Sava ogroža Kranj, 25. septembra (ob 16.30) — Na občinskem štabu civilne zaščite smo izvedeli, da so bile v vseh podjetjih ob reki Savi v Kranju po 14. uri posebne ekipe v pripravljenosti. Sava je namreč popoldne naraščala od 4 do 8 centimetrov na uro in je bila v času, ko to poročamo visoka 3,88 metra, kar je le 12 centimetrov pod kritično točko. Tako je v Tekstilindusu (obrat I) popoldne manjkalo še 75 centimetrov, v IKOSU pa 60 centimetrov do razlitja v proizvodne prostore. Občinski štab je popoldne tudi obvestil nekatera prostovoljna gasilska društva, naj bodo v pripravljenosti zaradi morebitnega črpaiija vode. S Kokrice so popoldne obvestili štab, da je precej hiš v vasi zalila voda, ob 16.30 pa je voda zalila pet hiš tudi v Velesovem. Po podatkih štaba je Sava s pritoki v zgornjem delu> Gorenjske takrat še vedno naraščala. A. Ž. nedeljo je 100 mladink in mladincev iz kranjske občine odSlo na pohod od spomenika do spomenika. Začetek pohoda (na fotografiji) in zaključek sta bila na Trgu revolucije v Kranju Leto XXVI. Številka 74 Je^pvitelii: obč. konference SZDL in eTn'c.e- Kranj, Radovljica, Sk. Loka Krani in i ~~ '"daj« CP Gorenjski tisk — rt.i urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar Kranj, sreda, 26. 9. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Voda preplavila Zgornje Duplje Razprava o samoupravnem sporazumu Iskre temeljne organizacije združenega dela zagotavljajo večje možnosti za nadaljnji razvoj in s tem tudi višjo socialno varnost. Ko pa so razpravljali o posameznih določilih v sporazumu, so nekateri menili, da bi morali še bolj opredeliti vlogo posameznih delovnih organizacij. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Na Krvavec novembra »Le izredno slabo vreme bi lahko povzročilo, da dostopna žičnica na Krvavec ne bi stekla 29. novembra in da do začetka glavne zimske sezone ne bi bile zgrajene na Krvavcu še štiri nove žičnice — tri vlečnice in dvosedežna žičnica z Gospince do vrha Krvavca,« je na sobotni tiskovni konferenci rekel podpredsednik konzorcija za izgradnjo rekreacijskega turističnega centra Krvavec in podpredsednik kranjske občinske skupščine Franc Šifkovič, potem ko so si novinarji ogledali gradnjo dostopne žičnice in naprav na Krvavcu. Gradnja dostopne žičnice, katere zmogljivost bo 900 oseb na uro (prejšnja žičnica je lahko prepeljala 280 potnikov na Krvavec) poteka po programu. Postavljeni so že vsi nosilni stebri, razen prvega na spodnji postaji, kjer pravkar urejajo potok in gradijo postajo. Podobno je tudi na vrhu, kjer bo postaja pod streho približno čez 14 dni in kjer so tudi že izkopani temelji za stebre za dvosedežno žičnico do vrha Krvavca. Kmalu bodo začeli postavljati tudi tri nove vlečnice. Pospešeno pa urejajo tudi tri nove smučarske proge, od katerih bo ena imela višinsko razliko 1200 metrov in bo potekala z vrha Krvavca skozi Lukenjski graben v dolino k spodnji postaji. Tako bo glavna dostopna žičnica na Krvavec poslej za prenekatere tudi manj izurjene smučarje postala smučarska žičnica, saj se bodo prav. gotovo smučarji radi odločali za vožnjo z vrha Krvavca v dolino. Z dograditvijo prve faze rekreacijskega turističnega centra Krvavec (dostopne žičnice in štirih žičnic na Krvavcu ter nekaterih novih smučarskih prog) bo na Krvavcu prostora za okrog 3000 smučarjev. Zmogljivost vseh žičnih naprav bo znašala 5612 oseb na uro in tako se bo Krvavec že v letošnji sezoni uvrstil po tej plati takoj za Kranjsko goro in pred mariborsko Pohorje. A. Žalar Poplavljena klet Janeza Gradišarja, Zgornje Duplje 70 Bolgarski novinarji na Gorenjskem Prejšnji petek se je mudila na Gorenjskem delegacija Zveze novinarjev Bolgarije. V delegaciji so bili novinarji in uredniki več tovarniških glasil iz Sofije. Na Jesenicah so ši ogledali nekatere obrate Železarne in se pogovarjali o sistemu informiranja v tem velikem kolektivu. Posebej so jih zanimala vprašanja v zvezi z izdajanjem Železarja. Popoldne so si gostje iz Bolgarije ogledali Bled, zvečer pa sta jih v Ljubljani sprejela pomočnik sekretarja IS za informacije Borut Plavšak in predsednik društva novinarjev Slovenije Slavko Beznik. -t VI. MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN OPREME od 11 do 21. oktobra 1973 Naročnik: ^asilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Rr 25, septembra — Akcij-j , Združenega podjetja n°ve t« doP°ldne v sejni sobi ni*iral arne na Laborah orga-razPravo o predlogu sa-TVanjunega sporazuma o zdru-ft V Združenem podjetju ^"nin ♦®)rava ° predlogu spo-a* Pod- •ja v okviru Združene-cUsk a že od JuliJa letos. re jutri opoldne sestali predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij iz J^Lta, ljiške občine. Razpravljali bodo o energetskem položaju in nalogah sind«^ o ozimnici in organiziranosti sindikatov. ___ .. T /ild V ponedeljek so se v Škof j i sestali predstavniki podjetja ^ - stanovanjsko gradnjo Lokainv * in člani pripravljalnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanj^ skupnosti v Škofji Loki. Pogovarjali so se o usmerjanju stanovanjske gra t v občini. Hkrati pa so sklenili, da bo pripravljalni odbor čimprej sklical p" ^ predstavnikov sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, sve jj kmetijstvo in sveta za gostinstvo in obrt. Vsi skupaj bodo še enkrat preg'1 ^ predlagani urbanistični načrt in skušali uskladiti interese. Se posebno pretresli predlagane rešitve za gradnjo individualnih hiš. pO- Vsi ti posveti sodijo V okvir priprav za ustanovitev samoupravne si vanjske skupnosti. Radovljica Škofja Loka Tržič slovnih enot. Tako bodo na primer v Elanu imeli javne razprave v 19 enotah, v Plamenu pa v 9. Za podobno obliko so se odločili tudi v Verigi in še v nekaterih drugih kolektivih. Iz dosedanjih razprav je razvidno, da se delavci najbolj zanimajo za bodočo delitev dohodka v okviru temeljnih organizacij združenega dela, za položaj krajevnih skupnosti v občini; predvsem za odtujevanje sredstev preko davkov in prispevkov fti z družbenimi dogovori. Pojavljajo se tudi vprašanja o pravicah in dolžnostih delegatov in delegacij iz TOZD v krajevnih skupnostih in v občinski skupščini. Delavci si od novega delegatskega in skupščinskega sistema obetajo večji napredek in soglašajo z ustavnimi osnutki. Želijo pa, da bi bila ustrezna določila tudi v statutu občine in v statutih krajevnih skupnosti. JR Protest proti nacističnim izpadom Na četrtkovem zboru prosvetnih delavcev z Bleda, iz Gorij in Bohinja so na Bledu razpravljali o osnutku zvezne in republiške ustave in o statutu občine. Spregovorili pa so tudi o zadnjih nacističnih izgredih na Koroškem. Z ogorčenjem so ugotavljali, da razstrelitev partizanskega spomenika na Robežu, fizična obračunavanja s slovenskimi športniki ter nacistične metode in postopki proti Slovencem v avstrijski vojski, kakor tudi široka gonja proti vpiso-vanjii otrok v šole s slovenskim poukom, pomenijo najbolj očiten primer arogance proti Slovencem in kršenje osnovnih človeških in narodnostnih pravic. Prosvetni delavci so sprejeli protestno resolucijo, ki so jo poslali avstrijskemu konzulatu v Ljubljani in republiški konferenci socialistične zveze. Protestna pisma so poslali tudi komisija za odnose z zamejskimi Slovenci pri občinski konferenci socialistične zveze, občinski odbor ZZB, zveza borcev za severno mejo, občinska konferenca zveze mladine in samoupravni organi iz več delovnih organizacij v radovljiški občini. JR Na ponedeljkovi seji razširjen plenuma občinskega sindikaH1 __________sveta Tržič so sklenili, da je 1 pospešiti akcijo zbiranja sredstev za Kumrovec tudi med delovnimi lJUieIii tržiških organizacij združenega dela. Sindikat predlaga, da bi vsak zap0® jj prispeval odstotek od neto osebnega dohodka. Na ta način bi v Tržiču z ^ 90.000 dinarjev. V kakšni obliki bo potekalo zbiranje tega denarja, se bodo ^ ločile delovne organizacije. Možnosti sta v glavnem dve. Ali bodo delavci odstotek mesečne plače ob izplačilnem dnevu neposredno iz kuvert, al bodo ta sredstva delovne organizacije dale iz skladov skupne porabe. V teh dneh bodo tudi po tržiških delovnih organizacijah stekle usta^ razprave, ki bodo končane do 5. oktobra. Zaradi racionalnosti bodo ime a(i kateri kolektivi skupne razprave. Samostojni razpravi bosta le v t°varvalo Peko in BPT. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je že imeno posebno skupino, ki bo delovnim ljudem razlagala spremembe zvezn republiške ustave ter značilnost novega občinskega statuta in statutov jevnih skupnosti. 'J Kmalu konferenca mladih V petek se je sestalo predsedstvo občinske konference zveze mladine v Radovljici in razpravljalo o organizaciji konference mladih delavcev, ki bo po novi organiziranosti zveze socialistične mladine sestavni del občinske konference. Ustanovili so komisijo za družbeno-ekonomske odnose, ki bo konferenco skušala organizirati do srede oktobra. Konferenco bo sestavljalo okrog 40 delegatov iz delovnih organizacij v občini. Namen ustanavljanja konferenc mladih je pomlajevanje sindikatov. Podobno konferenco pa bodo ustanovili tudi za mlade s terena. Ko so razpravljali o sodelovanju mladinskih aktivov z organizacijami na terenu, so ugotovili, da je le-to slabo. Glede ustanovitve oddelka jeseniške ekonomske srednje šole v Radovljici so sklenili, da bodo dijaki prvega letnika organizirani v mladinski organizaciji šolskega centra (kovinarske in gostinske stroke). .Domenili so se tudi, da bodo prihodnji mesec pripravili seminar za vodstva mladinskih aktivov in za člane občinske konference v partizanskem domu na Vodicah. Na tem Čimveč delavcev in žena Na plenumu občinskega sindikalnega sveta v Tržiču so se dogovorili, da bodo sindikalne organizacije evidentirale možne kandidate za funkcije v osnovnih sindikalnih organizacijah, strokovnih sindikalnih svetih na občinski ravni in funkcije v občinskem sindikalnem svetu. Ker bo precejšnjemu številu sindikalnih delavcev v Tržiču* letos pretekel mandat, je iskanje novih kandidatov še bolj pomembno. Kot so poudarili na seji plenuma, si morajo sindikalne organizacije prizadevati, da bo med kandidati čim več neposrednih proizvajalcev in žena. Le-teh je ,med zaposlenimi Tržičani več kot moških. -jk rtU* seminarju bodo razpravljali o os:n ku zvezne in republiške ustave . občinskega statuta ter o novi ziranosti zveze socialistične n» dine. S petkove seje so poslali tudi ^ protestni pismi. Obsodili so voj udar v Čilu ter razstrelitev partiz ^ skega spomenika v RobeŽU Koroškem. M. Hudovern* Ivan Valjavec -sekretar občinskega sindikalnega svet* »TP v« V Trzic V ponedeljek je bila v Tržiču ^ predsedstva občinskega sindika ^ sveta, na kateri so imenovali n0 ^-sekretarja občinskega sveta. ru jo, ki jo predvideva nova orga ^ cija slovenskih sindikatov, s° upali Ivanu Valjavcu, zna je družbenopolitičnemu delavcu- . ju zaposlen v Bombažni prediln1 tkalnici Tržič. . Predsedstvo občinskega sin nega sveta je tudi odobrilo „o* dinarjev pomoči stanovalcern j v vanjske hiše na FužinarskJ jfji Tržiču, ki jih je pred neda prizadel požar. V Krizah od spofj*' nika do spomen^ Taborniški odred Kriška ij Križev bo organiziral v ^ nedeljo VI. orientacijski P°n po^j spomenika do spomenika.. danjih tekmovanj so se ude' jj> le taborniki, planinci in ekip* t,jd letos pa bo prvič sodelovala rt šolska mladina. Učenci osnov" ^ bodo startali v soboto ob 9^0rfljlJ osnovno šolo v Krizah, ()b i*,j planinci in vojaki pa v nedelj" uri. Tekmovalni progi bosta I j( po bližnji okolici Križev. STOLPEC ZA UPOKOJENCE Vprašanje; Kdaj ima upokojenec pravico do dodatka pomoč in postrežbo? Odgovor: Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo iHajo upokojenci in tudi nekateri zaposleni zavarovanji1' Če jim je za osnovne življenjske potrebe neogibno posebna stalna pomoč in postrežba drugega. Pravico do dodatka za po-.in postrežbo imajo sta-ostni, invalidski in družinski ^Ppkojenci. Dodatek prejema-tudi slepi zavarovanci, dok-er so zaposleni, in zavarovan-ki so zaposleni najmanj ponvico delovnega časa, zmož-ost njihovega premikanja pa D ^manjšana za 70 odstotkov. °datek prejemajo tudi slepi upokojenci. Do dodatka pa ni-j^ajo pravice osebe, ki so sklepne delovno razmerje kot slfe-jje m si pridobile pravico do in xtka zgol-> zaradi slepote, -J: .e so potem uveljavljale nine100 d° predčasne Pok°j- Višina dodatka za postrežbo •j. Pomoč je odvisna od tega, J* Je upravičencu pomoč in ^strežba potrebna za oprav- eni? VSeh ali Pa le vef ine nje-Kovih osnovnih življenjskih Ji j 61 Letos znaša višina tega podatka 540 din mesečno, če je J* pomoč stalna in postrežba j e°gibno potrebna za -oprav- 4a.JJe vseh osnovnih življenj- Potreb, sicer pa je 464 din. podatek v višini 464 din jnesečno dobe tudi slepi zava- nerf L0' in-slepi uP°k°jenci ter kat -uetn* zavarovanci» Pri ni« Je zmožnost premikanja zmanjšana za 70 odstotna^ VeC' so zaP°sleni z . djmanj polovico polnega dednega časa. jjJnvalidska komisija ugotav-str P£trebo po pomoči in po-lj. p1. Komisija tudi ugotav-trlk P°moč neogibno po-v epna pri vseh ali samo pri Pot?!, ?fnovnih življenjskih skim- ' osnovnimi življenj-ohi x P°trebami se razume nje in slačenJe' obuva- ODr'avi • Sezuvanje, umivanje, hran-janje telesnih potreb, hra^enje' ne pa tudi priprava moPxrfvica do dodatka za po-prem Postrežbo ni odvisna od tek . nJskega stanja. Doda-glede*mpac*a uPravieencu ne na *na višino pokojnine ali Zavar osebnega dohodka jo bit^ainca' izP°lnjeni roora-Potreh P°g°ji neobhodne dn,g po Pomoči in postrežbi Kmetje y veČini z varstvom so uspehi ^let upokojencev kvarne Planika to* ^°"°bletnici ustanovitve orEa^e. Planika je kolektiv čl^^iral za vse upokojene je vJlnet na Koroško. Pot jih v prek Gornjega grada Pisatelj £es?.Lka KaJVha in ce2 a" rrežihovega Voranca ske \rtl° P°d Peale borbe za h'tr0 . m.ej° Jugoslavije, se Sij Odmika, obenem pa se "Sin eZlYeli borci bližajo a sini, ttle-P večera življenja. 