12. štev.
V Ljubljani v torek 31. januarja 1882.
Letnik X.
Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ ,, ,. 2 „ 15 » » »> v ^ » Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša.
R o k o p i si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po poŠti	prejemati velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr
Za jjolleta	. . 5 „ — „ Za četrt leta
50
V administraciji velja:
8 gl. 40 kr; &
Političen lisi za slovenski saroi
Za celo leto . Za pol leta . 4 „ 20 Za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo jo Florijanske ulice štev. 44.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Nora šolska postava
kakor jo je vlada predložila gosposki zbornici-je v marsiCem različna od prejšnje šolske postave. S sledečim hočemo našteti samo tiste paragrafe, ki so različni od prejšnjih. Ti se glase:
§. 1. Poduk v ljudski šoli naj bo vertko-nraven,
Ljudske šole se razvrate v navadne ljudske in meščanske šole.
§. 3. Učni predmeti navadne ljudske šole so krščanki nauk, učni jezik; računstvo in pri-prosta geometrija; najvažnejše in najpripro-etejše iz naravoslovja, natoroznanstva, zem-ljepisja in zgodovine, s posebnim ozirom na: domovino, .pisanje, risanje, petje, telovadba za fante; ročne dela za dekleta; deželni šolski s^et zna tudi za dekleta telovadbo dovoliti.
V	§. 5. Šolsko vodstvo mora otroke pri verek h vajah nadzorovati po učiteljih istega verospoznansa.
V	§. 10. Za dekleta, ki eo šoli odrasle, z o p j o ae napraviti v;še izobraževalnice.
V	§ 11. Kjer trpi poduk le pol dneva, naj priue na 100 učencev en učitelj. Že ob-stojtče učiteljske službe se zamorejo odpraviti le z dovoljenjem deželnega šolskega sveta.
§. 17. Meščanske šole morajo dosezati višo izobraženost, kakor navadne Ijudike šole. Posebno se morajo ozirati naizučenje obrtnikom potrebnih predmetov. Iz,nje prestopijo učenci lahko v učiteljsko pripravnico in v take šole, kjer se ne zahtevajo dovršene srednje šole. P/i mežčausk h šolah je z učnim
jezikom združen poduk v kupčijskih pismih, računstvo, pa s podukom v knjigovodstvu. Razun predpisanih predmetov Be znajo učiti tudi postranski predmeti, tuji jeziki ali pa godba.
§. 18. Meščanska šola obstoji iz treh razredov, ki se naslanjajo napetrazredno ljudsko šolo.
Iz §. 19. Pri meščanskih šolah morajo biti dekleta od fantov ločene.
Iz §. 21. Na deželi, kakor v mestih , se mora staršem dovoliti, da 8e njih otrokom, ki so že 6 let v šolo hodili, šolska dolžnost olajša, tako da le nekaj ur ali uekaj dni vi tednu v šolo hodijo. Ce pa cela občina prosi za polnjšanje šolske dolžnosti od šestega leta naprej, mora se nji dovoliti, pa tako, da imajo otroci šo vedno nekaj šole do 14. leta.
Iz §. 23. Dolžnosti, ljudsko šolo obiskovati, so prosti tudi taki, ki obiskujejo sploh kako obrtnijsko šolo , ki je sposobna , nadomestiti ljudsko šole.
Iz §. 32. Tisti, ki se v pripravnice vzamejo, morajo tudi nekoliko godbe znati.
Iz §, 36. Kateheti, ki so defioitivno nastavljeni, so enakopravni glavnim učiteljem.
Iz § 48 Kot šolski vodje zamorejo le taki nastavljeni biti, ki so izprašam tudi iz verskega nauka tiste vere, ktere so učenci po večin'.	* # *
Iz navedenega se vidi, da je marsikaj boljše, kakor je bilo po dosedanji šolski postavi tudi mnogo več podeljenega, kakor je zahteval Lienbacherjev naštet. Marsikaj bi sicer še želeli, pa ne more vse h krati biti.
