Človek a príro- da vo frazeológii. Bratislava: VEDA. Jarošová, Alexandra (ur.), 2015: Slovník súčasného slovenského jazyka. M–N. Bratislava: Veda. Kocbek, Fran in Šašelj, Ivan, 1934: Slovenski pregovori, reki in prilike. Celje: Družba sve- tega Mohorja. Kocbek, Fran, 1887: Pregovori, prilike in reki. Ljubljana: Anton Trstenjak. Korpus Gigafida 2.0: https://viri.cjvt.si/gigafida/. (Dostop 2. 10. 2022.) Pleteršnik, Maks, 2006: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: ZRC SAZU. Razvezani jezik. Prosti slovar žive slovenščine: http://razvezanijezik.org. (Dostop 15. 10. 2022.) 19 V slovaščini ta frazem ni znan, po dostopnih podatkih ga najdemo predvsem v južnoslovanskih jezikih. Več o njem piše S. Babić (1978). JIS_2_2023_FINAL.indd 40 JIS_2_2023_FINAL.indd 40 18. 09. 2023 14:19:24 18. 09. 2023 14:19:24 41 Frazeosemantično makropolje ‘bogastvo, bogat človek’ v slovenskem ... Slovar sopomenk sodobne slovenščine: https://viri.cjvt.si/sopomenke/slv/. (Dostop 28. 3. 2023.) Slovenský národný korpus: https://korpus.sk/. (Dostop 2. 10. 2022.) Snoj, Jerica, Ahlin, Martin, Lazar, Branka in Praznik, Zvonka, 2016: Sinonimni slovar slo- venskega jezika: www.fran.si. (Dostop 2. 10. 2022.) SSF = Keber, Janez, 2011: Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: ZRC SAZU. SSJ = Peciar, Štefan (ur.), 1959: Slovník slovenského jazyka A–K:. Bratislava: Vydava- teľstvo Slovenskej akadémie vied. SSKJ = Bajec, Anton (ur.), 1994: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS. SSS = Pisárčiková, Mária (ur.), 2000: Synonymický slovník slovenčiny. Bratislava: Veda. SSSJ = Jarošová, Alexandra in Buzássyová, Klára (ur.), 2011: Slovník súčasného sloven- ského jazyka. H–L. Bratislava: Veda. Záturecký, Adolf Peter, 2005: Slovenské príslovia, porekadlá, úslovia a hádanky. Bratisla- va: Slovenský Tatran. Zbirka pregovorov Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana. Literatura Babić, Stjepan, 1978: Što pada u med: sjekira ili žlica? Jezik: časopis za kulturu hrvatskoga književnog jezika 26/2. 54–55. Dobríková, Mária, 2009: Konceptuálna analýza frazém s významom bohatstvo: chudoba. Sedláková, Katarína (ur.): Словаците и словакистиката в България/Slováci a slovakisti- ka v Bulharsku. Sofia: Vydavateľstvo Stigmati. 170–171. Dobríková, Mária, 2017: Jazykový obraz bohatstva a chudoby vo svetle slovenskej fraze- ológie. Pekarovičová, Jana in V ojtech, Miloslav (ur.): Studia Academica Slovaca 46. Bra- tislava: Univerzita Komenského v Bratislave. 23–37. Dobríková, Mária, 2019: Zmok – poverové predstavy a ich percepcia z hľadiska etnofra- zeológie. Dobríková, Mária (ur.): Percepcia nadprirodzena vo frazeológii. Slavofraz 2019. Bratislava: Univerzita Komenského v Bratislave. 82–89. EĽKS2 = Botík, Ján, Slavkovský, Peter idr. (ur.), 1995: Encyklopédia ľudovej kultúry Slo- venska 2. Bratislava: Veda. Kmecová, Svetlana, 2016: Podpira žena tri vogale hiše? Krejčí, Pavel in Krejčová, Elena (ur.): Jihoslovanská frazeologie kontrastivně. Brno: MUNIpress. 45–58. Kropej, Monika, 2012: Supernatural Beings from Slovenian Myth and Folktales. Ljubljana: ZRC SAZU. Kržišnik, Erika, 2008: Viri za kulturološko interpretacijo frazeoloških enot. Jezik in slo- vstvo 53/1. 33–47. Mlacek, Jozef in Ďurčo, Peter idr., 1995: Frazeologická terminológia. Bratislava: STIMUL. Mlacek, Jozef, 2006: Tvary a tváre frazém v slovenčine. Bratislava: STIMUL. JIS_2_2023_FINAL.indd 41 JIS_2_2023_FINAL.indd 41 18. 09. 2023 14:19:24 18. 09. 2023 14:19:24 42 Mária Dobríková in Svetlana Kmecová Phraseo-semantic macrofield “wealth, wealthy man” in Slovene and Slovak Since the phraseology of any language is anthropocentric, it reflects in a metaphorical way various phenomena of human life, including interpersonal relationships based on the disproportionate distribu- tion of financial and material resources that characterizes all the stages of the development of human society. Therefore, the phraseo-semantic macrofields “poverty, poor man” and “wealth, wealthy man” are very broad in all languages. In this paper, the authors deal with the second group, i.e. phrases refer- ring to different aspects of wealth, comparing the presence of units from the studied semantic spectrum in Slovak and Slovene. They divide them into several groups according to their origin, components and meaning. On the basis of the comparative analysis, they conclude that the phrases are structurally and semantically very diverse, expressing similar or identical thought content in both languages by different linguistic means. Some of the phrasemes are older examples which are nowadays used mini- mally or not at all. Nevertheless, they are an important part of the cultural heritage of both linguistic communities. Keywords: material wealth, phraseology, paremiology, Slovak language, Slovenian language JIS_2_2023_FINAL.indd 42 JIS_2_2023_FINAL.indd 42 18. 09. 2023 14:19:24 18. 09. 2023 14:19:24