'V Prk5Snosti so se bivši borci Nus ,, nem >n tovariškem Jjer s,.u spominjali krajev, tovari^ borili pred 55. leti, in Dudu ki so v tem boju Kmetijska zadruga Cerklje je med največjimi zadružnimi organizacijami na Gorenjskem. Deluje na področju 30 naselij, v katerih je okrog 730 kmetov. Od teh jih ima 725 z zadrugo pogodbene odnose, in to predvsem pri proizvodnji in prodaji mleka in krompirja ter živine. Cerkljanska zadruga je prva na Gorenjskem, v mislih imamo kmetijske delovne organizacije, uresničila republiški zakon o združevanju kmetov ter upoštevala ustavna dopolnila ter določila osnutka nove ustave. Milan Novak, tehnični vodja zadruge, je eden od sooblikovalcev nove cerkljanske zadružne organizacije. S tega področja smo mu zastavili nekaj vprašanj. Milan Novak je na začetku pogovora dejal; »Pred sprejetjem nove organizacije zadruge smo imeli zbore kmetov v šestih vaseh. Udeležba je bila zadovoljiva. Kmetje so se zanimali za novosti. Pričakujem, da bo sedanje dobro sodelovanje med kmeti in zadrugo še boljše. Kmetov vpliv pri upravljanju zadruge bo po novem večji in ne-posrednejši. Z boljšim sodelovanjem bomo zajeli več tržnih viškov in na ta način bomo na trgu močnejši in \iaša beseda pri določanju prodajnih cen bo več veljala.« Kakšna je torej nova organizacija Kmetijske zadruge Cerklje? »Na zadružnem zboru smo sprejeli nov statut, ki je usklajen z zakonom o združevanju kmetov in z ustavnimi dopolnili. Zadružni svet ni več najvišji samoupravni organ zadruge, temveč je prevzel to nalogo občni zbor zadruge. Sestava občnega zbora se je v primerjavi s prejšnjim svetom spremenila v prid kmetov, saj ^majo v njem 70 odstotkov članov, v svetu pa so jih imeli 50. Udeležba delavcev zadruge v občnem zboru je sedaj 30-odstotna. V enakem razmerju so sestavljeni tudi drugi zadružni organi: upravni odbor, kmetijski odbor, komisija za sprejem in odpoved delovnih ražmerij, nadzorni odbor in komisija za varstvo delovnih dolžnosti. Nadzorni odbor je v bistvu tudi organ delavske kontrole. Naša zadruga je ena TOZD z dvema zadružnima enotama Cerklje in Voklo. Kmetijski odbor je najvišji organ teh enot, sestavljen na osnovi delegatskega načela. Tudi delitev dela dohodka je v njegovi pristojnosti. Razen tega pa kmetijski odbor odloča o sprejemanju članov v zadrugo na področju enote, sklepa o trajnejšem pogodbenem sodelovanju, upravnemu odboru zadruge predlaga cene reprodukcijskega materiala (zaščitna sredstva, gnojila, semena itd.), predlaga pogoje za proizvodno sodelovanje zadruge s člani ter razpravlja in odloča o odkupnih cenah kmetijskih pridelkov in o sistemu poslovanja zadruge. Kmetijski odbor sprejema tudi proizvodni Izlet za telesne invalide Radovljiška podružnica telesnih invalidov je prejšnjo nedeljo pripravila enodnevni izlet za svoje člane. 57 telesnih invalidov iz občine (med njimi je bilo tudi precej težko pokretnih in nepokretnih) je na Dolenjskem obiskalo Kostanjevico in Šmarješke toplice. To je bil prvi takšen izlet, ki ga je organizirala radovljiška podružnica, namenjen predvsem srečanju in spoznavanju invalidov v občini. Del denarja za izlet je prispevala radovljiška podružnica, del pa invalidi sami. Prihodnjo pomlad bodo za radovljiške invalide pripravili še več podobnih izletov. A. Ž. plan zadružne enote, določa organizacijo odkupne mreže ter načine povezovanja članov z zadrugo.« V vaši zadrugi predvidevate torej več oblik povezovanja kmetov z zadrugo. Katere so te oblike? »Najvišja oblika sodelovanja je članstvo v zadrugi. Naš član je lahko vsak občan, ki opravlja z osebnim delom "kmetijsko dejavnost. Kmet, ki želi postati član, mora podpisati pogodbo, s katero se zavezuje, da bo trajno gospodarsko in člansko sodeloval z zadrugo. Prav tako lahko le član sodeluje pri upravljanju zadruge in je voljen za delegata zadružnih organov. Druga oblika povezovanja je pogodbeno sodelovanje. Vsako proizvodno leto lahko sklene zadruga s kmetom pogodbo o enoletnem sodelovanju. Tretja oblika sodelovanja pa je le občasno sodelovanje, ki se izraža le v občasni prodaji kmetijskih proizvodov zadrugi. Člani imajo povsod, tudi pri odkupu proizvodov, prednost. Z vsakim posebej sklepamo pogodbo, v kateri so zapisane obojestranske pravice in dolžnosti. Člani zadruge so enakopravni člani delovne skupnosti. Naše računovodstvo bo za vsakega člana posebej vodilo knjigo poslovanja. Računam, da bodo vsi tisti kmetje, ki že doslej sodelujejo z zadrugo, podpisali člansko pogodbo.« Statut vaše zadruge predvideva tudi drugačno vlogo sklada skupne porabe? »Sklad skupne porabe se po novem deli v sklad za zaposlene delavce in v sklad za kmete-čla-ne zadruge. Sredstva sklada bodo kmetje lahko uporabili za izlete, strokovna predavanja in izobraževanje itd. Po zaključnem računu bodo kmetje lahko po novem tudi sodelovali pri delitvi dohodka. Kmetijski odbori bodo imeli odločilno besedo, končen sklep o delitvi dohodka pa mora sprejeti občni zbor. Novost statuta zadruge je tudi bolje opredeljena vloga pospeševalne službe* Naša zadruga ima pospeševalca in ga sofinansira skupaj z občinskim kmetijskim skladom. Sodim, da mora biti kmetijsko pospeševanje družbeno priznano delo. Povedati moram, da tudi doslej z denarjem zadruga ni razmetavala. Obrnili smo ga tako, da imajo kmetje nekaj od njega. Smo zadruga, ki je zadnja leta največ investirala. Opremili smo vse mlečne zbiralnice, zgradili skladišča in nihče ne more reči, da smo bili negospodarni. S sodelovanjem kmetov, članov zadruge, bomo v prihodnje lahko še bolj.« N J. Košnjek Rebalans proračuna Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Kranj je na svoji zadnji seji sprejela rebalans finančnega načrta za leto 1973. Po finančnem načrtu za letošnje leto je bilo za šolstvo namenjenih okoli 40 milijonov novih dinarjev, zaradi izjemnih okoliščin pa je bilo treba finančni načrt spremeniti. Na skupščini so poudarili, da finančni načrt kot je letošnji, po obsegu doslej še ni bil. Vzroki so v znanem povečanju vrednosti točke, v novem samoupravnem sporazumu, za kranjsko občino pa je značilen poleg novega predmetnika še razširjena dejavnost, saj je v letošnjem šolskem letu kar 36 novih oddelkov. V proračunu je za sanacijo osebnih dohodkov prosvetnega kadra in pa za razširjeno dejavnost zmanjkalo 1,4 milijona din. Do primanjkljaja verjetno ne bi prišlo, če ne bi bila višina osnovnega vira dohodkov,, ki ga TIS dobi po odloku skupščine občine, namreč prispevek iz osebnega dohodka, zamrznjen z zveznim predpisom. Sredstva tega vira so zaradi višanja osebnih dohodkov med letom sicer višja od planirane vsote, vendar se še ne ve, kdaj bo limit odmrznjen in če se bo ta denar lahko uporabil za vzgojno učno dfejavnost osnovnih šol. Akcija republiške izobraževalne skupnosti je sicer v teku, na rezultate pa bo treba še počakati. Skupščina TIS Kranj bo predlagala skupščini občine dodelitev dodatnih 1,4 milijona din k letošnjemu finačnemu načrtu. Med ♦slabostmi rebalansa finančnega načrta pa so na skupščini poudarili tudi to, da rebalans ne upošteva povečanje materialnih stroškov za vzdrževanje šol. Ob tako velikem povečanju cen za kurjavo in razsvetljavo bo šolam ostal denar le Vše za kredo in papir, medtem ko ostalih stroškov vzdrževanja šole ne bodo zmogle. L. M. Kranjska posebna osnovna šola ima že drugo leto štiri oddelke podaljšanega bivanja za skupaj 64 otrok. Medtem ko je bilo podaljšano bivanje še pred štirimi petimi leti, ko so ga na šoli začeli uvajati, še nakakšna prisila za starše, pa se je stanje z leti vsekakor zelo spremenilo. Starši sami so namreč opazili vse dobre strani podaljšanega bivanja otrok. »Začeli smo z enim oddelkom,« pravi ravnateljica posebne osnovne šole Anka Zevnikova, »otroke pa smo za ta oddelek bolj ali manj določili, to se pćavi izbrali smo otroke, za katere smo menili, da so ga najbolj potrebni. Gledali smo na socialno stanje družine, pa tudi na take, ki tem otrokom, ki potrebujejo posebno pozornost iz kakršnihkoli razlogov, ne morejo nuditi pomoč pri učenju in pri vzgoji.« Uspehi so se kmalu pokažali, tako da je iz leta v leto raslo zanimanje za vključitev otrok v podaljšano bivanje. Zelo se je tudi popravil učni uspeh, saj se je močno znižalo število ponavljalcev od prejšnjih 15 do 20 na 5 v zadnjem šolskem letu. Vodstvo šole ugotavlja, da ima podaljšano bivanje velik vpliv na delovne navade otrok. Ti jih često v neustreznem okolju, zaradi prezaposlenosti staršev, nepopolne družine ali iz drugih vzrokov niti ne morejo razviti. »Otroci so sedaj bolj na tesnem, saj v sedanjih prostorih res nimamo pravih pogojev za delo. Drugače pa bo potem, ko se bomo preselili v novo šolo, kjer bo lahko v varstvu okoli 60 odstotkov otrok. Večina teh otrok, ki so sedaj v varstvu, je iz socialno šibkih družin, tako da te ne zmorejo oskrbnine 225 din na mesec. Starši zato plačujejo le tretjino, dve tretjini pa TIS Kranj.« Delo v oddelkih podaljšanega bivanja se odvija po programu za podaljšano bivanje v rednih šolah, seveda prilagojeno za posebne šole. Razen prehrane in pa pomoči pri učenju vsebuje program podaljšanega bivanja tudi rekreacijo. Sem sodijo interesne zaposlitve kot so branje knjig, poslušanje plošč, razna ročna dela in drugo. Vzgojiteljica pa otroke popelje tudi na sprehod, v muzej ali kam drugam ali pa se enostavno z otroki pogovarja — skratka skuša nadomestiti vso potrebno domačo vzgojo, česar so posebno otroci z vedenjskimi motnjami še posebno potrebni. Tudi druge pqsebne osnovne šole na Gorenjskem imajo oddelke podaljšanega bivanja, morda nekaj manj oddelkov kot v Kranju, čeprav nimajo vse velikih težav s prostorom. Posebna osnovna šola v Kranju ima organizirano varstvo tudi za učence, ki se vozijo od daleč. Poseben problem pa so učenci, ki zaradi redkih 'avtobusnih zvez izgubijo mnogo časa s čakanjem, prevozom in tudi hojo do doma. Najbolj ustrezno zanje bi bilo bivanje v internatu vsaj v zimskih mesecih, ko je pot v šolo in iz šole le predolga in prehuda. L. M. V Kranju za Kumrovec že 306.000 dinarjev Zbiranje prispevkov za gradnjo doma v Kumrovcu in pomoči za Kozjansko tudi v kranjski občini poteka že nekaj mesecev. Delovne organizacije in posamezniki so prispevali v tem času nekaj več kot 306.000 dinarjev. V petek je o poteku akcije razpravljal občinski odbor za gradnjo doma v Kumrovcu. Pozval je vse, ki se še niso odločili za prispevek, da to storijo čimprej. Hkrati pa je odbor izrazil prepričanje, da bo akcija uspela in bo do konca leta zbranih vseh 500.000 dinarjev. Toliko naj bi kranjska občina prispevala za gradnjo spominskega doma in za pomoč Kozjanskemu. V nadaljevanju prilagamo seznam tistih, ki so že nakazali svoj prispevek na posebni žiro račun. Seznam je narejen po republiškem seznamu in če vanj ni vključena katera od organizacij, ki je denar že prispevala, naj to sporoči odboru za izgradnjo doma v Kumrovcu Kranj. Za spominski dom v Kumrovcu so do 6. 9. 1973 prispevali: I. DELOVNE ORGANIZACIJE: 1. SDK Kranj — podružnica 6.240,00 2. Osnovna šola Šenčur 1.000,00 3. Osnovna šola S. Žagar Kranj 1.508,00 4. Vodovod Kranj 2.000,00 5. Gorenjska oblačila Kranj 4.590,(X) 6. VVZ Kranj 500,00 7. Poklicna šola Kranj 1.150,(K) 8. KZSZ Kranj 1.500,00 9. Ind. bomb. izdelkov Kranj 20.000,00 10. Gozdno gospodarstvo Kranj 425,(X) II. Veterinarska postaja Kranj 600,00 12. SPIZ — podružnica Kranj 270,00 13. Delavska univerza T. Brejc Kranj v 1.000,00 14. SSP samopostrežne restavracije Kranj 1.800,00 15. Višja šola za organizacijo dela Kranj 1.000,(M) 16. Zveza kul. prosvetnih organizacij Kranj 150,00 17. Center za soc. delo Kranj 1.000,00 18. Komunalni servis Kranj 5.000,00 19. SSP ekon. adm. šol. centra Kranj . 1.000,00 20. Bolnišnica za gin. in porod. Kranj 500,00 21. VVZ (otroški vrtec in jasli) Golnik 500,(X) 22. Klinične bolnice za TBC Golnik 5.000,00 23. Osnovna šola Predoslje 500,00 24. Podjetje za stan. in kom. gospod. Kranj 3.000,00 25. Veletrgovsko podjetje KOKRA Kranj 3.000,00 26. Gorenjski muzej Kranj 500,(X) 27. Veletrgovina ŽIVILA Kranj 5.000,00 28. Zavod za pož., reš. in teh. si. Kranj 500,00 29. ISKRA tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj 86.000,00 30. Osnovna šola Duplje ' 98,00 31. Servisno podjetje Kranj 2.000,00 32. Dijaški dom Kranj 500,00 33. Osn. šola S. Jenko Kranj 1.293,00 34. Exoterm Kranj 1.665,00 35. KZ Cerklje 500,00 36. Kom. zavod za zaposlovanje Kranj 946,25 37. Osa. šola M. Valjavec Preddvor 941,10 38. PLANIKA Kranj 12.930,00 39. Obč. javno tožilstvo Kranj 1.000,00 40. Osn. šola S. Mlakar Šenčur 200,00 41. Izdelovanje in popravila tehtnic Kranj 4 1.000,00 48. KS Bitnje 300,00 49. Kinopodjetje Kranj 1.000,00 50. Gorenjski*sejem Kranj 130,00 51. Posebna osnovna šola Kranj 500,00 52. Ljubljanska banka, podr. Kranj 5,000,00 53. Pekarna Kranj 416,00 54. Briv. friz. salon Kranj 4(X),(X) 55. Mlekarski šol. center Kranj 800,00 56. Gimnazija Kranj 1.000,00 57. Puškama Kj-anj 1.000,00 58. KS Zabnica 5(X),(X) 59. KZK obrat mlekarna Kranj 560,00 60. P T T Kranj 3.852,60 61. Obč. odbor RK Kranj 5(X),(X) 62. Obč. konferenca SZDL Kranj 1.0(X),(X) 63. KO SZDL Vodovodni stolp ' 300,00 2: OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA 1. Osn. šola L. Seljak Stražišče 1.255,(X) 2. Veletrgovina KOKRA Kranj 1.474,(X) 3. Osnovna šola Mavčiče 120,00 4. Dijaški dom Kranj 445,65 5. Zavod za pož., reš. in teh. si. Kranj 1.035,00 6. Osn. šola F. Prešeren Kranj 710,00 7. VINO-Kranj 1.000,00 8. ISKRA—elektromehanika Kranj 500,00 9. Osn šola D. Jenka Cerklje 1.043,30 10. Veleželeznina MERKUR Kranj 3.303,00 HI. Veleželeznina MERKUR PE komun, skladišča 130,(X) 12. Komunalni servis Kranj 1.050,50 13. Spi. vodna skupnost Gorenjske Kranj 1.005,00 14. KZ Cerklje 260,(X) 15. Družb. pol. org. občine Kranj 410,00 16. SAVA tov. gum. izdelkov Kranj 45.000,(X) 17. ELEKTRO Kranj 297,50 . 