Tudi mogoče, da se pri posvetovanji še kaj spremeni.
Politični pregled.
V Ljnbljuoi 30. januarja.
Avstrijske dežele.
Na interpelacijo naših poslancev v zadevah koroških Slovencev, ki tako jasno osvetljuje trpljenje naših bratov v Gorot&nu, ne vedo nemški listi nič druzega odgovoriti, ko da se kranjski poslanci nimajo pravice vtikati v koroške zadeve. Zakaj pa se nemški poslanci vedno vtikajo v naše zadeve ? Kdo pa je kriv, da koroški Slovenci nimajo svojega poslanca? Ali niso mar Bvoje glasove dali pri volitvi g. Einspielerju? Kriv je le volilni red, ker morajo Slovenci z Nemci skupaj voliti in ostanejo Slovenci vedno v manjšini, dokler bo vlada pripuščala, da bo ves birokrarični apa rat na Koroškem zoper Slovence delal.
Kadar pride Bprememba volilnega reda na razgovor, tačas bo pač treba zahtevati, naj ae na Koroškem slovenski okraji vkup zJože, da bodo vsaj enega poslanca v državnem zboru imeli.
Iz Trsta se nam poroča, da Slovenci bodo volili g. ISur^stalerja namest Iiabl-a v državni zbor. Po političnem izpovedt,nj je B. federalist, tedaj za Taffe-jevo vlado. Tudi je je trem poslanim rodoljubom obljubil, da ne bode nikoli deloval zoper blagor Slovencev ali sedajne vlade. Ker je B. že marsikterikrat se potegoval za slovensko Trž&ško okolico, se
Zakaj Evropa sovraži Rusijo.
Iz ruske „Zarje".
(Dalje.)
Za pribaltijskimi deželami se začenja Se-vtro- in Jugozapadni kraj, prej imenovan poljske provincije. Ta kraj Rusija ni mogla zavojevati, ker je bil vselej naš, in gaje ruski narod vedno štel za svojega, dokler od viših slo.ah ni začelo pešati narodno prepr;čanje in živo narodno čuvstvo, dokler v teh niso začele slepiti jasni narodni razum hamanitarne zmote, k; niso niti iskrene, niti brez strasti. Poljaki in Evropa bo nas deloma streznili v tej stvari, — če tudi ne kol.kor bi bilo želeti, — pa vendar toliko, da se je nam povrnilo spoznanje, da je Severo- in Jugozapadni kraj ravno tako Rusija in na ravno tem osuovaoji, kakor sama Moskva.
V Severozapadnc-m kraji leži mejna žemljica Belocka oblast, pri katersj moramo malo ostati. Ta oblast z severnim delom sedanjega Poljskega kraljestva, s Poznansko vojvodino in zapadno Prusijo so pri delitvi Poljskega pripadli k Rusiji. V sedmem letu po Tiljait-skem miru je bila pridružena k Rusiji. Koliko je že bilo vpitja v nemških literarnih delih o ruBkem verolomstvu, da je privolila o ropauju
svoje bivše nesrečne zaveznice 1 Zadosti je pogied na zemljevid, da se prepričamo o krivici te obdolžitve.
Belovacka oblast leži na vzhodni meji poljskega kraljestva. Iz severnega dela današnjega poljskega kraljestva, k katerem je čez dve leti bila pridružena Poznanska provineja, je Napoleon sestavil Varšavsko vojvodino. S tem je bila raztrgana zvez mej Belovacko oblastjo m drugimi pruBkimi posestvi. Za PrUBijo je tedaj bila Belovacka oblast izgubljena. Prusiji je ostalo samo dvojno na izbiro, videti to oblast v rokah njene prijateljice Rusije, ali v rokah ji sovražne z Rusiji zavistno Saksonijo dru-žene vojvodine Varšavske. Zamore tli biti dvom o pruskem izbiranji? Kje je verolom-stvo? Ko je pozneje poljsko kraljestvo b lo oddano Rusiji v nagrado za zasluge, ki jih je skazala Evropi, so Prusijo drugej odškodoval'. Belocka oblast se Prusiji ni mogla poveraiti, ker je bilo oddaljena od nje z poljskim kraljestvom, kakor poprej s Varšavsko vojvodino, katera, če se od nje oddeljeno Poznansko ne jemlje v poštev, je samo premenila svoje ime.
