Paitnioa plažana v gotovimi. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBO' &°i,a 8, »1930 Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSK ttona po hMM6§ JST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 7. avgusta 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 91. Otoki konjunkture. Svetovni gospodarski položaj se je v zadnjem času, kakor vemo, nadalje poslabšal, v večini dežel se konjunktura i padec nadaljuje in se trenutno ne more reči, kdaj se bo v teh deželah ta padec ustavil. Berlinski zavod za konjunkturno raziskovanje pravi, da se zaenkrat ne more računati s temeljitim zboljšanjem prodajnih razmer na svetovnem trgu. Tem večjo pozornost zaslužijo foato one redke dežele, ki jim je bil vsled katerihkoli posebnih vplivov prizanešen doslej svetovnogospodarski depresijski val. Teh dežel je samo sedem: v Evropi tri skandinavske dežele Švedska, Norveška in Danska, dalje Francija in Irska, od prekomorskih dežel Chi-le in Nova Zelandija. Vzroki tega posebnega razvoja so raznovrstni. Deloma so cene izvoznih predmetov manj padle kot cene uvoznega blaga, nakupna moč domačega trga je narasla. To velja sedaj zlasti za eksportne dežele živinorejskih produktov: za Dansko, Irsko in Novo Zelandijo. Glavni produkti teh dežel dobijo še zmeraj trgov, ki so zanjo sprejemljivi; močni padec cen krmilnih sredstev je znižal produkcijske stroške. V Franciji, Švedski, Norveški in Chile so doslej močne štruktu-relne vzgonske sile zvišale odporno moč gospodarstva. Položaj teh sedmih dežel, ki so bile doslej kot otoki ugodne konjunkture še obvarovane pred svetovnogospodarskim nazadovanjem, je razviden iz sledečega pregleda: Francija. Industrijska produkcija v zadnjih mesecih ne narašča več, a tudi padanja doslej skoraj ni opaziti. Stavbno delovanje je slejkoprej živahno. Neko gotovo poslabšanje se je opazilo v zadnjem času v plavžarski industriji, dočim je položaj industrije strojev in orodja ter položaj kemične industrije še dober. Avtomo-bilna industrija kljub naraščajoči produkciji ni popolnoma zadovoljna. V tekstilni industriji se more ugotoviti majhno sezijsko poživljenje. Uvoz industrijskih surovin je po kvantiteti znatno večji od lanskega. Uvoz fabrikatov je v maju prvič po lanski jeseni padel, izvoz fabrikatov pada od marca dalje. Prizadeti so pri tem zlasti luksuzne industrije, pa ni bilo doslej še nobenih posebnih posledic za splošno konjunkturo. Blagovni promet na železnicah je večji kot je bil lani. Padec veletržnih cen se nadaljuje. Pocenitev obrestnih mer traja naprej. Irska država. Irsko gospodarstvo se je vzdržalo v zadnjih mesecih vob-če na visoki stopnji, deloma se je celo še nadalje zboljšalo. To je v prvi vrsti posledica zvišane nakupne moči poljedelstva. Cene za živalskogo-spodarske produkte so se bolje držale kot močno padajoče cene za krmila. Najvažnejše izvozno blago irskega poljedelstva, živa živina, je celo v ceni poskočilo. Skupna zaposlenost industrije dobi močno oporo v napredujoči elektrifikaciji, ki se je pričela po izgotovitvi veleelektrarne ob reki Shannon. Danska. Razmah se nadaljuje, čeprav v nekoliko počasnejšem tempu. Položaj živalskega gospodarstva je kljub precejšnjemu padcu v cenah razmeroma ugoden; kvantitativna prodaja je večja kot je bila lani. Cena surovega masla je v zadnjem času zopet narasla. Izgledi letine so ugodni, pridelek sena je bil obilen. Industrija je slejkoprej dobro zaposlena, poslabšanje se javlja le v posameznih slučajih. Norveška. Dvig gospodarstva se nadaljuje, čeprav tudi tukaj nekoliko počasneje. Dobro zaposlena je industrija celuloze .'in papirja, dalje