18. Gozdni obrat Preddvor 547,(X) 19. Cestno podjetje Kranj 550,00 20. Projektivno podjetje Kranj 250,(X) 21. Zdravstveni delavci Kranj 500,00 22. ELITA Kranj 293,00 23. E T P Kranj 140,00 24. CREINA Kranj 2.146,65 25. Grad BRDO pri Kranju 200,00 3. KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB NOV: 1. Planina—Cirče 680,(X) 2. Stražišče 2.303,00 3. Britof 405,00 4. Struževo 370,(X) 5. Bitnje 500,00 6. Predoslje 290,00 7. Kranj—center 674,00 8. Kokra 495,00 9. Besnica 1.164,00 10. Visoko 1.027,00 11. Primskovo 1.572,00 12. Preddvor 745,(X) 13. Kokrioa 2.160,00 14. Voglje 550,00 15. Zlato polje 2.130,(X) 16. Podbrezje 590,00 17. Cerklje 1.210,00 18- Huje 684,(X) 19. Orehek 515,00 20. Gorenja Sava 300,00 21. Mavčiče 400,00 22. Aktiv ZB NOV tov. SAVA Kranj 1.190,00 4. KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZRVS: 1. Cerklje 110,00 2. Primskovo 620,00 3. Vodovodni stolp I/II 1.207,00 4. Zlato polje 630,00 5. Kranj — center 200,(X) 5. AKTIVI Z M S : 1. Domska skupnost DD Kranj (gojenci) 928,15 2. PLANIKA Kranj 400,00 3. Stražišče 200,00 4. Kranj —občina 880,00 5. Predoslje 200,00 6. Cerklje 200,00 6. PIONIRSKI ODREDI OD ZBRANEGA PAPIRJA: 1. Osn. šola K. Prešeren Kranj 862,50 2. Osn. šola L. Seljak Stražišče ' 957,50 3. Osn. šola Olševek — Preddvor 108,00 4. Taborniki, klub Viharniki Kranj 200,00 SKUPAJ: 306.914,70 C* 1 J% q %JB Jm II ° V Ukancu proslavili prihod krav in pastirjev s planin v dolino Bohinjski kravji bal je praznik in opozorilo Skoraj 5000 ljudi na nedeljskem krHvjem balu v Ukancu v Bohinju — Bal opozarja na težak položaj in pomanjkanje pastirjev ter oznanja, da grozi planinskim pašnikom propad, obenem pa je ena redkih priložnosti, kjer tudi javnost zve za težave planšarstva Letošnji 19. kravji bal v Bohinju bi moral imeti sicer dva dela, sobotnega in nedeljskega, vendar je* vreme preprečilo namere organizatorja Turističnega, društva Bohinj-Jezero. V soboto popoldne bi moralo biti v Ukancu pri hotelu Zlatorog srečanje s planšarji, v nedeijo pa prihod kravjih tropov, majerjev in sirarjev v dolino. Sobotne atrakcije zaradi dežja ni bilo, zato pa je v nedeljo, 23. septembra, nad Ukancem sijalo sonce in razveselilo skoraj 5000 prijateljev Bohinja in kravjega bala. Med njimi so bili številni tujci. Pisano druščino radovednežev je najprej pozdravil predsednik prireditvenega odbora Andrej Sežun, nato pa je na prireditveni prostor v Ukancu prišla povorka majerjev, majeric, sirarjev in seveda tropi bohinjskih krav. Za njimi pa folklorne skupine, pevci in godba na pihala iz Gorij, ki so sodelovali v kulturnem programu. Sledila je zabava ob zvokih ansambla Gorenjci iz Radovljice. . PLANŠARJENJE — SLABO PLAČANO OPRAVILO Majerji, majerice in sirarji so odložili težko kramo na prireditveni oder. Starejši možakarji in ženice so to. Mlajši obrazi so bili redki, kar je vsakoletni prizor na bohinjskem kravjem balu. Opozarja, da planša-rija izumira, da ji manjka sveže krvi in mladih ter veselih obrazov. Vsakoletni kravji bal vedno resneje opozarja na to vrzel in zastavlja vprašanje, koliko resničnih majerjev in majeric bo drugo in naslednja leta prignalo trope na bal v Ukane. Znani Bohinjec Franc Cvetek, »Ukčev Fronc« po domače je v nagovoru planšarjem in sirarjem med drugim povedal: »O planšarstvu vam kakšnih razveseljivih novic ne morem povedati. V nevarnosti je obstoj bohinjskih planin. Kmetijska zadruga bi morala bolj pomagati pri namestitvi planšarjev. Še bi se dobili mladi ljudje, ki imajo veselje do planšarstva in planin, samo da bi imeli efiake pokojninske in druge pravice kot delavci drugod. Tudi Gozdno gospodarstvo ne bi odklonilo pomoči, saj nam zadnje čase vedno raje pomaga ...« Podobno so mi pripovedovali tudi majerji in majerice iz bohinjskih vasi. Razen redkih izjem so to postarani možaki in žene vdelanih rok in zgubanih obrazov. Vsakoletno življenje na planinah jim je vtisnilo pečat skromnosti, ki je kdaj tudi pretirana. Nerganje in tarnanje ni njihova navada. Na dnevne tegobe in ne preveč obetavno prihodnost radi pozabijo ali jih zaupajo le drug drugemu. Kravji bal je ena redkih priložnosti, kjer za težave planšarjev zve tudi širša javnost in ne ostanejo le skrivnost bohinjskih planin. Naše predstave o idiličnem življenju planšarjev na planinah, o romancah v njihovih stanovih ob siru in kislem mleku so večkrat zgrešene: j^rji in majerce, sta bila tudi 68-letni majer Janez ZUPAN iz Studorja in Janez Havnik - »63 let že majarim po bohinjskih planinah,« pripoveduje 76-let-ni Janez RAVNIK iz Srednje vasi v Bohinju, najstarejši »aktivni« bohinjski majer. »Ko sem še v šolo hodil, so me dali na planino. To se je nadaljevalo iz leta v leto, do Marija Oblak danes. Z Marijo OBLAK, 66-letno ženico iz Studorja sva letos 5 mesecev pasla na Uskovnici in planini Konjščica 50 lyav, ki so nama jih zaupali kmetje iz Srednje vasi. Vse sva pripeljala nazaj. Nobena se ni zgubila ali ponesrečila.« »Koliko zaslužim z majarje-njem. Za cigarete,« odgovarja Janez Ravnik. »Od molzne krave dobim 100 dinarjev, od jalove pa 50 dinarjev. Komaj se splača to garanje po planinah za tak denar ...« Na odru, kjer so v kotu s svojo opremo in potrebščinami stali ma- Tilka Kovačič 32-letna majerca Tilka KOVAČIČ, Janezova sovaščanka, ki pa sodi nedvomno med mlajše, če ne najmlajše bohinjske majerce. »Deset let je odkar pasem. Letos sem bila v planini v Lazu. Moj trop je štel 12 molznic, v Laz pa so jih prignali kmetje s Fužine in Studorja. S kmeti smo se zmenili, da bom dobila 250 dinarjev od krave. Janez Zupan Janez Zupan, tudi starejši bohinjski majer, saj pase od leta 1926 dalje, pa je letos varoval čredo na Višev-niku. »Konec maja smo odgnali v planino, sedaj pa smo se vrnili. V planinah izdelujemo sir, skuto in Majerji, majerice in sirarji so prinesli v nedeljo s planin na kravji bal v Ukane tudi potrebščine in opremo (basngo), ki jo uporabljajo med večmesečnim bivanjem v planinah. Največje pozornosti obiskovalcev je bil deležen velikanski kotel. Kmetijska zadruga Tržič, hi ima sedeč v Križah, je uredila r "„/,•<>/''*,/ tehtnico. Nova naprava je dobrodošla tako :a zadrugo kot -a ■ c /' , kmetovalce. Tržiška Kmetijska zadruga pa bo skupaj s K/K polovici oktobra odprla v upravnih prostorih zadruge v Križah mesnico, (jk)— Koto: F. Perdan maslo. Včasih smo mlečne izdelke na glavah nosili v dolino, sedaj pa jih v krošnjah.« BRIDKA RESNICA UKČEVIH ZBADLJIVK Bohinjski kravji bal nikdar ne mine brez nagovora Franca Cvetka, Ukca po domače, ki vsako leto na zbadljiv in resen način obenem opozarja na položaj bohinjskega planšarstva, razen tega pa kot planšarski kronist predstavi obiskovalcem kravjega bala pestro življenje bohinjskih majerjev. Nekaj njegovih misli smo že napisali, druge pa so pred vami sedaj. Ukčev Fronc je povedal tudi tole: »Še par besed o stabilizaciji. Bohinjci se vsa povojna leta borimo zanjo. Les in mleko prodajamo po nizkih, stabilizacijskih cenah. Upanja na stabilizacijo pa ne bomo imeli toliko časa, dokler bodo kovačnice za denar tako presegale norme ...« Ukc je na nedeljskem kravjem balu ugodil prošnji, da bi povedal nekaj o fantovanju v planinah. »Morda bi kdo mislil, da je bilo v planinah vse dovoljeno, brez reda, pa ni tako. Starejša planša-rica je imela besedo, odločila je, kam se vsak dan žene past. Če je opazil^ spogledovanje ali ščipanje, to je veljalo za mladoletne pod 20 let, te je prav po materinsko prijela nekje na samem. Začelo se je oštevanje, nato pa poduk. Moj primer. Še danes vem, na katerem hribčku je bilo. Fronc, mi je dejala, opazila sem, da imaš to in to planšarico rajši kot druge. Zato pazi, da ne bo kaj narobe. Ti si star šele 16 let in imaš še deset let časa, da začneš gledati po dekletih. Žena se za moža prehitro postara, zato gleda mož za drugimi. Bolje je, če je žena mlajša kot moški. Zate bodo ta prave tiste, ki so sedaj še otroci. V vas hodi le v sirarno, kjer smo vsi zbrani. Ne hodi na svoje. To je nevarno, ker v tako shajanje in znanje na planini rada strela bije. Jaz sem ta nasvet upošteval. Če pa so^bili fantje, stari nad 20 let, tudi po 10. uri zunaj, pa si se kot 16- ali 17-letni mladenič hotel pridružiti, je kmalu kateri od njih, ponavadi najstarejši, dvignil nos in potegnil zrak skozi nosnice in dejal: ali se vam ne zdi, da vranov drek smrdi. Ali krajše: oblačno je. Takrat je bilo treba iti takoj spat, da ni kaj padlo.« Ukc je ošvrknil tudi slabo cesto od Nomnja skozi Sotesko. Dejal je, da so vzroki najverjetneje zgodovinski. V Soteski rado straši. Ustrašili so se celo Turki, ki so brez težav ugnali utrjeni Bled, v Soteski pa so se obrnili in Bohinja niso videli. Zato se še danes ena od vasi imenuje Obrne! Za konec nagovora pa je Ukčev Fronc povedal v verzih nekaj plan-šarskih nasvetov. Poglejmo najiz-virnejše: »Kdor planinski zrak uživa, s tem si svoje zdravje šiva. Če diha še planinski zrak, do poznih let je korenjak.« Ali tale o bohinjskem siru. »Če bi šlo po planšarski volji, bohinjski sir bi bil še bolji. Več bo treba pustit tolščobe, pa so odstranjene tegobe.« Ukc je pretekla leta v svojih verzih pogosto grajal gozdarje. Letos jih je prikazal v veliko lepši luči. »Gozdarji so se zlo predjali. Še planšarjem bi pomagali. Ponudili so roko sprave in ne sovražijo več krave. Saj pri nas že vsak planš&r mora biti tud' gozdar. Pozdravljamo sodelovanje in medsebojno spoštovanje.« Besedilo in fotografije: .1 Kniniok Prehod na zimsko krmljenje Rejci želijo navadno čas zelenega krmljenja podaljšati čim dalj v jesen. Tako lahko prihranijo več krme za krmljenje v zimskem obdobju-Hiter prehod z jesenskega na zimsko krmljenje lahko t>r1' vede do motenj v presnovi« Rast v prvih jesenskih dneh začne pojemati, zato začno kmetje pasti po vseh površinah, da izkoristijo še zadnj0 pašo na travnikih. Tako se krave jeseni pasejo tudi na travi, ki še ni v pašni zrelosti, je fiziološko premlad0 in z malo surove vlaknine-Zato je potrebno konec septembra ali najkasneje v začetku oktobra z dokrmljevanjem s senom. Nekaj kilogramov sena, čeprav slabše kvalitete« ugodno vpliva na počutje krav. Dobivati ga morajo vse krave ne glede na to, iali _s° suhe ali pa molzejo. Dokrmlje* vanje s senom je posebno važno na posestvih z njivsko proizvodnjo, kjer krmijo kravam listje pese,ali repe. Krave naj dobijo dnevno vsaj 2—4 kilograme sena, da se preprečijo močnejše driske.. Dokrmljevanje je v velik' meri odvisno tudi od vremena-V suhih, relativno topli," jesenskih dnevih se krave & dobro napasejo. Zelo pa se spremeni situacija, če je vreme mrzlo in deževno. Ob takih dnevih se krave napasejo toliko, da si potešijo lakoto. * bližanjem konca pašne sezone in zelenega krmljenja je treba pripraviti počasen prehod pa zimsko krmljenje. Pri krmlje; nju s silažo je treba paziti-da je od siliranja do začetka krmljenja minulo najmanj 5—6 tednov. Ta čas je potre; ben, da se zaključijo procesi siliranja. Posebno skrben mora biti prehod na zimsko krmljenj j pri kravah molznicah. sena jim je treba dokrmljeva^ tudi močna krmila. Kvalitet® paše v prvi polovici oktobr močno pade, zato je treJ?i živalim s proizvodnjo nad 10 mleka dodajati močna krm»»®| Na žalost tudi pri zel° skrbnem prehodu ni m°g°^ preprečiti izpadov v proizvodnji. To je tudi vzrok, da dobri rejci izogibajo telitev jesenskem času in jih planirajo v zimskem času ali zgodaj spomladi. Pred začetkom zimskega krmljenja je smotrno ugotoviti zaloge domače krme. računati je potrebno, za kolik® zadostuje obrok iz domac~ krme in pri kakšni proizvodnJ mleka bo potrebno dodaja1 močna krmila. Živinorejsko veterinarski zavod Kranj Kmetijska pospeševalna služba: Peter Kupstelj, dipl.ing. agr,. Salon avtomobilov v Kranju ^drugem nadstropju blagovnice Globus v Kranju 0 predvidoma novembra letos odprtih več novih Pr°dajaln — S tem bo kranjska blagovna hiša postala kompletna pokazala možnost, da se program Globusa kompletira. Zdaj smo tako rekoč tik pred zaključkom,« nam je pred kratkim povedal direktor vele-železnine Merkur Kranj Jaka Ko-lenc. Kot kaže, bo že novembra letos Globus v drugem nadstropju, ki meri 2600 kvadratnih metrov, dobil 2000 kvadratnih metrov prodajnih površin. 1000 kvadratnih metrov bo merila prodajalna oziroma salon avtomobilov podjetja Autocommer-ce iz Ljubljane. To podjetje bo v novi prodajalni prodajalo uvožene avtomobile oziroma tiste, za katere ima zastopstvo in rezervne dele zanje. Na preostalih 1000 kvadratnih metrih površine pa bo podjetje Merkur uredilo prodajalno koles in motorjev vseh znamk. Razen tega bo v tej trgovini mogoče dobiti avtomobilske gume in drugo avtomobilsko galanterijo. »Morda se mi še ne bi takoj odločili za takšno investicijo in prodajalno, toda ker je zanimanje pokazal Autocommerce, smo se v program vključili tudi mi. Prodajalna koles, motorjev in raznih avtomobilskih galanterijskih izdelkov bo merila 500 kvadratnih metrov, na preostalih 500 kvadratnih metrih pa bomo pripravili salon za vodovodne in inštalacijske naprave. Tod bo prikazana (in jo bo moč tudi dobiti) vsa oprema za kopalnice, centralne kurjave, za oblaganje sten in druga oprema ža dom. Na kratko bi lahko rekel, da bo to eden največjih in najbolj sodobno urejenih lokalov v Sloveniji.