Ali se more poljsko kraljestvo smatrati za zavojevanje ali se je tukaj izvršil narodni uboj od strani Rusije? To vprašanje zasluži |natanjčnega pretresovanja. da Be prepričamo,
kako krivično sodi Evropa naše politične dela. Delitev Poljskega velja za največje pre-stopljenje narodnega prava, in vho krivico tega dejanja skušajo zvaliti na Rusijo. To pa ni mnenje samo časnišk h kričačev in narodne drhalji, a mnenje vse izobražene Evrope. V čem obstoji krivda Rusije? Zapadno akoro popolno poruselo polovico je bila ob tatarskem navalu podvrgla Litva — in z začetka
• slučajno (z zakonsko zvezo), pozneje pa z | Rilo (Ljubljinsko unijo) odstopila Poljskemu. Vzhodna Rusija ni nikdar tega priznala. O tem pričajo mnoge vojne v katerih je od začetka zmagovala Poljskn, in za Hmelnickega in po pridruženji Male Rusije, pa Rusija, Za Alrkseja Mihajloviča se še Rusija ni prištevala k evropejski politični sistemi, je še imela proste, roke in bila sama sodnica v svojih delih. Ta čas Re je izvršilo prvo deljenje Poljskega. Rusija ni nikogar vprašala, vzela svojega, kolikor mogla. — Malo Rusijo na le-vej strani DnjeprB, Kijev in Smolensk, — pa bi bila vzela še več, ko bi carja ne bila oslepila nada na poljsko krono, da je tako opustil priložnost. Delitev Poljskega bi se bila lahko izvršila sto let poprej, kolikor se jo je vdele-ževala Rusija, za Rusijo z mnogo večjimi ko-r,stra;, ker takrat še niBO brodile po ruskih
menda smejo volilci zanašati na njegovo besedo ter ga enoglasno voliti.
V	Zagrebu se na prizadevanje prof. Magdiča snuje hrvatsko stenografsko društvo, ktero si je pravila že sostavilo ter poslalo vladi v potrjenje. V začasnem odboru so gg. prof. Magdič, kapetan Sertič, E, Konrad i Stanko Miholič. Upati je, da se sčasoma pridružijo tudi Slovenci.
V	Serajevo za kanonika imenovan je tudi preč. g. Josip Bežič, korar Makarski v Dalmaciji, kteri bode onim trem (Friš, Ja-gatič) starosta.
V	llriili utegne biskup postati infuli-rani prelat g. Avg. Kyjovsky, rojen Brnjan, z razmerami škofijskimi že soznanjen. — V Litomericah bode pak škof direktor vAv-guštineju, dr. Laurin, kteremu so cesar že dvakrat ponujali škofijo; vsaj tako pišejo če-skoslovanski listi.
Vitanje države.
Zd8j se bo pokazalo, ali je res I¥em-eija naši državi tako prijazna, kakor se je vedno povdarjalo, kajti zdaj ko 8e Avstrija na vse strani zastonj ozira po prijateljih, morala se bo pokazati istinitost nemško-avstrijske zveze.
Sploh pa VBa Evropa gleda na homatije v Hrcegovini. Če se ustaja hitro zatre, potem bo dobro in ostane svet miren ^ ako se bo pa vojska na dolgo vlekla, potem je skoraj gotovo] da se bodo druge vlade vmes vtikale, in lahko se iz tega vname velika vojska.
