EX TEMPORE LJUBLJANA 82
Splošno gibanje za kulturo
V letu 1981 /e na pobudo Društva likovnih samo-rastnikov Ljubijane Zveza kulturnih organizacij mesta Ljubljane organizirala »EX TEMPORE UUBLJANA 81«. Zanimanje Hkovnikov je bilo zelo veliko, zato smo se odločili, naj postane ta oblika kulturne akcije tradi-cionalna za mesto Ljubljana
O lanskoletni »slikarski uspešnici« je bilo že kar pre-cej napisanega, zato nekaj več o tem, kako bomo v letu 1982 organizirali ta, za Ljubljano dokaj pomemben dogodek. Namen, zapopaden v prizade-vanjih, da se spremeni misel-nost in odnos delovnih ljudi do kulture in da se ustvari več možnosti za kulturnoumetni-ško ustvarjalnost je prispevek pospeševanja razvoja samo-upravljanja tudi v sami kultu-ri in ne/na koncu vzgoji mladi-ne. Zato naj akcija ne bi bila kampanjska, ampak naj bi po-stala »splošno ljudsko gibanje za kulturo in v kulturi«. Vse doseženo pa naj bi pozitivno razvijala in pomagala dosega-ti višjo stopnjo kakovosti.
Ugotovili smo, da so se stvari na področju kulture v zadnjih letih le spremenile. Zlasti v večjih delovnih orga-nizacijah so prepričani, da je
za uspešno kulturno akcijo v njih potreben poklicni kultur-ni animator ali organizator in da je na koncu kultura po-trebna tudi delegatom v inte-resnih skupnostih. Zato bo kulturna akcija tudi uspela in še bolj zasidrala kulturno de-javnost v delovnih organizaci-jah. S tem bo omogočila tudi delovnim ljudem tvorno izo-blikovanje kulturnega življe-nja, saj je kulturniški amateri-zem pdmemben del celotne kulture.
Prav zato je naša naloga, da spodbudimo organiziranje ta-kih oblik in vsebine kultur-noumetniškega delovanja, ki bo ustrezala izrazitim potre-bam sodobnega človeka in bo prilagojena godobnim toko-vom razvoja.
Na prvem sestanku Odbora za pripravo »EX TEMPORE LJUBLJANA 82«, ki je zase-dal 9. februarja letos, smo se
dogovorili, da bi ta kulturna akcija potekala 21., 22. in 23. maja, sama razstava del pa bi bila na dan mladosti 25. maja v prostorih ljubljanskega Ma-gistrata. V to akcijo naj bi se vključili vsi ljubitelji slikar-stva od srednješolske mladi-ne do šole za oblikovanje, pe-dagoške akademije in seveda tudi člani Društva likovnih samorastnikov Ljubljane. K sodelovanju pa bodo vabljeni tudi slikarji iz pobratenih mest Reke in Kardeljevega.
Za popestritev akcije smo se dogovorili, da naj bi v tem okviru izdali razglednice in značke, vsak udeleženec na slikarski koloniji pa bi prejel priznanje.
Zirija, ki bo izbirala slike za razstavo, ne bo imela lahke naloge, saj je ob tako velikem številu slik različnih avtorjev težko izbrati dela, ki naj na sami razstavi delujejo usklaje-no in kvalitetno. Sama razsta-va pa naj bi bila odraz razvoja in hapredka kulturnoumetni-škega likovnega udejstvova-nja m vpliv na. vsestranski razvoj človekove osebnosti.
M. S.