« Omenjene prodajalne bodo nedvomno velika pridobitev za Kranj in Gorenjsko. Razveseljivo pa je tudi, da bo tako Globus postal nepričakovano hitro zaključena blagovna hiša. A. Zalar Največji stolpnici na Gorenjskem SGP Sava na Jesenicah gradi zahodno od starega pokopališča na Jesenicah novo stolpnico, pri Savi pa se že pripravljajo na začetek gradnje druge členjene stolpnice na Plavžu. Stolpnici bosta zgrajeni v okviru novega centra na Plavžu. Pred gradnjo novih stolpnic so se pri Savi odločili za novo tehnologijo omnia elementov: liti beton z uporabo omnia plošč in sigma elementov (gotove stene). Nova tehnologija omogoča hitro gradnjo in jo uporabljajo že v vseh evropskih državah. Novo tehnologijo uporablja Sava prvič pri gradnji sedanje stolpnice. Kljub raznim zastojem so dosegli delovni ciklus že po dveh etažah. Ob koncu junija so montirali prvo ploščo na pritličje in so v 80 dneh zgradili stolpnico do enajste etaže. Do zime bodo objekt primerno zapt-li, da bo delo tudi v zimskem času nemoteno napredovalo in da bo stolpnica zgrajena do predvidenega roka in obenem v rekordnem času. Členjeni stolpnici bosta največji na Gorenjskem, v vsaki bodo po 104 stanovanja. D. S. Na svečani sobotni premieri slovenskega filma Cvetje v jeseni so se gledalcem v kinu Center v Kranju predstavili tudi nekateri ustavrjalci filma. Od leve proti desni: Dare JJlaga, Žaro Tušar, ing. arh. Niko Matul, dr. Urban Koder, Mitja Mejak, Polde Bibič, Milena Zupančič in Matjaž Klopčič. — Foto: F. Perdan Program gorenjskih delavskih univerz Delavske univerze Domžale, Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič so tudi letos izdale program izobraževanja za letošnje leto. V okviru družbenega izobraževanja bodo po delavskih univerzah organizirali razne politične šole, šole za samoupravljavce, seminarje za vodstva družbenopolitičnih organizacij, uvajalne seminarje za na novo sprejete člane zveze komunistov, seminarje za člane samoupravnih organov, seminarje za vodstva družbenopolitičnih in krajevnih skupnostih, seminarje za člane interesnih skupnosti, seminarje za člane interesnih združenj, za specializirane organizacije ZM ter cikluse raznih predavani. Oddelke za odrasle raznih šol organizirajo delavske univerze v sodelovanju z matičnimi šolami zato, da bi približale šolo slušateljem, da bi prilagodile program šole in metode potrebam odraslih in da bi organizirale pouk v času, ki odraslim najbolj ustreza. Slušateljem, ki uspešno končajo šolo na delavskih univerzah, pozneje izda matična šola zaključno spričevalo. Osnovno šolo organizirajo vse delavske univerze, poklicno šolo za elektro in kovinsko stroko organizirata univerzi v Kamniku in v Kranju, poklicno šolo gostinske stroke delavske univerze v Kranju v Domžalah in na Jesenicah, dveletno administrativno šolo v Domžalah, na Jesenicah, Kamniku, Kranju in v Škofji Loki. Delovodsko šolo za iVe Loški grad včasih *UifiVno °dkritje gotskega portala bistveno spre-Ja dosedanje predstave o prvotnem videzu p kamnitega orjaka nad Škof jo Loko ^kU^eseci smo poročali, da se ih^cije J Ioteva temeljite rekon-s? ^a borinotranjib prostorov gradu hi?6 sem Zat0 razstavne zbirke do ti e- Orri • bra za obiskovalce za- <2f PoSe,ni ?ok Je uPrava med-. ta*'tja t . a' kajti nepričakovana rtov £aj° spremembe prvotnih J"°Pne n ^e zanemarimo počene a* V Gni °d SOban' ?eJe t^Vserv, Ja muzeja zavlekla hI n Zaradi najdbe kamnitega «hfce Portala, o katerem doslej ni » Hn j r vedel in ki obeta fr>e o °P°lniti dosedanje pred-M^inSko dfmjem videzu sedeža >k0v*; Posesti. Kot domnevajo t>j oŠ' ,so Pod debelimi plahto *ta, skrita vrata vodila na S bil' "a dvorišče, kar pomeni, da Proti grajskega masiva, ki kNlien i središču mesta, nekoč iMt Ji °brambni stolp, vključen v obzidje in pomaknjen Vaj »Bržkone so poslopje razširili in pozidali po potresu leta 1511, lahko pa tudi že prej,« ugotavlja direktor Andrej Pavlovec. »Stari vhod je postal odveč, vendar zdaj, ko smo ga odkopali, priča, da so prvotne domneve o obsegu del v začetku 16. stoletja napačne. Graščina je takrat doživela mnogo obsežnejšo obnovo kot smo mislili.« Vhod zdaj kajpak nameravajo funkcionalno vključiti v niz razstavnih paviljonov. Hkrati Pavlovec napoveduje kup sprememb in dopolnitev, ki naj bi zbirke naredile še bolj privlačne in zanimive. Zlasti važna pridobitev bo bogato dokumentiran prikaz zgodovine in rasti samega gradu, čigar zunanji videz dokaj verno kaže značilnosti in dogajanja v posameznih obdobjih burne tisočletne zgodovine škofjeloškega ozemlja, (-ig) strojno stroko organizirajo delavske univerze v Kranju, Radovljici in v Škofji Loki, za elektrotehniško stroko v Kranju in v Radovljici, za gradbeno stroko v Kranju in za avtomehansko stroko v Škofji Loki. Srednjo komercialno šolo organizira delavska univerza v Radovljici, 3. in 4. letnik upravno-administra-tivne šole organizirajo delavske univerze Domžale, Jesenice, Kamnik in Kranj. Ekonomsko srednjo šolo organizirajo vse delavske univerze, srednjo tehniško šolo strojne stroke univerza v Kranju in v Škofji Loki, elektro stroke v Kranju, tekstilne stroke v Domžalah in lesne stroke v Kamniku. Višjo pravno šolo in višjo tehniško šolo organizira delavska univerza v Kranju, prav tako ekonomsko fakulteto organizira le delavska univerza v Kranju. Na delavskih univerzah pa bodo potekali tudi pripravljalni tečaji za popravne izpite in dopolnilni tečaji za posamezne predmete za sprejem v srednje oziroma višje šole. V okviru strokovnega izobraževanja bodo pripravljali tečaje o varstvu pri delu, tečaje za skladiščnike, strojepisne tečaje, stenografske tečaje, tečaj tehničnega risanja, tečaj za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil, tečaje za kurjače centralnih kurjav, tečaje za voznike viličarjev, za zasebne gostilničarje in druge tečaje ter seminarje. V okviru splošnega izobraževanja bodo gorenjske delavske univerze organizirale jezikovne tečaje, gospodinjske tečaje, obrambno vzgojo, »Shov«, ki ni kar tako Veseli večeri v Loškem gledališču so prijetna uvertura v letošnjo dramsko sezono amaterjev izpod Lubnika Prejšnji teden se je pred blagajniškim okencem Loškega gledališča po dolgem času spet kar trlo ljudi. Vsi so hoteli videti predstavo, ki ji je režiser Janko Krek dal naslov »Veseli večer« in s katero škofjeloški pristaši Talijine umetnosti začenjajo dramsko sezono 1973/74. V mestu pod Lubnikom skoraj ne pomnijo tolikšnega navala, saj so, denimo, ob zadnji, peti ponovitvi spričo omejenega števila sedežev morali zavrniti več kakor sto razočaranih prišlekov. Kje tiči vzrok nepričakovanega uspeha poltretjo uro trajajočega glasbeno-šatiričnega showa na deskah LG? Odgovor je preprost in zapleten obenem. Če smo Veselemu večeru, ki bi pravzaprav zaslužil bolj originalno ime, rekli »show«, potem moramo gornjo oznako z nečim utemeljiti. Utemeljili jo bomo z ugotovitvijo, da gre za izredno posrečeno kombinacijo pevskih, instrumentalnih in komičnih točk, skečev in akcijskih epizod, polnih dinamike, ki nikogar ne pusti docela hladnega. Občinstvo je bilo priča »enemu velikemu hecu«, ob katerem so pregrade med nastopajočimi in gledalci popolnoma izginile. Igralski ansambel je namreč brezkompromisno vzel pod lupo najbolj žgoče loške probleme. Ničemur in nikomur ni prizanesel, nikdar ni zapadel v dvoumnost ali prizadetim dopadljivo »objektivnost«. Z odra je govoril navaden občan, kmet, delavec, gospodinja, uradniček in krajevna klepetulja, ki budno gleda okrog sebe in sproti komentira tekoča dogajanja. Prepričan sem, da so protagonisti večera uživali v enaki meri kot mi spodaj, v zatemnjeni dvorani, saj jim vsakodnevne reve in težave ne prizanašajo nič bolj kakor ostalim poprečnim smrtnikom: tudi pri njih zmanjka elektrike, tudi oni bentijo nad poskočnostjo cen in stabilnostjo plač ter pokojnin, tudi burkež je, kadar odstrani ličila, jezen nad pretesnim stanovanjem, nad urbanistično zaletavostjo, nad nenehnimi zamudami, izgubami, zmotami, redukcijami, zablodami, štednjo, praznimi obljubami, nerazumljivimi odločitvami itd. Ko pa to kugo moderne civilizacije, to uzakonjeno zmedo, postavi v šaljive okvire, ko ji odvzame strogi plašč resnosti in jo osmeši, postane nenadoma lažja, manj moreča, manj žalostna in brezizhodna. Morda je stvar še najbolje označila stara Ločanka, čisto solzna od smeha: »Veste, človeku danes manjka razvedrila. Saj sploh ne znamo več normalno živeti! Prelistaš časopis, prižgeš radio, vklopiš televizijo — povsod same skrbi, tragedije, nesreče, stiske, deficiti, pomanjkanja... No, in potem sem šla na Veseli večer. Neskončno všeč mi je. Raztresla sem se in sprostila. Kaj me briga njegova idejno-umetniška vrednost ali nevrednost! Spet bom enkrat mirno in spokojno spala.« Da, o kaki globji kvaliteti zares ne moremo govoriti. Ampak mar ni dovolj, če obiskovalci odhajajo domov razigrani, sijočih lic, zadovoljni? Seveda je! Dober, sočen humor postaja vedno večja redkost. No, loški amaterji ga premorejo dovolj, zato je prav, da so sklenili prihodnji mesec (oktobra) pripraviti dve ali tri reprizi. Ali ni že slavni Irec Bernard Shaw rekel: »Gube na naših obrazih bi morale biti izključno posledica smeha.«? I. Guzelj šolo za starše, šolo za življenje, predavanja za prebivalstvo ter estetsko vzgojo. Program izobraževanja gorenjskih delavskih univerz je tudi letos precej obširen. Razen stalnih oblik izobraževanja bodo delavske univerze pripravljale še druge oblike izobraževanja, če bo zanje zadosti zanimanja D. S. Janez Foršek, ravnatelj glasbene šole Komisija za volitve in imenovanja pri občinski skupščini Škofja Loka je poleti razpisala prosto delovno mesto ravnatelja Glasbene šole v Škofji Loki. Prijavila sta se dva kandidata: Stane Fux — predmetni učitelj glasbenega pouka na osnovni šoli Metlika in predmetni učitelj glasbenega pouka na šoli Staneta Žagarja v Kranju Janez Foršek. Kandidata sta izpolnjevala pogoje razpisa. Ker pa je prvi hkrati z namestitvijo zahteval tudi družinsko stanovanje, se je komisija odločila, da skupščini predlaga izvolitev drugega. S tem so se strinjali tudi delovna skupnost Glasbene šole, Temeljna izobraževalna skupnost Škofja Loka in Zavod za šolstvo SRS — Kranj. Na zadnji seji skupščine pa tudi Odborniki. -lb Seminar posvečen dr. Ivanu Tavčarju Zavod za šolstvo SRS pripravlja seminar za slovenske slaviste, ki bo posvečen pisatelju dr. Ivanu Tavčarju. Seminar se bo pričel jutri v hotelu Transturist v Škofji Loki in bo trajal tri dni. O Tavčarju, njegovem delu in pisateljevanju bodo predavali znani slovenski univerzitetni profesorji. Zadnji dan seminarja bodo slušatelji obiskali Poljansko dolino. Poleg Tavčarjevega dvorca na Visokem si bodo ogledali tudi kraje pod Blego-šem, Mladim in Starim vrhom, kraje, kamor je pisatelj postavil dogajanja svoje povesti Cvetje v jeseni. -lb Nova Prešernova spominska značka Po naročilu jeseniške kulturne skupnosti je priznani medaljer Stane Dremelj iz Radovljice izdelal zelo kvalitetno značko z likom našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Značke bodo prodajali v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi. Obenem pa bodo ljubitelji in obiskovalci Prešernove rojstne hiše lahko dobili tudi Prešernove slike v okvirih ter srebrne obeske s Prešernovim likom. Tako bodo pri jeseniški kulturni skupnosti poskrbeli, da bodo lahko vsi ljubitelji Prešerna kupili zares kvalitetne podobe našega največjega pesnika. D. S. Naslednje leto nova knjižnica na Bledu Bled bo v prihodnjem letu dobil sodobno urejeno knjižnico. Delavci obrtnega gradbenega podjetja Bled so ta teden začeli obnavljati prostore v bivšem društvenem domu na Grajski cesti 22. Dela bodo predvidoma končali že letos. Radovljiška kulturna skupnost pa bo prihodnje leto opremila preurejene prostore. JR JS JHk 3 »7 8ke Ki V osnovnem programu kranj-den afSVnice Globus je bilo predvi- ladl da bodo tudi v drugem m TtroPju prodajalne. Vendar tako dov rradnj° kot ob otvoritvi ni bilo tov° i den.arJa in tudi ne interesen-gled • ^ lahko celoten program 2at lzbora ponudbe uresničili. Hadt 8m° takrat dri»go in tretje hr ®.troPje preuredili v parkirne h ostore. Najbrž potem ni nihče rcak°val, da se bo tako hitro Mladinska ^ovinarska šola ganjnter za obveščanje in propa-^Ms • republiški konferenci h" ? Je za mlade novinarje odprl sob'varsko šolo, ki bo vsako četrto Sem Lv Ljubljani. V soboto, 22. toaS • a' Je delo 50 mladih infor-bilto v pod naslovom Od ideje do isti! ^ v°dil Dušan Rebolj. Še dne so izdelali bilten BOMO. 2Ms ka- novinarska šola pri RK Pov t?°meni začetek izvajanja skle-in g adinske poletne politične šole pri komisije za informiranje Podoh ■ Pokazalo se je, da so boj; n! enodnevni seminarji še naj-UilaHiurimerna oblika izobraževanja se od? novinarjev. Na RK ZMS so Novi.111' da bodo ponovili akcijo Uspela >>M<<' katera je lani lepo a" A. Boc Kmalu občinska *Veza društva prijateljev mladine deL Škofjeloški občini že več let He la dve društvi prijateljev mladi-Žeieln. sicer v Škof ji Loki in v Hjemniklu-. Drugod kljub prizadevajo društva niso zaživela, prav Priinf občinska zveza društev bo s iJev mladine. Vse kaže, da se Nieri rJ naP°sled premaknilo. V fepuhrsif"1 so se sestali predstavniki Had zveze društev prijateljev k ^ne. predstavniki obeh društev *Wh e in Predstavniki občinskih goVo^"0Političnih organizacij. Do-2veJ '. so se, da bodo občinsko 8Podh ^J^Prej ustanovili, hkrati pa Stevv^dili tudi ustanavljanje dru-prjD Večjih krajih. Imenovali so že U8tan odbor, ki naj bi 2ačet)?Vno. skupščino pripravil že v Ku prihodnjega meseca. Dupljanci težko v čakajo asfalt k0ftecr$®v,ni skupnosti Duplje se je ?8faltirJi??kega leta začela akcija za $ Zor?!lJ.®cest in potov v Spodnjih P^afa JAhuPupCah in v vasi ^O.Oon ."rebivalci so zbrali prek 5redvidedinarjev. Takrat je bilo f^i da bodo dela končana v H povici septembra letos. Ker v h^Uiroi1 ceste in pota še niso !