elektrometalurgična in elektrokemična industrija, razen aluminija. Kapaciteta ladjedelnic je polno izrabljena. Kupčija industrij za domači trg se je zboljšala. V železo predelujoči industriji se je dvig produkcije nadaljeval v ojačeni izmeri. Ustanovitveno delovanje v lovu na kite se nadaljuje, donos lova na kite je večji od lanskega, ribolov je izdaten. Brezposelnost je dosegla novo globinsko točko. Promet zunanje trgovine je večji kot je bil lani; zlasti je narasel uvoz strojev in kovinskega blaga, tekstilij in gospodinjskih predmetov. Kreditna varnost se je proti lanskemu letu zboljšala. Švedska. Mir v začetku leta se je umaknil novemu gibanju navzgor. Industrijska produkcija je bila v zadnjem času za 6 odstotkov večja kot lani. Posebno visoka je produkcija rudarstva ter industrije papirja, papirjev! ne (razen sulfatne celuloze), elektrike, strojev in aparatov. Le v železni industriji so se izkazale omejitve kot potrebne. Brezposelnost je dosegla najnižjo točko po letu 1920. Taiko nam nudijo vse tri skandinavske države prav ugodno sliko. Cltile. Po dveletnem dviganju se drži čilensko gospodarstvo danes še zmeraj na ugodni stopnji, a se ne more učinkom svetovne depresije nič več izogibati v dosedanji meri. Kreditni položaj se je naraščujoče napel. Produkcijo solitra in bakra so omejili. Poljedelstvo dobi za svoj obilni pridelek Je nezadostne prodajne možnosti. V srednjem pasu dežele, ki je za uvozno trgovino najbolj važen, je pa kupfiijski promet vobče še zadovoljiv, ker je zlasti potom posojilnih sredstev zasigurana izvedba velikega programa javnih del, gradb itd. doslej zabranila zastoj poslovnega delovanja. Uvoz se drži na visoki stopnji; zlasti so prodajni izgledi za marsikakšno produkcijsko blago še nadalje ugodni (gradbeni material, železo, jeklo, stroji, vozovi). Nova Zelandija. Novozelandsko gospodarstvo se je obdržalo na dosedanjem visokem stališču. Brezposelnost je manjša kot je bila lani. Posebno dobro zaposlene so bile z živinorejo spojene industrije. Stavbno delovanje v mestih je živahno. Kreditna varnost se je zboljšala. Živahna poslovna delavnost je dovedla do napetosti na denarnem trgu in do zvišanja obrestne mere od 6 od pol na 7 odstotkov. TAKIFNE UGODNOSTI ZA POSUŠENO • MESO. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila tarifne ugodnosti za transport posušenega in osoljenega mesa, klobas itd. od Petrinje, Maribora, Jagodine in Banatskega Karlovca do vseh obmejnih postaj, a le tedaj, če se glasi vozni list na kakšno inozemsko postajo. — Ugodnosti za meso in zaklano živino so razširjene na slanino, svinjsko mast, loj in čreva; ugodnosti veljajo od vseh postaj do vseh obmejnih postaj in rečnih pristanišč. Izvoz keramičnih produktov v Grčijo. Povpraševanja stalno naraščajo. — Jugoslavija kot dobaviteljica opeke na prvem mestu. Že tekom leta 1929. se je v primeri z letom 1928. povečal uvoz 'keramičnih produktov za stavbe (predvsem opeke) v Grčijo za 7 milijonov drahem. Jugoslavija je prednjačila pred vsemi dobaviteljicami ter je prodala Grčiji za preko 13 milijonov drahem keramičnega blaga ter tako prekosila Nemčijo, Francijo in Angli- j°- Kar se tiče ostalih keramičnih produktov, prednjači Nemčija. Izdelkov iz porcelana se je lani izvozilo v Grčijo za 16 milijonov drahem, od tega odpade na Nemčijo nič manj kot 9 in pol milijocia. Stekla se je uvozilo za 11 milijonov drahem, na Belgijo kot prvo dobaviteljico odpade več kot 9 milijonov drahem. ( ( ravno se domača industrija steklenic razvija, je vendar uvoz steklenic v Grčijo poraste! in sicer za 1235 ton od tega je dobavila Nemčija 604 in