Iz Rusije se sliši, da tamošoji slavja-noljubni krogi pobirajo doneske za ustaše v Hercegovini. Sploh je občno mnenje v Rusiji sovražno Avstriji, in bati se je, da tudi ruska vlada ni posebno prijazna avstrijski državi.
Isto se sme trditi od Angležev in angležke vlade. GladBtone ni bil nikdar prijatelj Avstriji, zdaj ee pa čuje, da angležki agenti podpihujejo ustaše.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 28. januarija. (Russo fa-liral. — Iz južnih dežel. — Dunajski župan.) Med nesrečnimi borznimi špekulanti, ki so te
glavab humanitarne ideje, kraj bi se bil zagotovil za Rusijo prej nego so bb pojavili Čartoricki in drugo mnogoštevilni privrženci v mnogovrstnih podobah in barvah. Naj bo kako že bodi, delo začeto za Alekaeja ni bilo končano, in prej se za izvršitev ni povrnil ugodni čas, kakor za časa vladanja Katarine II. Zakaj pa to, kar ja bilo pravično in zakonito v XVII. veku, je postalo nezakanito v XVIII veku? Povod k vojni ob časa Katarine II. in Alekseja je bil isti — rešiti zatiranja Rusov, živečih na Poljskem.
če je bilo pravično povrniti SmolenBk in Kijev, zakaj bi ne bilo tadi Vilno, Polodijo, Polock in MinBk? V tem obstoji delitev Poljskega, kolikor se jo je vdeležila Rusija. V tem stoletji je Rusija Btopila v vrsto evropejskih držav in roke so jej bile zvezane, če je tvoje ali ne, kar si dobila nazaj, to nas ne briga, so govorili sosedi, če ti množiš svoje moči moramo tudi mi svoje povekšati. Položaj je bil tak, da Rusija ni mogla pridobiti svoje lasti, da ob enem ne dovoli Avstriji in Prusiji se polastiti pravega Poljskega. Načrt za to delitev je bil napravil pruski kralj Friderik; Rusija ni imela nikakega povoda vničiti Poljsko v njenih poBtavnih narodnih mejah. — Ravno nasproti RuBija bi gotovo bila ohranila svoj vpliv na Poljsko in to
dni svoje premoženje zgubili na borzi, je tudi znani bankir Russo, ki je bil v zvezi z gla-sovitim Abendrothom. Velika Breča za kranjsko in iBterske voznike je, da sta gosp. Obreza in Vitezič, že prej z Rusom dognala pogodbo, vsled ktere je kranjskim voznikom plačal 20000 gl. Ko bi se ne bili ž njim po-razumeli, tadaj, bi se bili naši vozniki za vse obrisali, ker bi Russo vsled omenjene zgube ne bil več v stanu plačati dolga.
Vradni list danes objavlja imena vojakov' ki so bili v boju z vstajniki od 16. do 26. t. m. ali ubiti, ali ranjeni, ali pa se pogrešajo. Ubitih je 8, za ranami sta umrla 2, hudo ranjenih je 13, malo ranjenih 10 in pogrešajo se trije.
Vodstvo dunajske mestne občine je prevzel prvi podžupan Uhi, ki bode po najnovejših poročilih izvoljen tudi za prihodnjega župana. Dozdaj so miBlili, da dunajski župan mora biti kak doktor in juriet; zdaj so to misei popustili, Uhi je le navaden meščan in, če se ne motim, c. k. dvorni cukrar.