^*dov?i®' so Prebivalci že malce &stav^Jini-, Pred nedavnim so 0Qbora niRi krajevne skupnosti in hestn0 asfaltiranje obiskali Zaa^J^je v Kranju, kjer so ^eliagotoyili, da bodo ta teden Prosto Jaltirati. Prebivalci so s n1m2!Jn,m delom že pripravili p°ložit^fecem dni vse potrebno za ,tev asfalta. J. Kuhar SEM HR TJA PO CERKLJANSKEM Nekdaj je mladina v zimskem rasti imela mnogo zabavo na preji. Ob večerih, ko je bilo drugo delo pri kraju in ko so odmolili rožni venec, so se zbirali po hišah na preji. Dekleta in žene so predle na kolovratih prejo iz lanu ali volne, druge so pletle volnene nogavice ali jopice. Na prejo so se zbirali po takih hišah, ki s<> bile bolj prostorne in kjer so bili taki ljudje, da so radi imeli druščino. Vsak večer, razen ob nedeljah in ob večerih pred velikimi prazniki so se dekleta in mlajše žene odpravile s kolovratom ali pa s pletenjem v to ali ono hišo — na prejo. Zjutraj so morale seveda doma pokazati, kaj so prejšnji večer napredle, tla so dokazale, da ne hodijo na prejo le zaradi zabave. Na kronike Mihe Anclja, L ICjd p. d. Tilešovga Mihe iz Mojstrane vsako prejo so prišli tudi fantje. Ob takih večerih ni manjkalo pet ja in smeha, pa tudi harmonika je kdaj pa kdaj zapela in zvabila mlade pare k plesu. Kolovrati so seveda v takih primerih utihnili in pletenje je obležalo na klopeh. Preja se je zavlekla včasih pozno čez polnoč, če sta bila gospodar in gospodinja razumevajoča. Fant je in dekleta so takim gospodarjem prinašali darove, npr. tobak, žganje in potem so lahko plesali, kolikor jim je dala duša. Zgodilo se je, da so na preji samo plesali in potem zjutraj doma niso predice imele kaj pokazati. No, v takih primerih so dekleta imela zmeraj kaj preje na zalogi ali pa so jo dobile na posodo, da so domače prepričale o pridnosti, saj bi v nasprotnem primeru morale ostajat i s kolovrati lepo doma. Prejanje se je navadno začelo o sv. Miklavžu in je trajalo do sv. Jederti (17. sušca). Takrat se je že začelo delo na polju in večeri so bili že bolj kratki. Tudi gospodinje so hodile na prejo druga h drugi, vendar le v popoldanskem času, nikdar pa ne zvečer. Zbralo se jih je po več, zdaj pri eni zdaj pri dijugi, kakor so se pač domenile. Gospodinja je sosede postregla s čajem, z medico, ko pa je prišla v modo kava, so si stregle z belo kavo. Marnjanju ni bilo ne konca in kraja, obrale so vse — do kosti. Najbolj raz-vnete so bile v predpustnem času, ko je bil čas porok. Pa, ka j bi — vse Kvine hčere so enake. Prejanje je bilo v navadi povsod v Sloveniji. Bilo je priložnost za zbiranje vaščanov. Mladina se je zabavala, starejši pa so se zbirali, da so zvedeli kaj se dogaja po vasi in po svetu. Na preji so zbijali šale, igrali so se slepe miši, si stavljah uganke, se pomenkovali o strahovih in vražah. Ljudje niso znali ne brati ne pisati, radia in televizije ni bilo, gledališč in filmov tudi ne. Ob dolgih zimskih večerih so si iskali razvedrila na svoj način. 50 let poroke Ivanke in Antona Čarman Pred kratkim sta zakonca Anton in Ivanka Čarman z Godešiča pri Škofji Loki tiho in skromno slavila 50 let skupnega življenja. Jubilanta sta bila rojena leta 1901. Anton na Godešiču, Ivanka pa v Škofji Loki. Anton se je kot 15-let-ni deček učil za mlinarja v nekdanjem Krevsovem mlinu in prav v času vajeniške dobe je spoznal Ivanko. Kasneje je Ivanka odšla k stari mami na Vič pri Ljubljani in se zaposlila v takratni Blaznikovi tiskalni. Srečno naključje je hotelo, da sta se spet srečala na Viču. Anton je namreč odšel na delo na Vič v tamkajšnji mlin. Ko je odslužil vojaški rok, sta se v 22. letu starosti na Godešiču 19. septembra 1923. leta poročila. Skupno sta začela brez vsakega premoženja. Kasneje sta na njivi, ki jo je jubilant podedoval po materi, zgradila skromen dom, kjer še sedaj živita. Življenjski praznik sta slavila skupno s svojimi petimi otroki, z osmimi vnuki in s štirimi pravnuki. Starejši sin je bil kot partizan leta 1944 ujet v znani hajki na Prtovču pod Ratitovcem, maja 1945 pa se je s prekomorsko brigado vrnil v domovino. Tudi hčerko so kot partizanko Proso je dobro obrodilo Kmetovalci so konec minulega tedna pospravili še zadnje posevke prosa. S pridelkom so bili zadovoljni, saj je le-ta zaradi ugodnega vremena zelo dobro obrodil. Skoda je le, da ga kmetje na Gorenjskem vedno manj vejejo, podobno kakor ajdo, ki je je prav tako vedno manj na naših poljih. Naj omenimo, da je ajda že pričela zoreti. -an ujeli domobranci, iz loških zaporov so jo prepeljali v Begunje. Gotove smrti jo je rešila nosečnost. Anton je bil več kakor trideset let zaposlen kot mlinar v Zapužah pri Begunjah. Ob sobotah je prihajal domov k svoji družini kar s kolesom in se ob ponedeljkih zjutraj spet.vračal na delo. Gmotne razmere so se v družini izboljšale, ko je nekaj let pred vojno vzel v zakup mlin. Iz njegovega mlina so borci Cankarjevega bataljona na Jelovici jedli kruh že leta 1941 in ostali partizani vse do osvoboditve. Mlinarja iz Zapuž, kakor so ga po domače klicali, poznajo številni partizani in zaporniki ne samo iz begunjskih zaporov, temveč tudi iz drugih taborišč, saj je šlo iz mlina na deset tisoče kilogramov živil. Zanimivo je, da je pred mesecem slavil zlati jubilej tudi njegov brat Janez Čarman, prav tako z Godešiča. (24. zapis) Tako, mimogrede, smo v enem od prejšnjih zapiskov omenili, da je bil Janez Krstnik, ki mu je posvečena zgornjebrniška podružnična cerkev, okrutno obglavljen. Ker pa je Janez Krstnik med slovenskim ljudstvom zelo češčen svetnik, saj mu na predvečer godu po vsej deželi prižigajo kresove (23. junija) pa tudi ime njegovo je med Slovenci zelo priljubljeno — le kdo bi preštel vse naše Janeze? STAROSLOVENSKI KRESNIK Se preden povem legendo o strahotni smrti Janeza Krst-nika, bo prav, če sežem še v naSo davnino, v čase naših bogov in naših črtov. In prav v današnje dni se je — četudi nezavedno — ohranil mar-sikak drobec starodavnega ljudskega, poganskega verovanja — kulta narave. Vera v ogenj je bila temeljni kamen slovanske in slovenske mitologije. Opazujoč naravo, so naši predniki kaj hitro spoznali uničujočo moč ognja pa tudi njegove koristne lastnosti. Brez ognja človek še ni bil človek — svetloba in gor-kota sta mu šele dali moči za življenje in za boj s temo in z mrazom. Staroslovenski bog ognja je bil Svarog, tokrat tudi bog sonca. Njegov sin, bog poletnega sonca pa je bil Kresnik, ki pa je hkrati bil tudi bog obilja. Skrbel je za ljudi na zemlji in se zato večkrat stepel s svojimi sobogovi — tako, da se je na jasnem nebu večkrat močno bliskalo. To pa je pomenilo kmetu, naj brž pospravi snopje pod streho. V zahvalo dobremu Kresniku v naših krajih že od nekdaj žgo kresove. Na Kranjskem in Štajerskem vedno na vrhovih, v Beneški Sloveniji pa kar sredi vasi. Povsod pa je še živa navada, peti ob kresu, skakati čez ogenj in plesati kolo okrog ognja. V Reziji tudi zvone, ko gori kres; na Koroškem pa ob kresovih pokajo možnarji, v no- Frizersko podjetje v Kranju, ki ima pet brivsko frizerskih lokalov v Kranju in blizu 50 zaposlenih, je pred kratkim odprlo prenovljeni brivsko-frizerski salon na Maistrovem trgu v Kranju. Direktor podjetja Alojz Poljanšek je povedal, da so se za preureditev oziroma obnovo odločili, ker je bila oprema v lokalu že precej dotrajana. Lokal so odprli v ponedeljek, adaptacija pa je trajala dobrih šest tednov. Vrednost vseh del znaša okrog 230 tisoč novih dinarjev, izvajali pa so jih obrtno podjetje Cerklje in Tržič ter zasebnika Smolej in Žvokelj. Prihodnje leto bo podjetje podobno preuredilo tudi frizerski lokal v Stražišču, pripravljajo pa se tudi že za gradnjo novega brivsko-frizerskega lokala na Planini. A. Ž. Gostinska šola na Bledu bo organizirala tečaj za ozek profil poklica kuhar in natakar Prijayijo se lahko kandidati, ki so že zaposleni v gostinstvu. Začetek tečaja bo v gostinski šoli na Bledu (bivša osnovna šola) 15. oktobra 1973. Tečaj -nina je 1000 din. Prijave, s podatki o zaposlitvi pošljite do 10. oktobra 1973 na naslov Gostinska šola, Bled — Prešernova cesta 32. IVO ZOR M AN 47 Draga moja Iza »Daj, Tomo! Elizo!« - "Glavo mi je naslonila na ramo in potlej mi je šepetala v uho: »Slišiš, kako jo vabi... Elizo?« Obotavljivi zvoki so napravili nekaj korakov, se vrnili in stekli in se spet vrnili... in Gretini prsti so se mi sprehajali po roki, žgačkljivo so mi zbežali čez dlan, ustavili so se na zapestju in se oprezno, korakoma umikali nazaj v dlan. Tomo je igral... »Saj bo šla,« mi je šepetala Greta, »prav malo se še obotavlja, a bo šla za njim.« ... in Gretini prsti so mi spet oddrobili čez zapestje, smuknili so v rokav in pohiteli do pregiba v komolcu. Kako me je moral zavaljeni možak sovražiti! Potem se je Greta iznenada pretegnila in Tomo je vprašal: »Je že pozno?« »Pozno.« Dvignil se je, jaz pa sem stal pred kakšno sliko in mu obračal hrbet m čakal, da bo šel. Kako me je moral sovražiti! Morebiti je ostal spodaj na ulici, da bi videl, kdaj bom zapustil hišo. Morebiti je strmel v okna ... toda ko je ugasnila luč v dnevni sobi, se je prižgala v spalnici, mehkejša, ker je gorela samo svetilka na omarici. »Kmalu bom,« je rekla Greta. Jaz pa sem si vzel v posteljo časopis, ker sem vedel, da bo voda še dolgo šumela v kopalnici. Greta je prihajala k meni zmeraj sveža. Njena koža je vonjala po milu in je bila hladna in prožna in nikoli vlažna od potu. Ustavila se je med vrati, se z roko naslonila na podboje in me gledala. Na sebi je imela samo dolgo srajco iz tanke svile, ki je bila skoraj prozorna. Ne vem, kje je dobivala takrat take reči, ko je vsega manjkalo. Luč s hodnika je sevala skozi svilo in mi razkrivala pod njo telo, ki me je mamilo .. . Greta je to vedela, R O 1 <% Sreda, 26. septembra 1973 Komun je i/.dal /uvod lloree. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in /. nagrado vstaje slovenskega naroda. nalašč je stala med vrati... in vedela je tudi, da tkanina premeteno zakriva njenih trideset let. Greta se mi je predajala plaho, z nekakšnim strahom, da mi ne bo mogla dati vsega, kar bi rad, jaz pa sem jo jemal surovo, in bilo bi mi v zadovoljstvo, če bi ji mogel prizadejati bolečino. Toda če sem ji jo, jo je občutila nemara kot nekaj prijetnega. Kadar sem jo zagledal na blazini pod seboj, se mi je zdelo, da bi jo lahko gnetel, da bi obdržala oblike, ki bi jih ji dal s svojimi prsti. Roke so ji nemočno ležale ob glavi, stisnjene v pesti in zapletene v snop las, oči je imela zaprte in na ustih ji je ležal nasmeh. Samo nosnice, ki so se ji širile in drhtele, so izdajale vznemirjenje... sicer bi mislil, da spi... in da ima prijetne sanje. Greta se me nikoli ni oklepala s koleni, kakor se me je Vera, njeni nohti se mi niso zadirali v kožo in nikoli se mi ni zagrizla v ramo. Tu me imaš... napravi z menoj, kar misliš, da je prav ... Tako mi je govorila belina Gretinega telesa, jaz pa sem občutil nad njim razkošje zmagovalca... gospodarja... moškega ... to je bila najbrž dediščina, ki nam je še od davnih prednikov ostala v krvi, ki se je trmoglavo oglašala s strastjo in se posmehovala prepričanju o enakosti. Snežilo je, toplota iz peči me je delala dremavega, v ustih sem še zmeraj čutil prijeten okus po kavi... Greta mi je postregla z njo v postelji... obračal sem liste in naveličano gledal dolge stolpce številk. Sešteti... če je mogoče človeško gorje sešteti in ga ukleniti v nekaj številk. Zdramilo me je trkanje, plaho in neodločno, tako so trkali navadno kmečki ljudje, posebno ženske. Zares je bila ženska, ki mi je prinesla kepice snega na prevelikih čevljih in na prevelikem vojaškem plašču in na osivelih štrenastih laseh. »Kaj bo dobrega?« Tako sem spra:v2val kmečke ljudi, to mi je ostalo še s hribov, besede so mi šle kar same z jezika in roka je samogibno segla po svinčniku. »Rekli so mi, da moram prijaviti...« »Sele seJaj?« Škoda je bila že zdavnaj popisana, debeli svežnji so čakali samo še, da bodo dokončno urejeni... in spravljeni v kako klet ... za zmeraj. Pri prejanju se je mladina veselila skupaj, zbirali so se kmečki, kajžarski in bajtarski. Mladina stanovskih razlik nikoli ni imela prav v čislih. Tako je npr. bogat, lep, postaven Brolhov Janez z Dovjega hodil z mehom na prejo k Mazunku v Mojstrano, čeprav je vedel, da je Mazunkova Mina revnega kajžarja hči. Bila je lepa, postavna, vesela, pridna, prijazna, deklic od fare, vendar je poročiti ni smel. Tako je tudi Maselov Jura hodil na prejo k Mazunku zavoljo lepe in prikupne Metke. Tudi 011 je ni smel poročiti, ker je bila kajžarska, druge pa Jura ni hotel vzeti za ženo in tako sta oba ostala samska. Maselovo kmetijo pa je dobila potlej Jurova sestra. vejšem času izstreljujejo tudi rakete. I JANEZ KRSTNIK — OBGLAVLJENI Zgodba o življenju in srnrtj svetnika — med slovenskim' katoličani gotovo najbolj Prl* ljubljenega, saj je njegovo 1® postalo že pravi sinonim za ST°.ven£0 — je tako nenavadna in hkrati taK tragična, da so jo povzeli tudi mn?Jj svetovnoznani pisatelji in dramatik ' Sicer pa celo Cerkev Janeza Krstur ka prav posebno slavi, saj praznuj njegov rojstni (24. junij) in smrt" dan (29. avgust). Janez — hebrejsko Johanan, ^ pomeni »Bog je milostljiv«, K latinsko Joanes, med Slovenci tu Janž in Anže, po hrvaško Ivo j Ivica, srbsko Jovan, češko J3". !.; Janošik, v ruščini Ivan, angles^", John, francoščini Jean, šPanf;!!lj Juan (izg. Huan) in nemsč"! Johann — je bil oznanjevalec W stusovega prihoda. — Mlad, vlS°J lep človek je šel v puščavo in premišljeval o svoji bodoči na'°,je Oblačilo njegovo je bilo iz velblodJ dlake, okrog ledij je imel zategnj? usnjat pas, pičla jed pa so mu b'^ kobilice, sladke koreninice in divjih čebel; trda zemlja je bI njegova postelja ... Imel je neki prav močan ostro je zahteval od vseh — v'Sjev oblastnikov in preprostih PaSj — pobožno, pošteno življenje. 