Češkoslovaška 289 ton. V zadnjem času napreduje zelo Češka, ker nudi ugodnejše pogoje kot Nemčija. Izprememba taksnega zakona v Grčiji. Kraljevski generalni konzulat v Solunu opozarja vse gospodarske kroge, ki imajo poslovne stike z Grčijo, da so stopile dne 1. avgusta t. 1. v Grčiji v veljavo izdatne izpremembe taksnega zakona. Določila, ki prihajajo za naše gospodarske kroge v poštev, so sledeča: Po dosedanjem taksnem zakonu privatne osebe niso bile dolžne kol-kovati medsebojne pismene pogodbe, razen če se je hotelo pogodbi iz-dejstvovati dokazno moč. V tem primeru se je pogodba pri sodišču naknadno kolkovala. Dva trgovca n. pr. sta z izmeno pisem potrdila med njima dogovorjeno pogodbo za sklenjeno. Ta pisma se niso kolkovala, dokler se niso v slučaju spora predložila sodišču kot dokazni materijah V tem primeru so se pisma naknadno kolkovala. Izjemo so tvorile samo dedne pogodbe in pogodbe o prenosu nepremičnin. Te pogodbe so se smatrale za veljavne samo, ako so jih sestavili notarji in so bile pravilno kol-kovane. Ker pogodbe te vrste niso tako pogoste, se je v praksi kolkoval samo neznaten del privatnih pravnih pogodb, dočim so bile vse ostale pogodbe nekolkovane. 2 novim zakonom o taksah pa se je to določilo izpremenilo in od dne 1;. avgusta t. 1. dalje mora biti v Grčiji kolkovana vsaka pismena pogodba med privatnimi osebami, neglede na to, ali se porablja kot dokazno sredstvo pri sodišču ali ne. Ako pogodba ni kolkovana, določa zakon, j da to ne vpliva samo na veljavnost | pogodbe kot dokazno sredstvo, tem-| več ima za posledico tudi globo, ki t zadene tako izdajatelja kot prejemnika pogodbe. Hišni posestnik in najemnik: napravita na primer pogodbo za eno leto in za določeno ceno. Ako ta pogodba ni kolkovana, se ne upošteva dokazna moč pogodbe in oba pogodnika zapadeta poleg tega tudi kazni, ki znaša lOkratni iznos redne takse. Listine, ki se pri sestavljanju niso kolkovale, se morejo proti plačilu dvojne kazni naknadno kolkova-ti, če se prostovoljno prijavijo v roku 3 mesecev, odnosno proti plačilu trikratne redne kazni, če se prijavijo tekom enega leta. Listine, ki so že v prometu, se morajo po novem zakonu naknadno kolkovati v roku 3 mesecev proti plačilu redne takse. Kar se tiče kontrole za izvršitev zakona, so. davčne uprave upravičene, da morejo vsak čas izvršiti kontrolo v obrato-vališčih trgovin in privatnih naprav in pobrati kazen za kršitev zakona. TUJSKI PROMET JUGOSLAVIJE V LETU 1929. Zbrani podatki o tujskem prometu v preteklem letu sicer še niso popolni, a slika je vendarle že precej jasna. Iz Črne gore sploh ni nobenih podatkov, oni iz Srbije, Bosne in Vojvodine pa niso popolnoma zanesljivi. Severni del našega Primorja je obiskalo v preteklem letu skoraj 50.000 tujcev, med njimi 22.000 iz Jugoslavije, 17.500 Nemcev in Avstrijcev, nad 6000 Cehoslovakov, 1500 Poljakov itd. Srednje Primorje izkazuje 41.500 posetnikov; samo v Split jih je prišlo nad 34.000. Tudi tu so dali glavni inozemski kontingent Nemci in Avstrijci. Južno Primorje je štelo skoraj 45.000 obiskovalcev, med njimi Dubrovnik sam nad 37.000; tu opazimo tudi ca. 1000 Angležev. V Slovenijo je prišlo 54.000 gostov; 36.500 jih je bilo iz Jugoslavije, 5500 je bilo Nemcev, nad 400 Avstrijcev, nad 2500' Čehoslovakov, 2000 Ogrov itd. Hrvaško je obiskalo okoli 37.000 gostov; 27.000 jih je bilo iz Jugoslavije, med inozemci so bili Avstrijci s skoraj 3000 na prvem mestu. Sarajevo, Jajce in bosanska kopališča- je obiskalo ca. 13.000 gostov, večinoma domačih. DRŽAVNE TOVARNE OLIVNEGA OLJA V JUGOSLAVIJI. Iz Beograda poročajo, da razmotriva vlada zgradbo