1° J se ga je prijelo reklo, da je >>£ / vpijočega v puščavi«; torej, _da J podoben levu, ki rjove sredi divj' ' njegov glas vsi slišijo in se boje... j j Živel pa je Janez svoje puŠČavS^ in spokorniško življenje prav prelomu obeh štetij, torej ne*ag0 v zadnjih dveh desetletjih pred na ero in prvih dveh desetletjih n J ere. Tačas je vladal v Judeji Her Antipa, sin onega okrutnega He | deža, ki je v strahu za svoj Pre®0-dal pobiti na tisoče nedolžnih °t . čičev. No, in tega Antipo je pu, nik Janez še posebno ostro karal-pa zato, ker je Antipa živel z . :e svojega polbrata. Ta je še živel in Janez očital Antipi ne le prešu®1 pač pa tudi krvoskrunstvo. . Herod Antipa, ves divji, je ^ Janeza vreči v podzemno ječo 'n * skoro pozabil nanj. Ko pa so ne\.ni slavili kraljev rojstni dan, je zb:r družbi judovskih veljakov zaples tudi hčerka -Herodiade, Pri,®žJlici Antipe. Ime je bilo tej deKi^ Šaloma. Zaplesala pa je tako lep0 ^ med plesom je odlagala tančico — da se je ostareli An tako raznežil in s prisego 0 ,V po izpolniti vse Salomi, kar si želi. krajšem posvetu z materjo, ki je ^ na zaprtega Janeza še vsa divja ^ jezna, je Šaloma zahtevala Antipe Janezovo glavo ... Seveda, dana beseda je An^ obvezovala, da obljubo izpolni poslal je v ječo rablja, ki je P"1D prinesel Janezovo glavo na plao — Salomi v plačilo za ples ... t * »Šele sedaj,« je rekla ženska. v S seboj je prinašala spokojnost, vdanost, ta ničesar več n® ^ terjala, sprejela je, kar ji je ponujala usoda... naj je bn° dobro ali slabo. Kako da je nisem spoznal? »So vam požgali?« »Tudi. Ni bilo moje ... ampak .« Ženska se je neodločno prestopila, skrila je roke v predo'21 rokavih in se odkašljala, jaz pa sem nestrpno vprašal: »No?« , iW Lahko bi jo bil spoznal... po očeh, če. bi se bil za^kj $0 vanje, a je bilo v meni še preveč spomina na Gretine o<5i» . bile zelene kakor kamen v prstanu, da bi se bil mogel ustavi utrujenem pogledu ostarele ženske. »Iz taborišča sem prišla,« je rekla. »Danes?« »Pred kratkim.« ^ Tudi taboriščniki so se že zdavnaj vrnili... kolikor se J nikogar več nismo pričakovali. »No?« sem ponovil in segel po tiskovini. \\eflf' Koliko tiskovin sem že popisal, koliko pričevanj o ^j-eb'11 so hranile zajetne mape, ki so se prašile na policah. M Jtf tudi zdravniki in spovedniki s časom otope za tuje boleči sem. Samo zapisoval sem še, nič več razmišljal. Taborišče... Ime... Kraj in leto rojstva ... £ .. Vsa pričevanja so se enako začenjala. ^ Tokrat sem se ustavil ob imenu ... ne, v mislih sem h k njemu, ko sem bil že mimo in sem zapisoval že naprej. »Karla?« sem vprašal nejeverno. v jjjfr J Saj ni moglo biti res, toda ženska v prevelikih ce prikimala in rekla: »Karla.« In potlej je še dodala, kakor da me opravičuje: »Nihče več me ne spozna.« »Karla!« sem ponovil. Troti^i Kar sem občutil, ni bilo usmiljenje, bila je groza, ''j^rj ki sem ga hotel popisati, je postalo nenadoma hudo ' jn^ utelesilo se je v človeku, ki sem ga dobro poznal, ki senl1^t p1'1' rad, v ostareli ženski, ki je bila še pred dvema leton tremi, štirimi čedno mlado dekle. .a »Bila sem v taborišču,« mije potrpežljivo pojasnjeva • m JSjjjjT Ljubljana, Celje, Maribor, Koper, Murska Sobota, Nova Gorica "j OBRTNI SEJEM KRANJ od 12. do 21. oktobra • pohištvo • gospodinjski stroji • gradbeni material • oprema za centralno gretje • sejemske cene $ murka prodam Prodam CEBER 120 — hrastov, veliko DEŽO, 1 m DESK za »šolanje«, velik ASPARAGUS, več stenskih UR, BAKREN KOTEL 80 litrov, dva RADIA, čevljarski stroj CILINDER. Ul. XXXI. divizije 40, Kranj 5556 Poceni prodam dobro ohranjen KAVČ. Naslov v oglasnem oddelku. 5557 Prodam rabljen KAVČ po ugodni ceni. Cesta talcev 14, Kranj 5558 PSIČKO poceni prodam — lep nemški ovčar — stara 1 leto. Šenčur, Stefetova 8 5559 Ugodno prodam betonske PLOŠČE, v vseh je železo, in original italijansko ABARTHOVO izpušno cev za fiat 850. Ogled v četrtek popoldan. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 5560 Prodam SLAMOREZNICO na motorni pogon. Tišler Franc, Ko-vor 3 5561 Prodam prvovrstne štajerske HRUŠKE za vlaganje — 4,50 din, Oprešnikova 12, Kranj 5566 Prodam HRUŠKE — tepke. Sp. Duplje 72 5568 Poceni prodam majhno LUTZO-VO PEČ in štedilnik GORAN. Jezerska c. 124 F 5569 Poceni prodam štedilnik GORENJE na trdo gorivo in električni štedilnik GORENJE. Hrastje 110 5570 Prodam električni ŠTEDILNIK GORENJE z garancijo, še čisto nov za 800 din. Kumar Emil, Preddvor 1 — Informacije hotel Bor tel. 45-011 5572 Prodam 1 kub. m macesnovih DESK 20 mm in 1 kub. m hrastovih PLOHOV za stopnice ter punte in bankine. Cesta na Klanec 34 5573 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 24, Cerklje 5574 Prodam STROJ za izdelavo betonskih blokov. Jagodic, Cveto, Vodice 52 nad Ljubljano 5522 Prodam OTROŠKI GLOBOK VOZIČFiK. Britof 171, Kranj 5534 vozila Kupim prikolico za osebni avto do 400 kg nosilnosti. Andrejka Jože, Bazoviška 4, Radovljica 5575 Prodam FIAT 750, letnik 70, za 13.500 din. Grad 15, Cerklje 5584 Prodam FIAT 850, letnik 1967. Dežman, Lancovo 10, Radovljica 5585 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Ljubljanska 43, Radovljica 5578 Prodam AMI 6, letnik 1967, zelo dobro ohranjen. Kokol, Žabnica 42 5579 Prodam MORRIS) IKK). Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Stara cesta 22, Kranj 5580 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR »EIJHER« 28 KM. Mehalin Franc, Podgorje 94 5581 Prodam osebni avto RENAULT 16, tip 69. Ulica mladinskih brigad 18, telefon 23-243, popoldan 5582 Prodam SPAČKA, letnik 1972, po ugodni ceni. Tel. 24-064 5586 Prodam avto 1100 ER, letnik 1967. C. talcev 23/D 5537 Ugodno prodam VW, letnik 1964, stroj 1000, po generalni, registriran do 10. 7. 1974. Naslov v oglasnem od-delku. 5588 PINTAR LEON AVTOSERVIS Koroška 53a Cenjenim strankam sporočam, da poleg popravil opravljamo za audije 80 tudi servise, pa naj bo to v garancijskem roku ali izven. Voznikom VW priporočam, da se še pred zimo prepričate, če imate v redu zračne čistilce; posebno je to pomembno pri novih modelih, kjer ta sistem deluje na principu termostatov. Se priporočam Pintar Leon kupim Kupim 4 kub. m SUHIH BUKOVIH DRV. Kočila, Breznica 45, Žirovnica 5590 stanovanja SOBO s souporabo kopalnice z možnostjo kuhanja na Bledu, Radovljici ali okolici potrebujeta zaročenca. Ponudbe pod »Opremljena ali neopremljena«. 559? Študenta računalništva, solidna plačnika, iščeta v Kranju SOBO S souporabo sanitarij. Turk Franc, Martinjak 3, Cerknica 5592 ŽIVIL—A zaposlitve Iščem pohištvenega MIZARJA in VAJENCA za Mengeš. Naslov v oglasnem oddelku 5593 posesti Kupim neopremljeno STANOVANJE ali staro manjšo HIŠO v Radovljici ali 7 km okoli Radovljice. Ponudbe pod šifro »Miren, gluh, potrebuje za prihodnost «. • 5546 V NAJEM dam celotno manjšo KMETIJO z živino in inventarjem ali posamezne njive. Šenk Frančiška, Predoslje 96 5594 Markun Franc, proizvajalec WIP-PRO patentnih podstrešnih stopnic iz Ribnega pri Bledu — obveščam, da od 5. 10. 1973 dalje Kljun Vladimir iz Kranja ni več moj zastopnik. Zato naj se vsi interesenti obrnej* direktno na zgoraj omenjeni naslov. 5440 Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moftc Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1.- — Tekoči račun pri S1)K v Kranju Številka 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din/ polletna 30 din, cena za 1 Številko 70 par. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Kranj CENTER 26. septembra slov. barvni film CVETJE V JESENI ob 16., 18. in 20. uri 28. septembra ital.-amer. barv. film SKRIJ SE ob 17. in 19.30 Kranj STORŽIČ 26. septembra franc. barv. ljub. drama PRVA IZKUŠNJA ob 16., 18. in 20. uri . 27. septembra slov. barv. film CVETJE V JESENI ob 16., 18. in 20. uri 28. septembra ital. barv. film PREŠUŠTVO ob 16. in 20. uri, slov. barv. film CVETJE V JESENI ob 18. uri Tržič 26. septembra ameriški barvni vvestern NED KELLY ob 18. in 20. uri 27. septembra ameriški barvni western NED KELLY ob 18. in 20. uri 28. septembra amer. barv. film PATTON — JEKLENI GENERAL ob 17. in 20. uri OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE MLADINE SLOVENIJE KRANJ objavlja prosto delovno mesto administratorke Delovno mesto omogoča samostojno, dinamično delo. Poleg splošnih delovnih pogojev se za to delovno mesto zahteva dveletna ali štiriletna administrativna šola. Interesenti naj pošljejo kratek življenjepis, opis dosedanjega dela ter dokazilo o izobrazbi. Rok prijave do 5/10-1973 oz. do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Nastop dela možen že 10/10-1973. Kandidate vabimo na predhoden dogovor. ••........• počakajte z nakupom • • najmanj 200 N din boste prihranili- • ® d od 1. oktobra dalje - z družinskim % / nakupom - v modnih prodajalnah • Radovljica 26. septembra franc. barv. kriminalni film OSTROSTRELEC Z AŽURNE OBALE ob 20. uri 27. septembra angl. barv. krim. film FRENZY ob 20. uri Jesenice RADIO 26. septembra amer. barv. film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI Jesenice PLAVŽ 27. septembra franc. barv. film KAKO SKRITI TRUPLO 28. septembra amer. barv. film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI Kranjska gora 26. septembra amer. barv. film SPREHAJANJE V SPOMLADANSKEM DEŽJU 27. septembra amer. barv. film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI Škofja Loka 27. septembra ital. barv. film PRIDITE K NAM NA KAVO ob 20. uri 28. septembra italijanski barv. film PRIDITE K NAM NA KAVO ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 26. septembra amer. barv. film PRED MILIJON LETI ob 20. uri 28. septembra amer. barv. film PRED MILIJON LETI ob 20. uri Savi pokal Košarkarski klub Radovljica je bil i n©deljo organizator zanimivega Košarkarskega turnirja za »Ivanov ^emorial«. Nastopila so moštva: Jesenice, Kropa, Radovljica in Sava. , Prvi tekmi je Sava premagala slovenskega ligaša Jesenice, Radov-J,Ca pa Kropo. V borbi za tretje mesto so Jesenice odpravile Kropo, l, ?Va pa je v finalu ugnala domačine, /JL..So bili okrepljeni z Božičem *un.mpija). Zmagovalna ekipa je Pojela v trajno last lep pokal. /0i2ld»: Sava : Jesenice 63:62 Radovljica : Kropa 61:51 o;:20)' Jesenice : Kropa 60:50 (25-22)' SaVa : Radovljica 56:49 Lestvica: £>ava 2 2 0 119:111 4 ^Radovljica 2 1 1 110:107 2 J Jesenice 2 1 1 122:113 2 ' Kr»pa 2 0 2 101:121 0 J. Ažman Divja liga Odigrano je bilo drugo kolo. Do-p ehl so bili pričakovani izidi, rezultati: Jamarji: Feniks 3:0, S^ndard : Old Klane 4:5, Kokrica : »mani 2:2, Storžič : Puščavniki ovlT" : Študentje 2:6, Crne mii. " ^abarji 2:6, Pornoriko : Ka-9:3 3:6, Arestantje : Sedmina * Lestvica: rr/ji • 2 2 0 0 16: 2 4 K«®t.fntje 2 2 0 0 14: 5 4 OlH v. ze 2 2 0 0 10: 3 4 PilL .nc 2 2 0 0 13:10 4 umarji 2 110 8: 5 3 £0kr,ca 2 110 5: 2 3 S^T^je 2 1 0 1 10: 9 2 2 10 1 7: 7 2 H?* 2 10 1 5: 5 2 Pn0 2 10 1 7: 8 2 Ravniki (—1) 2 101 3:3 1 FWxard 2 0 0 2 7:11 0 S^h • 2 0 0 2 6:11 0 Smma 2 0 0 2 5:13 0 ne ovce 2 0 0 2 2:10 0 °n 2 0 0 2 2:16 0 J. R. IT^ m m' ig^ q Sreda, 26. septembra 1973 nesreče Padel v ovinku V nedeljo, 23. septembra, ob 19.40 se je na cesti drugega reda na Škofjeloški cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo. Voznik pony ekspresa Drago Kvas (roj. 1955) iz Kranja je peljal po Škofjeloški cesti, v levem nepreglednem ovinku pri gostilni Gaštej pa ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati in je padel. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. it Vožnja po levi V nedeljo, 23. septembra, ob 20.45 se je na cesti tretjega reda med Trato in Cešnjevkom pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Aleksander Peternelj (roj. 1923) s Pšate je peljal proti Cešnjevku. V ovinku je vozil po levi strani ceste, zato je trčil v motorno kolo, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Marjan Zupan (roj. 1956) iz Cerkelj s sopotnikom Cirilom Polajnarjem prav tako iz Cerkelj. Pri trčenju so vsi trije padli in se laže ranili. Škode na vozilih je za 2500 din. - L. M. Zahvala Ob smrti moje drage sestre Marije Kokalj c. na Belo 2, Kokrica se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, znancem in prijateljem za izkazano pomoč, izrečena sožalja in sočustvovanja ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat prav lepa hvala. Žalujoča sestra Angela Kokrica, dne 25. 9. 1973 OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE KRANJ objavlja prosti delovni mesti dveh administratork kava! živilaI Vlom v trgovino V noči na petek, 21. septembra, je neznani vlomilec vlomil v blagovnico Mercator, TOZD Preskrba Tržič na Cankarjevi 1. Razbil je okno na južni strani in nato skozi kletne prostore prišel v pritličje in nato še v pisarne v prvem nadstropju Uspelo mu je vlomiti v pisarno, kjer je v enem od predalov našel ključ od blagajne ter iz nje pobral okoli 30.000 din in 1543 avstrijskih šilingov. » Odkod strel V četrtek, 20. septembra, okoli 18. ure je bila na polju na Kokrici ustreljena v desno stran prsi Antonija Šenk (roj. 1944) iz Predoselj. Šenkova je skupaj s sorodniki delala na njivi. Očividci so slišali oddaljen pok, ne vedo pa, iz katere strani je prišel. Ranjeno Šenkovo so prepeljali v *bolnišnico, vendar ni v smrtni nevarnosti. Preiskava o dogodku teče. Industrija bombažnih izdelkov Kranj razpisuje v šolskem letu 1973/74 štipendije 1 štipendijo za šolanje na srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju — tkalska smer 1 štipendijo za šolanje na dvoletni administrativni šoli v Kranju t 1 štipendijo za študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani 2 štipendiji za študij na FNT v Ljubljani — kemija, tekstilna tehnologija. Kandidati naj dostavijo svojeročno napisane prošnje na naslov tovarne. Razpis velja 15 dni po objavi. Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 28. septembra do 4. oktobra od 19. do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bernik Karel, tel. 69-298, do Gorenje vasi, za ostali del dolične, vključno Gorenjo vas, pa kličite Zdravstveni dom Škofja Loka, tel. 60-440. Iskra Commerce Ljubljana v Z P Iskra Kranj razširja svojo dejavnost na področju uvoza, lokacija Kranj in vabi k sodelovanju nove sodelavce: 1. prodajnega ing. — ekonomista za delo na področju uvoza v Pogoji: končana ekonomska ali elektro fakulteta II. stopnje, znanje enega svetovnega jezika, odslužen vojaški rok 2. komercialiste za delo na področju uvoza Pogoji: višja šola ekonomske ali tehnične smeri, znanje enega svetovnega jezika 3. referenta za delo na področju komerciale Pogoj: ekonomska srednja šola 4. administratorke Pogoj: končana 2-letna administrativna šola 5. kurirja Pogoj: šoferski izpit B kategorije 6. luknjačice za delo pri avtomatski obdelavi podatkov Pogoj: opravljen strojepisni tečaj Za področje branžne prodaje pa objavljamo prosto delovno mesto 7. projektanta za projektiranje žerjavov Pogoj: končana TSŠ elektro jaki tok Ponudbe pošljite na naslov Iskra Commerce, Ljubljana, Masarykova 15, Kadrovsko-socialna služba. DIMNIK SCHIEDEL JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju sciSggfVii««* dimnik schiedel ima Samotni vložek, odporen proti kislini,. zato je: v — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, * | — odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 % — varen pred zasajevanjem in zakišlevanjem, ker Je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom i* plinotesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. O* st.' dimnik schiedel s Samotnim vložkom je montažni dimnik in je: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije 8 tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. ve SCHIEDEL—YU—KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, uvaža in Izvaža GRADBENO PODJETJE »GRADNJA«, ŽALEC, v kooperaciji s CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: Napredek Domžale, Merkur Kranj — PE Kurivo, trgovsko podjetje ABC Tabor Grosuplje, TJniverzal Jesenice, Grame* Jesenice, Murka Lesce, Gramex Ljubljana, LIP Ljubljana« Ljubljanske opekarne ŠD Sava Kranj telo'vadna sekcija Partizan Stražišče obvešča starše, cicibančke in ostale, da se začne redna vadba v ponedeljek, 1. oktobra 1973, z naslednjim urnikom: ponedeljek od 19.30 do 20.30 rekreacija ženske torek in petek od 17. do 18. ure cicibani od 18. do 19.30 ure pionirji in pionirke petek od 19.30 do 21.30 rekreacija člani. Tekstiina tovarna Sukno Zapuže, p. Begunje na Gorenjskem razpisuje delovno mesto za prodajalno v Kranju, Staneta Žagarja 48, in sicer: 1. poslovodjo prodajalne z deljenim delovnim časom Pogoji: srednja komercialna šola ali poslov.odska šola s 3 leta prakse. K V prodajalec s 5 let prakse. Prednost imajo kandidati s prakso v manufakturni stroki. Oseb'11 dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in po prometu-^Nastop dela takoj. , ' Interesenti naj vložijo prošnje na Tekstilno tovarno Suk^j* Zapuže, p. Begunje, najpozneje v 8 dneh po objavi razp*s — TOVARNA OBUTVE TRŽIČ ~ V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH NOVA MODNA K UEKCIJA JESEN'73 ■o %jt kilci Sreda, 26. septembra 1973 Pogoj: končana dveletna administrativna šola Ponudbe je treba poslati pismeno oziroma se zglasite osebno pri občinskem sodniku za prekrške v Kranju, Trg revolucije 1. Najboljši Triglavan Turk peti j. Kegljišči kranjskega Triglava in JUbljanskega Maksa Perca sta bili ri dni prizorišči letošnjega posamična moškega prvenstva Slovenije v *eWjanju. V tridnevnih borbah za aJvišji republiški naslov se je Potegovalo 98 najboljših slovenskih egljačev, ki so si pravico nastopa gorili na področnih tekmovanjih. .Najvišji naslov si je prikegljal ~en od najboljših slovenskih ke-H.aCev član mariborskega Branika juro Steržaj, ki je v Ljubljani podrl J.ar 1087 kegljev v Kranju pa 1050. .Nasploh pa lahko rečemo, da je bilo ^tošnje prvenstvo najkvalitetnejše . 2Kodovini slovenskega, če ne tudi Jugoslovanskega kegljaškega športa, ?aJ Je na primer v Kranju nad 1000 Ke&ljev podrlo 18 kegljačev, nad 900 jih je bilo 57, nad 800 22 in le eden je pristal pod 800. O letošnji kvaliteti pa govori še en podatek, da je bilo lani na republiškem prvenstvu v Žalcu za dvaindvajset mest, kolikor se jih lahko udeleži državnega prvenstva, treba podreti nad 900 kegljev, letos pa za šestnajstorico — ne ve se, ali se jih je uvrstilo na državno prvenstvo 22 ali samo 16 — pa nad 1000. Od letošnjih osemnajstih gorenjskih predstavnikov, — Triglavanov je bilo 11, Jeseničanov štiri in trije člani tržiškega Ljubelja, — se je najbolje odrezal Triglavan ter član državne reprezentance Jože Turk, ki je v dveh nastopih uspel podreti 2064 kegljev. Za presenečenje je poskrbel še mladi Kranjčan Marinšek, zasedel je 12. mesto, medtem ko je bil letošnji gorenjski prvak Jenkole (Triglav) enajsti. Če 'bo na letošnje državno prvenstvo, ki bo prihodnji mesec v Beogradu in Novem Sadu, odšlo le 16 prvouvrščenih bodo Kranjčani štirje, če pa bo ostalo od prvotnih 22, pa šest. Tem šestim se bo pridružil še Jeseničan Šlibar, ki je bil dvaindvajseti. Rezultati v Ljubljani in Kranju: 1. Steržaj (Branik) 1087, 1050 —2137, 2. Kačič (Žalec) 1034, 1038 — 2072, 3. Česen (Gradiš) 1008, 1064 — 2072, 4. Miklavčič (Koper) 1038, 1027 — 2065, 5. Turk (Triglav) 1042, 1022 — 2064, 6. Lisjak (Izola) 1015, 1040 — 2055, 7. F. Mlakar (Konstruktor) 1042, 1006 — 2048, 8. Tomažič (Žalec) 1010, 1033 — 2043, 9. Belcjan (Gradiš) 1015, 1021 — 2036, 10. V. Janša (Gradiš) 1017, 1017 — 2034, 11. Jenkole (Triglav) 987, 1043 — 2030, 12. Marinšek (Triglav) 1030, 2022, 13. Kalanj (Konstruktor) 1001, 1020 — 2021, 14. Kante (Piran) 1012, 1008 — 2020, 15. Žnidarič (Konstruktor) 1007, 1012 — 2019, 16. Bregar (Triglav) 1029, 978 — 2007, 17. Culič (Ljubljana Center) 1014, 991 — 2005, 18 Mencinger (Ljublja- na Center) 1002, 990 — 1992, 19. Prijon (Triglav) 997, 992, 1989, 20. Jereb (Triglav) 965, 1020 — 1985, 21. Urh (Celje) 978, 1005 — 1983, 22. Šlibar (Jesenice) 994, 979 — 1973. D. Humer Tudi ženske za naslove SRS Kegljišče Triglava bo v soboto in nedeljo spet prizorišče zanimivega keglja-škega obračuna. Za republiške naslove se bodo namreč pomerile ženske. Od Triglavank se jih bo za letošnji slovenski naslov potegovalo kar osem. Za njimi pa bodo med tednom nastopili moški pari, ki se bodo borili za naslov gorenjskega prvaka. Prvenstvo bo samo v Kranju in ne tudi na Jesenicah kot so prvotno objavili. Torej za ljubitelje kegljanja spet obilo športnih užitkov. -dh Kranjčan ranc Markun šesti Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah se je v nedeljo končalo že peto po vrsti tradicionalno tekmovanje modelarjev v F3A kategoriji radijsko vodenih akrobatskih modelov letal. Znova, tako kot tudi prejšnja leta je zmagal odličen avstrijski modelar Hanno Pretner. Najboljši Jugoslovan je bil Kranjčan Franc Markun na solidnem šestem mestu. On je bil tudi najboljši na svetovnem prvenstvu, ki se je končalo 16. septembra v Gorici. V zelo hudi konkurenci blizu 100 modelarjev iz 28 držav je zasedel 32. mesto, Jugoslavija pa je bila ekipno 16. Za naše barve sta tekmovala še Kranjčan Merše in Ljubljančan Bohm. 32. mesto Markuna v Gorici in šesto v Lescah je brez dvoma že uspeh, saj morajo naši modelarji uvažati ves material, cena kompletnega aviona z vodenjem pa se giblje blizu 10.000 novih dinarjev. Rezultati za pokal Bleda: 1. Hanno Pretner (Avstrija) 13790, 2. Harold Neckar (ZRN) 13390, ...6. Franc Markun 10810, 10. Milan Merše (oba Kranj) 9800, 13. Tomaž Bohm (Ljubljana) 8105, 16. Branko Poličar 6370. — — M. Hudovernik Gorenjska košarkarska liga Kladivar zmaguje Tekmovanje v gorenjski košarkarski ligi je v polnem teku. Borba za vrh je ogorčena in štiri kola pred koncem še najmanj štiri moštva lahko računajo na prvo mesto. V vodstvu je še naprej Beksl, ki v jesenskem delu tekmovanja ni izgubil še nobene tekme. Toda vprašanje je, če bo to mesto tudi obdržal, ker je na tekmi 1. kola Šenčur : Beksl za njih nastopil Alojz Poljšak, ki je spomladi nastopal za Triglav v 1. A SKL. Tudi presenečenj ne manjka. Mladi košarkarji iz Žirov igrajo odlično in so v prvih 4 kolih visoko premagali vse svoje nasprotnike. Napravili so tudi velik skok na lestvici, saj so s 6. mesta skočili na odlično 2. mesto. Tudi igralci Šenčurja igrajo dobro, saj so v 2. kolu presenetili mlade Triglavane. Preseneča pa tudi zelo slaba igra Trhlih vej. Izidi 4. kola: Gotik : Triglav B 50:56 (14:22); Trhle veje : Kladivar 75:89 (38:40); Šenčur : Radovljica 59:56 (36:24); Sava : Gorenja vas — preloženo. Lestvica: 1. Beksl 11 8 3 665:492 16 2. Kladivar 12 7 5 904:756 14 3. Triglav B 10 7 3 545:525 14 4. Šenčur 12 6 5 660:669 12 5. Gotik (—1) 10 6 4 535:527 11 6. Radovljica 11 5 6 653:675 10 7. Gorenja vas 9 4 5 466:485 8 8. Trhle veje 11 3 8 575:718 6 9. Sava B (—1) 11 2 9 542:670 3 J. Ažman Dvoboj strelskih ekip Celovca in Kranja se je' končal neodločeno. V tekmovanju s pištolo so bili boljš' Kranjčani, s puško pa gostje. Od leve proti desni: trije člani Celovca, četrti pa je Kranjčan Vinko Frelih. — Foto: B. M. Zmaga prijateljstva in mirnega sožitja Kranjski strelci so preteklo nedeljo sprejeli v goste reprezentanco Celovca in se z njo pomerili v streljanju s standardno zračno puško in s pištolo. Tako so s tem dvanajstim srečanjem dokazali, da kljub nedavnim dejanjem skrajne-žev v sosednji Avstriji hočejo ostati dobri prijatelji, saj so odločno proti vsemu, kar bi lahko -porušilo dobre sosedske odnose med obema državama. Predsednika strelskih zvez g. Leitner iz Celovca in tov. Laknar iz Kranja sta v svojih nagovorih obsodila početje ljudi, ki na vsak način skušajo postaviti med oba naroda pregrade. Predsednik celovške strelske zveze je ob koncu dejal: »Res je, da je s puško zmagala ekipa Celovca in da so bili s pištolo boljši Kranjčani, vendar je še pomembnejše nekaj drugega. To je zmaga prijateljstva, h kateremu je vsak nastopajoči dodal svoj delček. Želimo nadaljevati pot skupnega razumevanja, zato vabimo ekipo Kranja na naslednje srečanje prihodnje leto v Celovcu.« Letošnje tekmovanje je pokazalo, da postajata obe ekipi vse bolj izenačeni in da bodo prihodnji dvoboji še bolj zanimivi. Tako so po nekajletnih zaporednih zmagah kranjski strelci morali priznati premoč gostov v streljanju s puško, vendar pa se jim je posrečilo zmagati s pištolo. Kot posameznika sta bila najboljša Heyssterjeva s puško in Pernegg s pištolo (oba Celovec) med Kranjčani pa Malovrh (puškaj in Peternel st. (pištola). Presenetil nas pa je zlasti Peternel ml., ki se je s pištolo uvrstil na odlično 4. mesto, čeprav je letos prvič nastopil na tem dvoboju. Rezultati: Ekipno — puška 1. Celovec 2760 krogov 2. Kranj 2715 krogov Posamezno —puška: 1. Heyssler-jeva (C) 368 2. Malovrh (K) 362 3. Natmessnig (C) 359 4. Rozman (K) 358 5. Pirker-jeva (C) 347 itd. Ekipno —pištola: 1. Kranj 1433 2. Celovec 1395 Posamezno — pištola: 1. Pernegg (C) 377 2. Peternel st. (K) 372 3. Prestor (K) 358 4. Peternel ml. (K) 354 5. Telsnig (C) 354 itd. Kranjski strelci se bodo v prihodnjih dneh pripravljali še na troboj reprezentanc Furlanije—Julijske Krajine, Koroške in Gorenjske, ki bo že prihodnjo nedeljo v St. Vidu (St. Veit) na Koroškem. Na tem srečanju se bodo ekipe pomerile med seboj v streljanju s standardno malokalibrsko puško in pištolo. Tudi to tekmovanje je postalo že tradicionalno, saj bo v nedeljo na sporedu že enajsti troboj. B. Malovrh Lozarjev memorial za SD »Iskra« Pet ekip kranjskih strelskih družin se je pretekli četrtek pomerilo na malokalibrskem strelišču v kanjonu Kokre v streljanju s serijsko MK puško za prehodni pokal »Lozarjevega memoriala«. To tekmovanje prireja SD »Iskra« v spomin na nekdanjega predsednika družine Dušana Lozarja. V devetih dosedanjih srečanjih je bila najuspešnejša ekipa »Iskre«, ki je pokal osvojila štirikrat in je imela zato še največ možnosti, da ga s ponovno peto zmago osvoji v trajno last. Tekmovalcem te družine: Cernetu, Rozmanu, Frelihu in Malovrhu je to uspelo na jubilejnem 10. srečanju. Rezultati ekip: 1. SD »Iskra« 879; 2. SD »T. Nadižar« 865; 3. SD »S. Kovačič« 855; 4. SD »F. Mrak« 799; 5. SD »Sava« 687." Kot posameznik je najboljši rezultat dosegel Franc Peternel st. (SD »Sava«), ki je pristreljal 25U krogov, na odlično 4. mesto pa se je uvrstil najstarejši aktivni tekmovalec v Kranju 70-letni Stane Košnik z 228 krogi od 300 mogočih. B. Malovrh Gorenjska rokometna liga Krvavec : Kr. gora 22 : 22 Tudi četrto kolo v prvi gorenjski rokometni ligi nam je postreglo z nekaj zanimivimi srečanji. Cerkljanski Krvavec je v igri s Kranjsko goro osvojil prvo prvenstveno točko. Gorenjski sejem pa se je spet moral do dobra namučiti, da je premagal solidno moštvo Save B. V tržiškem derbiju pa je imel več sreče kriški ligaš. Izidi: Krvavec : Kranjska gora 22:22 (12:7), Jesenice : Veterani 20:8 (19:4) Storžič : Radovljica 18:15 (10:8), Sava B : Gorenjski sejem 23:25 (12:1$), Tržič B : Križe B 12:13 (3:6). Lestvica: Kr. gora 4 3 1 0 75:43 7 Gor. sejem 4 3 1 0 104:79 7 Jesenice 4 3 0 1 89:66 6 Veterani 4 3 0 1 84:72 6 Storžič 4 2 1 1 55:59 5 Križe 4 2 0 2 61:75 4 Radovljica 4 1 0 3 63:81 2 Sava B 4 1 0 3 75:96 2 Krvavec 4 0 1 3 64:90 1 Tržič B 4 0 0 4 62:77 0 V drugi ligi so vsa favorizirana moštva brez težav odpravila svoje nasprotnike. Vodilna na lestvici Žabnica A in Preddvor B sta visokQ premagala Radovljico B oziroma Alples B, Besnica pa Dijaški dom. Izidi: Žabnica B : Duplje B 14:29 (8:9), Dijaški dom : Besnica 5:26 (1:13), Preddvor B : Alples B 29:11 (12:5), Žabnica A : Radovljica B 25:15 (13:7), Šešir B je bil prost. Lestvica: Žabnica A 4 4 0 0 96:45 8 Preddv. B 4 4 0 0 102:60 8 Duplje B 4 2 0 2 100:86 4 Besnica (-1) 3 2 0 1 59:40 3 Radovljica B 4 10 3 70:81 2 Žabnica B 3 1 0 2 61:81 2 Alples B 3 1 0 2 43:74 2 Šešir B(-l) 3 1 0 2 36:44 1 Dij.dom 3 0 0 3 46:102 0 -dh v m cj^ 11 J*m » i Zbor tržiških smučarskih učiteljev Tr?