dveh državnih tovarn za izdelovanje olivnega olja. Eno bi zgradila v Makarski, drugo pri Dubrovniku. Hočejo s tem preprečiti špekulacijo z dalmatinskimi olivami. Tako gre tudi v Dalmaciji polagoma naprej. TOVARNA ŠIP V JUGOSLAVIJI. Beremo, da se bo ustanovila v Jugoslaviji mehanična tovarna za izdelovanje okenskega stekla, in sicer ob sodelovanju ene največjih francoskih družb, Manufacture de glas et produiits de Saint Gobin, Cheny et Cire. Ta francoska družba ima skoraj v vseli evropskih državah lastne tovarne. Pri trgovskem ministrstvu bodo te dni vložena v odobrenje pravila nove družbe. Tovarna bo oskrbovala vso domačo potrebo na1 strojnem steklu za okna ter bo tako pripomogla k zboljšanju trgovske bilance; za tovrstno steklo smo plačali namreč doslej inozemstvu lepe vsote. Surovin za izdelovanje okenskega stekla imamo v Jugoslaviji v zadostni izmeri. O kraju, kjer bodo novo tovarno zgradili, pa nič ne beremo. Velika gozdarsko-lovska razstava v Ljubljani Od 31. avgusta do 15. septembra t. 1. se bo vršila v Ljubljani velika velesejmska prireditev, ki bo obsegala šumarstvo in lovstvo. Gozdarska razstava ne bo imela samo namena pokazati obiskovalcem v preglednih tabelah, slikah, modelih in produktih gozd in gozdne razmere v Jugoslaviji in posebno v Dravski banovini ter racionalno gospodarstvo v gozdu v pogledu vzgoje, izkoriščanja in zaščite gozdov ter delovanja drugih važnih panog, ki so z gozdarstvom v ozki zvezi, temveč nudila bo širšim slojem naroda tudi pouk in spoznanje velike važnosti in potrebe gozda za posameznika in za državo. Vzbudila naj bi zanimanje ljudstva za vzgojo, nego in zaščito gozda kot eminentnega dela narodnega bogastva ter mu pokazala smo-treno uporabo različnih gozdnih produktov. Tudi bo cilj razstave, da ustvari nove in učvrsti stare trgovske vezi, da vrši propagando za šumarstvo, t. j. največjo domačo industrijo. Vzporedno s šumarsko bo prirejena v posebnih paviljonih tudi velika razstava pohištva ter strojev in orodja za obdelovanje lesa. Lovska razstava naj bi nazorno pokazala velik pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divjačine, varstvo lova, ki- Pomen proglasitve Reke z Proglasitev svobodne cone v italijanskem delu Kvarnerskega zaliva je naša javnost vzela skoro brez komentarja na znanje. Le tu in tam se je izražala bojazen, da utegne proglasitev Reke z okolico kvarno vplivati na tujski promet v našem Primorju. O neutemeljenosti te bojazni piše beograjsko »Narodno blagostanje«, ki izvaja sledeče: Proglasitev Reke za svobodno cono ne bo vrnila Reki onega pomena, katerega je imela pred vojno, ko je kot veliko avstro-ogrsko pristanišče po svoji zemljepisni legi posredovala prekomorsko trgovino 'svojemu naravnemu zaledju, to je onemu delu bivše avsto-ogrske monarhije, ki tvori danes izdaten del naše kraljevine. Ker ima Jugoslavija interes na lem, da porablja lastna pristanišča, za Italijo in Avstrijo pa je ugodnejše pristanišče v Trstu, je zaledje, ki prihaja za Reko v poštev, jako skromno. Svobodna cona je torej glede tranzitne trgovine ne more veliko koristiti. Velika skladišča, instalacije za natovarjanje in raztovarjanje,, špedicije, a-gencije, banke itd. ne bodo dosti čutile vpliva svobodne cone. To ni več mogoče, ker, kakor smo že ugotovili, so vse te naprave z izgubo zaledja izgubile svoj pomen. Vsled tega dvomimo, da je ob proglasitvi svobodne cone Italija napačno računila, da vrne Reki prejšnje blagostanje. Toliko naivna italijanska vlada ni, da bi gojila take nade. Pojasnilo za to gesto je treba iskati drugje, v dejstvu, kateremu se tudi od naše strani do sedaj ni pripisovala nikaka posebna važnost in katero je Italija samo spored-no navajala kot zadevo podrejenega pomena, to je, da vsebuje svobodna cona ne samo Reko, temveč tudi Vo-losko, Lovrano in Opatijo. Jasno je kot beli dan, da želi Italija pomagati Carinska unija britanskega imperija. Komisija, ki je bila pooblaščena, da izdela gospodarski program za prihodnjo konferenco britanskega imperija, ki se bo vršila v jeseni, je končala svoje delo ter izdelala poročilo. To poročilo ima velik pomen, kajti sestavili so ga najkvalificiranej-si predstavniki angleškega gospodarstva, to so predstavniki angleških trgovskih zbornic, angleške industrijske zveze in pomorske zbornice. Omenjeno poročilo zahteva ustano- nologijo, industrijske panoge, ki so v zvezi z lovom. Razstavi bo priključena tudi razstava lovskih psov. Za časa naše jesenske razstave se bo vršil v Ljubljani tudi VII. mednarodni akademski misijonski kongres. Zato bo prirejena na velesejmu tudi misijonska etnološka razstava, Ki bo po svojem obsegu prva te vrste v Ljubljani. Razstava bo prikazala kulture tujih dežel in narodov in tolmačila naporno misijonsko delo ter požrtvovalnost in ljubezen naše lastne domovine za misijone. Državni higijenski zavod v Ljubljani priredi v jeseni II. del zanimive higijenske razstave »Človek, mati, dete«, katere I. del je že ob letošnjem ljubljanskem velesejmu vzbudil tolikanj zanimanja in občudovanja. ' 1 Vsem tem razstavam bo priključena tudi razstava industrijskih in obrtnih izdelkov vobče. Za razvedrilo po ogledu vseh teh zanimivosti pa bo skrbel vinski in jestvinski oddelek sejmišča s svojim zabaviščem, ki bo nudilo vse mogoče atrakcije za staro in mlado. Na praznik 8. septembra se bo vršilo nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Sejmska legitimacija (30-— Din) daje pravico na polovično voznino po železnici v Ljubljano in nazaj. okolico za svobodno cono. Reki s povzdigo tujskega prometa. Opatija je pred vojno bila shajališče dunajskih in budimpeštanskih bogatašev, ki jih danes ni več toliko v navedenih kopališčih, da bi kopališča mogla od njih živeti. Za nadomestilo pa se je dvignil tujski promet srednjega stanu in to v meri, ki pred vojno ni bila mogoča. Srednji stan išče cenenost, a v tem oziru italijanska kopališča ne morejo konkurirati z našim,i kopališči, ki imajo od leta do leta večji poset. To je glavni vzrok, da se je Reka z okolico proglasila za svobodno cono. Želi se s tem poceniti življenje, ker se v svobodno cono izven carinskega področja uvaža vse blago brez carine. Svobodna cona znači svobodno trgovino in naravno je, da morajo biti življenske potrebščine, če niso obremenjene s carino, jako poceni. Reka z okolico bo na ta način poleg angleških in nizozemskih pristanišč najcenejše mesto na svetu. Vprašanje pa je, če se. bo tujski promet v svobodni coni vsled tega bistveno povzdignil, vprašanje, ki je za nas z ozirom na naš lastni tujski promet v Primorju jako važno. Mnenja smo, da se število posetnikov v Opatiji utegne nekoliko dvigniti, vendar pa ne izdatno. Ni samo cenenost, ki privablja tujce, temveč ti žele, da svoj odmor prebijejo docela svobodno in neovirano. V ostalem se nam ni bati, da bi tujski promet v našem Primorju nazadoval. Toliko tujcev, kolikor jih morejo naši primorski hoteli, penzijoni itd. sprejeti, bodemo brez dvoma vedno imeli. Upoštevaje prirodne vrednosti našega Primorja pred Reško okolico bi veliko število tujcev jako rado prišlo k nam, pa jih ne moremo sprejeti, ker nimamo zadostnega števila hotelov itd. na razpolago. vitev permanentnega tajništva, kate^ raga najbolj važna naloga bi