>Četrtek' 20. septembra je bil v ziču ustanovni občni zbor področ-trtP* zb°ra vaditeljev, učiteljev in renerjev smučanja. Tržiški področ- del r ima 62 clanov in Je doslej , oval v okviru občinske zveze za dlesno kulturo. b0rstanovitev z^ora bo omogočila UČit r smučarskih jeli občnem zboru so spre- program, ki predvideva med Za i ?rSanizacijo smučarskih šol sm. x adlno in odrasle ter posebno vzela točki Postojni. žJ,di: moški — Vrhnika : Triglav 70:61 (37:21), Kroj : Postojna 80:58 (41:33), 'e«ske: Ježica : Kroj 74:71 (36:35), Postojna : Etiketa 36:62 (16:25). s »'ari prihodnjega kola: moški: Triglav : Litija, Elektra : Kroj ženske: Etiketa : S1°van, Kroj : Ilirija. M ROKOMET — Dekleta Alplesa so bila tudi v četrtem kolu uspešne v II. zvezni ženski ligi. * d°mačem terenu so prepričljivo opravile z Jedinstvom. V moški republiški ligi pa je edini I '>gaš osvojil obe točki v igri z ajdovskim Mlinotestom. p da: Alples : Jedinstvo 19:5 (9:4), Tržič : Mlinotest 22:15 (8:7). M?"«Ppihodnjega kola: Metalec : Alples, Polet: Tržič, lillt TENIS — Namiznoteniški klub Triglav je bil organizator prvega repub- jev •8 P°zivnega turnirja članic prve skupine. V odsotnosti reprezentantke Jeler-rmf ,n mladink Olimpije Šrucove in Kalanove je prvo mesto osvojila Martinčeva ^mpija). W!tni red: 1. Martinec (Olimpija) 8:1 (17:5), 2. Zakojč (Triglav) 7:2 (15:8), 3. flVs '[ov6ek (Olimpija) 7:2 (16:8), 4. Langerholz (Ilirija) 6:3 (15:8), 5. Zerovnik 8 £!?lav> 6:3 (15:8), 6. Jakopin (Triglav) 4:5 (9:10), 7. Lj. Novak (Triglav) 3:6 (6:14), °':lO(ia.Č(Pužinar) 3:6 (9:13)* 9> D' Je,er ^''"»P^8) 1:9 <4:16>- 10 Režnja (Fužinar) .18). -dh Voda preplavila Zgornje Duplje Nadaljevanje s 1. str. NACE PAVLIN, vodja pravnega oddelka v Iskri, razlaga besedila, ki so v razpravi, v manjših delovnih organizacijah: »Pravzaprav sem presenečen, da precej zaposlenih v manjših delovnih organizacijah v kranjski občini precej dobro pozna nekatera določila v dokumentih, ki so pravkar v razpravi. Najbrž zato, ker je o posameznih poglavjih precej pisalo časopisje, po drugi strani pa se tudi v manjših delovnih kolektivih že kažejo priprave na usklajevanje samoupravnih aktov z bodočo ustavno ureditvijo. Večino najbolj zanima, kako bo v prihodnje deloval delegat.ski sistem, kako bodo po novem organizirana podjetja in kakšno bo razpolaganje s sredstvi. Domala povsod predlagajo, da mandat članov delavskih svetov ne bi bil omejen in ne bi trajal le dve leti. Zavzemajo se tudi, da kadrovski sestav ne bi pri volitvah upoštevali, le v delovnih organizacijah, marveč naj bi bili kadrovski strukturi primerno zasedeno tudi občinski in drugi samoupravni organi. Razen tega pa so se v vseh osmih manjših delovnih organizacijah, kjer so bile takšne razprave in v katerih sem sodeloval, močno zanimali tudi za bodočo občinsko ureditev in za samoupravne interesne skupnosti.« JANKO ROZMAN, član aktiva za razlaganje ustavnih predlogov v radovljiški občini: »Na terenu v radovljiški občini, kjer so razprave dobro obiskane, ni kaj dosti vprašanj in pripomb na predložena osnutka zvezne in republiške Včeraj zjutraj so nam iz Zgornjih Dupelj sporočili, da je voda preplavila vaška pota, vrtove ter vdrla v kleti in kletne garaže v spodnjem delu naselja. Ker ilovnata zemlja vode ne požira, je udarila na dan tudi talna voda. Ko sva s fotore-porterjem včeraj okrog pol enajstih prišla v Duplje, je po ulicah drla voda. Stanovalci okrog 30 hiš v spodnjem delu Zgornjih Dupelj so jo skušali z najrazličnejšimi pregradami in upanjem odvrniti, vendar je v trenutku zalila vrtove, kleti in garaže. Jožeta Vrtača so ob pol petih zjutraj opozorili, da mu je voda zalila garažo, v kateri je stal osebni avto. S traktorjem so ga zadnji trenutek privlekli na piano. Do nekaterih hiš se lahko pride le v gumijastih škornjih. Anica Verdir, Zgornje Duplje 13, je pripovedovala in pokazala, da je v njeni kleti najmanj meter vode. V kleti imajo butare, krompir in ostalo ozimnico, ki plava po gladini. Voda je vdrla tudi v klet Pavla Grašiča in Jožeta Otoničarja, ki je imel v kleti celotno ozimnico, premog, drva itd. Škoda, katere posledice se bodo pokazale še kasneje na zidovju in ostali opremi, je precejšnja. Sinoči se je sestal v Dupljah poseben odbor, ki bo skušal oceniti škodo in predlagati rešitev, da takšnih poplav ne bo več. »Ob vsakem večjem deževju prihrumi iz Uden boršta v Zgornje Duplje hudournik. Kanalizacija v zgornjem delu vasi vode ne more požreti, jarek ob cesti se napolni in odvečna voda steče po vasi. To se redno dogaja vsake štiri ali pet let. Nagaja nam še talna voda, ker je zemljišče ilovnato,« sta pripovedovala Janez Gradišar, Zg. Duplje 70, in Pavel Grašič. »Osnovali smo iniciativni odbor, ki bo pripravil vse za rešitev tega problema. Vodo želimo speljati ven iz vasi in povečati kanalizacijo v zgornjem delu vasi. Sami smo pripravljeni prispevati denar, vendar velike investicije ne bomo zmogli. Vodna skupnost je menda enkrat že imela nekaj denarja za rešitev tega problema, vendar se ni nič uresničilo. Pričakujemo, da nam bodo pomagali sedaj, saj šo sedanje in pretekle poplave dovolj veliko opozorilo. Hudournik pa ni vdrl le v kleti in garaže, temveč tudi v hleve, gostilno in celo na pošto. Pismonoša je zjutraj komaj rešil poplavo v prostorih dupljanske pošte.« Okrog poldneva je voda v Zgornjih Dupljah še vedno naraščala. Vašča-ni, ki zjutraj še niso slutili nevarnosti, so se na opozorilo začeli vračati iz služb, da bi iz kleti rešili tisto, kar se še da. Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Načrtnejše politično izobraževanje Te dni je v mladinskem domu v Bohinju tridnevni seminar o idejno-političnem usposabljanju v Zvezi komunistov. Seminar je namenjen predsednikom ustreznih komisij pri občinskih konferencah ZKS, prireja pa ga komisija za idejnopolitično usposabljanje pri CK ZKS. Predavatelji na seminarju so Franc Šetinc, dr. Boris Majer, Emil Roje, Mitja Rotovnik, Jože Šter in Marjan Lah. Seminar pomeni uvod v nastopajočo izobraževalno sezono, v kateri naj bi idejnemu usposabljanju v organizacijah ZK posvetili veliko več pozornosti kot doslej. -t Srečanje civilnih žrtev vojne V soboto, 15. septembra, je bilo v Dolenjskih Toplicah tovariško srečanje invalidov civilnih žrtev vojne osnovne organizacije Kranj. Srečanja se je udeležilo, tako nam pišeta J. S. iz Kranja in J. Z. z Jesenic, 79 invalidov iz vseh gorenjskih občin. Tovariškega srečanja so se udeležili tudi predstavniki osnovnih organizacij civilnih žrtev vojne iz Nove Gorice, Ljubljane in Novega mesta. Udeleženci srečanja so razpravljali o delu svoje organizacije, o vlogi invalidov civilnih žrtev vojne ter o statusu v naši zakonodaji in ustavi. Sprejeli sa tudi sklep, da se invalidi kategorije civilne žrtve vojne preimenujejo v civilne invalide vojne. S tovariškega srečanja so poslali pozdravno pismo tov. Titu, predsedniku skupščine republike Slovenije Sergeju Kraigherju in republiškemu odboru Zveze borcev Slovenije. Javne razprave o osnutku zvezne in republiške ustave ter o osnutkih občinskih statutov potekajo v teh dneh v vseh gorenjskih občinah. Po poročilih občinske konference socialistične zveze so razprave tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih in samoupravnih ter drugih skupnostih dobro obiskane in je zanje med občani precejšnje zanimanje. Medtem ko o osnutkih obeh ustav ni dosti pripomb, mnenj, vprašanj in predlogov, pa je povsod toliko večje zanimanje za občinske statute oziroma za samoupravno organiziranost občin, krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in drugih interesnih skupnosti. Kakšne so ocene tistih, ki vodijo javne razprave in pojasnjujejo omenjene osnutke besedil, smo poprašali tri predavatelje oziroma člane občinskih aktivov za pojasnjevanje predloženih osnutkov. TINE KOKELJ je vodil javno razpravo v Žireh: »Razprave se je udeležilo okrog štirideset občanov. Z osnutkoma zvezne in republiške ustave so se v glavnem strinjali. Več pripomb pa so imeli ob občinskem statutu. Te so se nanašale na organiziranost občinske skupščine in občine ter pristojnosti občine in krajevne skupnosti. Največ zanimanja pa so zbudili novi družbenoekonomski odnosi med občino, krajevno skupnostjo in temeljnimi organizacijami združenega dela. Javna razprava je tudi dokazala, da občani In delovni ljudje vidijo v novi ustavi velik napredek v družbenem in samoupravnem razvoju. Prepričani so, da se bodo vprašanja, ki so se do sedaj reševala počasi in izven interesov delovnih ljudi, reševala hitreje, ob sodelovanju delavcev in po samoupravni poti.« A. Zalar — L. Bogataj Otvoritev obnovljenega Poga^ nikovega doma na Kriških po' Na nadmorski višini 2052 m, kjer stoji Pogačnikov dom, je preteklo nedeljo predsednik planinskega društva Radovljice Miha Finžgar pozdravil udeležence proslave, med katerimi sta bila tud* dr. Boris Ziherl in predsednik planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. 6. oktobra bo preteklo 22 let, odkar se je Jože Pogačnik, tedanji predsednik gospodarske komisije pri PZS na poti na otvoritev novo zgrajenega doma na Kriških podih smrtno ponesrečil. Dom bi sicer nosil ime Radovljiški dom, pa so ga na dan otvoritve preimenovali v Pogačnikov dom. To pomembno obletnico so udeleženci počastili z rjtV enominutnim molkom. Na otVi.j je je govoril dr. Boris Ziherl, J^oV tudi pred 22 leti odprl PogacV' dom. Po 22 letih dela P1^niSkit' organizacije je dom na podih dobil dragoceno ^in1 opremo. Dobil je vodovod v o 1 km, agregat za lastno elek |ni-razsvetljavo, umivalnice in co, novo streho iz skodel, stre in prostor za agregat. K sredstvom v višini 630.000 prispevala 480.000 din PZ& pa so lastna sredstva društva- vj|i tega so člani PD Radovljica oPi ^ tudi 1450 prostovoljnih delov'^1 ^ ustave. Bolj občane zanima, kakšna bo bodoča organiziranost občine in krajevne skupnosti, kakšni bodo odnosi med občino in krajevno skupnostjo in predvsem, kakšno bo financiranje krajevnih skupnosti. S tega področja je tudi precej predlogov. Tako so v Ljubnem na primer predlagali, da bi vsaka (manjša) krajevna skupnost v občini izvolila svojega delegata, ne pa več manjših skupnosti delegacijo. Na Mli-nem pa so predlagali, da bi poleg že obstoječih interesnih skupnosti v občini ustanovili še interesno skupnost za požarno varnost. Marsikje na terenu se tudi zavzemajo, da bi tako imenovano delavsko oziroma notranjo kontrolo uvedli tudi v družbenih službah. Sicer pa, na kratko povedano, povsod pozdravljajo predlagana ustavna določila, vendar pa marsikje glede na izkušnje iz preteklosti dvomijo o njihovi dosledni uresničitvi.« Pri stanovanjski hiši Jožeta Otoničarja, Zgornje Duplje 65, je voda skoraj polovice zalila vhod v garažo 25 let dela v jeseniški bolnici Primarij dr. Franc Brandstetter je eden izmed maloštevilnih zdravnikov, ki je v Splošni bolnici Jesenice vse od njenega začetka, od ustanovitve pred 25. leti. Vsa ta leta je predstojnik internega oddelka, oddelka, ki prav po njegovi zaslugi velja za enega najboljših. Kot prvi predstojnik tega oddelka, prvi in edini zdravnik ob njegovi ustanovitvi, je vložil nemalo svojih prizadevanj in truda v sam razvoj, izoblikovanje in izpopolnjevanje kadrov, s katerimi je delal. Nemalo je zdravnikov — specialistov, ki so dosegli svoj cilj prav z njegovo pomočjo in znanjem, ki ga je velikodušno delil, nemalo je bolnikov, ki ga poznajo kot odličnega zdravnika. Preprostega, razumevajočega, pozornega, z nenehno skrbjo za zdravje svojih bolnikov in za njihovo čimprejšnje ozdravljenje. Predstaviti primarija dr. Franceta Brandstetterja kot osebnost ni sprva lahko, ob koncu pogovora z njim pa se nenadoma zaveš, da se je popolnoma in povsem predstavil sam, čeprav je o sebi spregovoril le malo besed. »Včasih pa moraš biti malo strog,« je dejal s svojim mirnim glasom. In to je bilo vse, kar je dejal o sebi in o svojem odnosu do sodelavcev. In potem je že spet in spet govoril o nas, o oddelku, o svojih bolnikih, prizadevanjih za čimboljšo opremo, o bolnici nasploh. Nikoli ni rekel: sam sem, sam bom. Vedno je dejal: mi, moji sodelavci, vsi. »Na začetku smo se bili vsi resnično prizadevali, da bi bil naš oddelek dober, da bi vsi zadovoljivo opravljali svoje delo,« je dejal. Kljub temu, da je bil v začetku edini, pionir, dve leti neprekinjeno na nočnem in dnevnem dežurstvu, da je delal s svojim EKG, ker ga bolnica tedaj še ni imela. Kljub temu, da je on sam, edini, vzgajal ob svojem delu kader, edini skrbel in v veliki meri poskrbel, da je interni oddelek danes sodobno opremljen. Primarij dr. Franc Brandstetter se je rodil v Ljubljani, kjer je tudi študiral. Delal je po raznih klinikah v Švici, Italiji in Nemčiji, v Ljubljani in nazadnje 25 let v Splošni bolnici na Jesenicah. Tu je v letih svoj®^ dela postal priljubljen, tako med . ? delavci kot med bolniki. Priljubi^ zato, ker je bil njegov odnos do » nikov vedno tako človeški, zato, K je odličen zdravnik, zato, ker ^ vedno želel, da bi vsi izpop°'nrg znanje. Prav vsako jutro se z''ev osebje internega oddelka in P! j. vsako jutro se s svojim predstoj kom pogovore o vsem: bolniki'1 raznih drugih vprašanjih. In P.rlll^ei rij zna upoštevati vsako mnenje, ' da je prav vsako delo na odele ^ težko in naporno. Zato ni so odnosi med vsemi kot tudi z o gimi oddelki zelo dobri. Letos odhaja primarij _ .. France Brandstetter v svoj ^ služeni pokoj. Pošteno je pred leti zaoral ledino, pošten o f zagnano je delal vsa ta enim samim in edinim cl}J pomagati bolnemu. Ime Spl° bolnice Jesenice bo za vedno K vezano tudi z njegovim >menf^ saj je prav v njej in zanjo ^ ( in zvesto opravljal svoje huflj . poslanstvo. D. S*de} 1+3