bila, pripravljati gospodarsko unijo imperija, pri čemer se ne bi upošteval samo interes metropole, ampak vseh delov imperija (dominijonov, kolonij itd.). V to svrho naj bi tajništvo zbiralo vse potrebne gospodarske informacije. Če bodo enkrat ideje, ki jih poročilo zastopa, realizirane, se bo marsikaj spremenilo i v Ameriki i v Evropi, kajti britanski imperij bo tvoril potem enotno gospodarsko fronto. Pooblaščeni inženjerji in arhitekti. Ljubljanska inženjerska komora objavlja seznam pooblaščenih inženjerjev in arhitektov v Dravski banovini po stanju 18. julija 1930 s pripombo, da bo v bodoče brezobzirno povzročila zakonito postopanje proti vsaki nepooblaščeni sebi, ki bi prevzemala posle pooblaščenih inženjerjev in arhitektov. Gradbeni inženjerji: Ing. Accetlo Viktor, Maribor; ing. Ahlfeld Oton Julij, Ljubljana; ing. Bau-mel Adolf, Maribor; ing. Dukič Adolf Leo, Ljubljana; ing. Fakin Milan, Ljubljana; ing. Ferluga Ivan, Maribor; ing. Forster Jaroslav, Ljubljana; ing. Globočnik Stojan, Ljubljana; ing. Hroval Alojzij, Ljubljana; ing. dr. Kasal Miroslav, Ljubljana; ing. dr. Kral Alojzij, Ljubljana; ing. Kregar Rado, Ljubljana; ing. Pavlin Josip, Ljubljana; ing. Peruzzi Stanislav, Kranj; ing. Petrovčič Srečko, Ljubljana; ing. Pirkmajer Milko, Ljubljana; ing. Pretner Aleksander, Ljubljana; ing. Ruslia Evgen, Ljubljana; ing. Škof Rudolf, Ljubljana; ing. Šlajmer Vladimir, Maribor; ing. Tavčar Franc, Ljubljana; ing. Tornago Ivan, Ljubljana; ing. Umek Anton, Ljubljana in ing. Zupančič Franc, Ljubljana. Arliiiekti: Ing. Ledi Ivan, Ljubljana. Strojni inženjerji: Ing. Lenarčič Milan, Josipdol p. Ribnica na Pohorju; ing. Likar Boleslav, Ljubljana; ing. Remec Vladimir, Ljubljana. Elektro-sirojn inženjerji: Ing. Pertot Milan, Zagorje ob Savi; ing. štebi Milorad, Ljubljana; ing. Šuk-lje Milan, Ljubljana; ing. Turnšek Vikior, Ljubljana; ing. dr. Vidmar Milan, Ljubljana. Elektro inženjerji: Ing. Bleivveis-Trsteniški Fedor, Ljubljana; ing. Bulič Petar, Kranj; ing. Kie-pach Milan, Maribor; ing. Miklavec Franc, Žirovnica; ing. Oman Pero, Maribor; ing. Plazeriano Rudolf, Ljubljana;' ing. Vagaja Franc, Ljubljana. Kulturni inženjerji: Ing. Jug Avgust, Maribor; ing. Kosmač Malej, Ljubljana. šumarski inženjerji: Ing. Sevnik Franjo, Soteska p. Straža pri Novem mestu; ing. Sodnik Anton, Ljubljana. ffiiiudbe.DouDakmnLi iPj!LL- ii F I 'sfssi^sg—smm Tvrdka: Eduard Bier & Sinovi, Sn-šak, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvornicami kartonaže, ki delajo škat-ljice. Tvrdka: Sinovi Tome Vukosava Metkoviči žele stopiti v stik s tukajšnjimi tvornicami, ki izdelujejo pločevinaste posode (kante) za petrolej. Tvrdka: Max Wildfeuer, Wien V., Schonbrunnerstr. 55/17, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki izdelujejo čipke. 3i mah orcutiiudi G remi j trgovcev v Ljubljani je v zadnjem statističnem poročilu navedel, da je prenehala obratovati tvrdka Srečko Potnik in drug v Ljubljani, Metelkova ulica. Ugotavljamo, da se je pri tej tvrdki spremenil samo lastnik in da vodi obstoječo renomirano tvrdko še nadalje gospa Terezija Potnik v istem obsegu in obratu, kakor prejšnji lastnik g. Srečko Potnik. — Gremij trgovcev v Ljubljani. X. razstava poljedelskih strojev, orodja in pripomočkov v Parizu se vrši od 20. do 25. januarja 1931. Informacije daje: Salon de la Maohine Agricole, 38 rue I de Chateaudun —> Pariš >IX eme. Rudolf 0roszy +. V Gradcu je v ponedeljek 4. avgusta t. 1. preminul v naših gospodarskih krogih dobro znani in splošno priljubljeni ljubljanski trgovec g. Rudolf Oroszy. Nepričakovana vest o njegovi smrti je velik krog njegovih znancev in prijateljev prav težko prizadela. Pokojnega Oroszyja so visoko spoštovali zaradi njegovega simpatičnega nastopa v družbi, zaradi njegove solidnosti, poštenosti in točnosti pri izvrševanju trgovskih poslov in zaradi njegovega kremenitega značaja. Kot marljiv delavec je umrl prerano; bil je star šele 58 let. Njegovi osebni in poslovni prijatelji ga bodo prav težko pogrešali. Prerano umrlemu naj bo lahka zemlja! Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje! * * * V Skoplju se je ustanovila družba za prirejanje gospodarskih razstav. Glede nacionalizacije jugoslovanskih sladkornih tovarn je izdelan v trgovskem ministrstvu zakonski osnutek in bo predložen ekonomsko-finančneinumi-: nistrskemu odboru, j V novem zakonu o delniških družbah, I ki ga izdelujejo v trgovskem ministr-! stvu, bodo dolločbe o kontroli delovanja bank poostrena. Zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije se bodo sestali v drugi polovici t. m. na Bledu k posvetovanju, kojega glavna točka je placiranje poljedelskih produktov. Za novo carinsko uradno poslopje v Subotici je dovolil finančni minister 20 milijonov Din. Gradbena dela se bodo pričela 15. t. m. Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo so popolnoma ustavljena. — Dosedanja trgovska pogodba gre v prejšnji obliki nespremenjena naprej do 30. junija 1931. Avstrija je trdno odločena, da jo s tem rokom odpove, ker stopijo s 1. julijem 1931. nove avstrijske agrarne carinske postavke v veljavo. Cinkarna v Celju, edina cinkova industrija v balkanskih državah, je pričela izdelovati cinkovo belilo. Doslej smo uvozili na leto ca. 80 vagonov cinkove-ga belila v vrednosti ca. 10 milijonov Din, v prvi vrsti iz Češkoslovaške; sedaj bomo krili svojo potrebo sami in bomo mogli še izvažati. Občina Karlovec je razpisala kanalizacijska dela; gre za ca. 4,300.000 Din. Ponudnikov je bilo šest. Stara pefujska banka A. lteinfeld, znana daleč preko mej Baranje, je zaprosila uvedbo poravnalnega postopanja izven konkurza. Zlom tega nekdaj tako cvetočega podjetja je zbudil v najširših finančnih progih splošno pozornost. Žitne cene na Ogrskem so se v zadnjem času zelo ojačile, zlasti koruza. Ogrsko rečno in morsko plovbno družbo, katere zadnja bilanca je bila s 4,800.000 pengo pasivna, bo vlada sanirala, in sicer na način, ki je enak po-državljenju. Letna državna subvencija bo spremenjena v brezpogojno državno plačilno obveznost. Avstrijska kovinska industrija, ki je bila v zadnjih mesecih samo na polovico tako zaposlena kot lani, zanamuje v prav zadnjih tednih nalahno zboljšanje, povzročeno po pomnoženem stavbnem gibanju. Nov papirni denar bodo izdali v Franciji in sicer bankovce po 1 in 2 franka; nadomeščal bo dosedanje enakovredne novce iz brona in aluminija. Chase National Bank, največja banka sveta, je prevzela največjo zasebno banko za efektno trgovino, Harry Forbe and Comp. v Newyorku. Srednjeevropski eksportni zavod, ki ga nameravajo ustanoviti, bi obsegal Jugoslavijo, Rumunijo, Poljsko in Ogrsko. Nove uvozne carinske postavke na Poljskem, veljavne od 1. avgusta dalje, se glasijo: za 100 kg pšenice 17-50 zlotov, pšenična moka 25-50, svinjska mast 100, surova slanina 80, posušena slanina 120. V Bukarešti se vršijo pogajanja za sklep trgovske pogodbe med Rumunijo in Bolgarijo. Sladkorna pesa v Češkoslovaški ne Amerikanci proučavajo organizacijo detajlne trgovine v Evropi. Research Bureau of Retailing« na univerzi v Pittsbourgu je poslal pred kratkim v Evropo delegacijo, sesto-ječo iz 13 dam in dveh gospodov v svrho piioučavanja organizacije evropske detajlne trgovine. Obiskali so že sledeča mesta: Hamburg, Stockholm, Berlin, Dunaj, Draždane, Prago, Monakovo in Oberammergau, kjer so si ogledali znamenite pasijonske igre. Včeraj, dne 6. t. m. je prispela ta delegacija v Pariz, kjer si bo ogledala razne trgovske lokale, iz Pariza se napotijo v London, od koder se vrnejo v domovino. Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za mesec julij 1930 sledečo statistiko (številke v oklepajih se nanašajo na isto dobo preteklega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 2 (7), v Savski banovini 4 (4), v Vrbaski banovini 1 (2), v Primorski banovini 3 (1), v Drinski banovini 3 (3), v Dunavski banovini 7 (17), v Moravski banovini 2 (16), v Vardarski banovini 5 (17), v Beogradu, Zemunu in Pančevu 5 (6). 2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 5, v Savski banovini 6, v Vrbaski banovini 1, v Primorski banovini 1, v Drinski banovini 3, v Dunavski banovini 4, v Moravski banovini 1, v Beogradu, Ze-mnu in Pančevu 3. 3. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovini 2 (2), v Savski banovini 7 (4), v Vrbaski banovini — (1), v Primorski banovini 2 (3), v Drinski banovini 7 (2), v Zetski banovini — (1), v Dunavski banovini 6 (10), v Moravski banovini 12 (5), v Vardarski banovini 2 (—), v Beogradu, Zemunu in Pančevu 2 (5). Iz prakse upravnega sodišča v Celju. Judikati finančno-pravnega relerata upravnega sodišča. 1« 3-75—3-80, štev. >2« 3'50—3-80, štev. >4« 3-35—365, štev. >5« 3—3-50, štev. >6« 2-50—325, štev. »7« 1'50—2-05, ržene moke I. vrste 3—3-50, II. vrste 2-75 do 3-50, prosene kaše 3-50—5, ječmenčka 3-50—14, otrobov 1—2, koruzne moke 1-60—2'50, koruznega zdroba 2'70—4, pšeničnega zdroba 4-10—5’50, ajdove moke št. »1« 5-80—7, štev. »2« 3-50—6, kaše 7—-7'50 Din. Krma: 100 kg sladkega sena, kislega, otave po 50—80. ovsene slame, pšenične slame, ržene slame po 40—55 Din. Kurivo: kubični meter trdiih drv 130 do 150, mehkih 80—110, 100 kg premoga trboveljskega 38—42, velenjskega 24 28. 1 kg oglja 2, koksa 0-75—1, 1 liter petroleja 7, bencina 8, 1 kg karbida 7, sveč 16—35 Din. Zelenjava: 1 kom. solate zgodnje 1‘50, glavnate l-50, endivije 050—1*50, 1 glava zelja zgodnjega 1—6, ohrovta 1—4, 1 kupček špinače 1, 1 kg paradižnikov 4—6, zelene paprike 8—10, 1 kom. kumare 0'50—4, buč jedilnih 1—4, 1 kupček graha v stročju 1, luščenega 4, fižola v stročju 1, kifelčarja 1, 1 šopek peteršilja 025, zelene 1—2, zelenjave za kuho —‘25, 1 kg čebule 3—4, česna 16, 1 kom. pora 0-50, korenja vrtnega 0-50, 1 kup pese rdeče 025, 1 kam. kolerabe 0'50—1, 1 kg krompirja zgodnjega 0-75 do 2, hrena 10—14, zelja kislega 4 Din. FflFF šivalne stroje UCH kolesa po ugodni ceni in tudi na obroke, dobite le pri tvrdki Igu. VOK Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. PODRUŽNICI: NOVO MESTO V KRANJ raznovrstno žganj«, y moko in deielne pri* /j dolko • Raznovrstno \ rudninsko vodo V Lastna praiarna sa kavo in mlin sa dila-vo s olaktr. obratom Veletrgovina 'žČjuMjcma priporoCa Špecerijsko blago Coniki - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 DL NADSTR. HUDI PO BKKDHO NIZKIH CRN AH: SALDA-KONTE mmm ODJEMALKE 8TRACK mmm ■M KNJIŽICE JOURNAL« RISALNE ŠOLSKE BLOKE < ZVEZKB-MAPB l t. a Sr in S« Trgovski list H TISKARNA Merkur TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552 se priporoča za naročila vseh trgovskih In uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t. d. Knjigoveška dela i*-vršuje v LASTNI KNJIGOVEZNICI Dreja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - Industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiikarja: O. MICHALEK, Ljubljana.