X Dunaja, 28. januarija. (Iz državnega zbora. — Obrtnijska postava. — Poštenje ^Deutsche Zei-ang". — Taufferjeva interpelacija.) Velik del včerajšnju Beje državnega zbora veljal je interpelacijam. Naj važnejša za nas je interpelacija slovenskih državnih poslancev o čudnih razmerah ljudskih šol na Koroškem, ki sem Vam jo poslal že za zadnji list. Zbudila je med poslanci splošnjo strmenje, ker se je mislilo, da je kaj tacega pri nas nemogoče. Bomo videli, kaj bode slavna vlada odgovorila na to. —
Splošnjega pomena bo interpelacije, ki zadevajo sklicanje reservistov in podpiranje njihovih zapuščenih rodovin. V tej zadevi so bile včeraj stavljene tri interpelacije. Grof Hohenvvart je vprašal, hoče li vlada iz dohodkov vojaške takBe podpirati revne rodovine k vojakom poklicanih reservistov? Poljak Tovarnicki je vprašal, so li že 8ostavljene komisije, ki imajo preiskovati, komu in koliko podpore naj se prizna? In levičar Roser je hotel zadeti, hoče li vlada skrbeti, da se bode pri sklicevanji re-
—t---—dJC-!—r-t-uZTTa
bilo imelo v njej podporo proti nemškim sosedom, ki so hrepeneli (posebno Prusija) odtrgati kak del pravega Poljskega. Ali Rusija za to ni mogla začeti vojne z Avstrijo in Pru-sijo ! Očividno je, da Rusija pri delitvi Poljskega ni storila nikake krivice, ker je vzela le to, kar je že bilo njena dolžnost. Dobe se nektere glave, ki modrujejo, naj bi se bila Rusija rajša odrekla svoje lasti, kakor pa dovoliti v razdelitev Poljskega. To je vse, kar se v tej zadevi zamore Rusiji očitati. Ko bi privatni človek, kateremu je po krivici odvzeto premoženje, najel svoje soBede, da bi dobil nazaj svojo last, jim da! priložnost, da bi ograbili vse premoženje krivičnika, ta bi ne ravnal pošteno in po kristjanskej veri. Te pojme obračati na državne in mej narodne pravice je smešno in popolnoma nanprotno osnovam, po katerih se ravnajo njih nravstvena načela. Nravstvena dela niso nič druzega, ko zatajevanje samega sebe, ima svoj koren v neumr-jočnosti Človeške duše, ko bi te ne bilo bi ne bil opravičen in imel nasprotje v sebi. Ko bi človek ne živel več po smrti, bi vsi zakoni njegovega delovanja morali imeti podlogo v tem časnem življenji v potrebi časnega miru, sreče in blagostanja zatajevanje samega sebe bi ne imelo veljave.	(Dalje prih.)
servistov ravnal o kolikor mogoče prizanesljivo zlasti glede Btarejših in oženjenih reservistov, In se je li okrajnim gosposkam zaukazalo, da naj pozvedo družine, ki so podpore potrebne in jih naznanijo dotični komisiji? G. vojni minister je na te interpelacije precej odgovoril rekši, da se bodo revne družine podpirale iz doneskov vojaške takse, da so se za to potrebne reči ža vkrenile in se še bodo, glede sklicevanja reservistov pa se ravna strogo po poBtavi, ki zaukazuje, da naj 8e re»ervisti sklicujejo po letih, pričenši z naj mlajš mi, kadar ni treba sklicati vseh. Ta odgovor ministrov bil je z dobro klici sprejet.
Včeraj je dalje tudi g. Nabergoj vprašal načelnika železniškega odseka, kaj je s prošnjami zarad zveze Trsta z Rudolfovo železnico? Baron Godel mu je odgovoril, da so v tej zadevi odseku došle tri peticije, dve meseca decembra, ena pa sedaj, ki priporočajo različne načrte. Ko bode odsek te peticije temeljito pretresel, bode o njih takoj poročal zbornici.
Ko se je predlog o vravnavanji Donave izročil budgetnemu odseku, pričela se je posebna obravnava postave, ki naj bi zabranila, da bi dolžniki hudovoljno ne poškodovali svojega zadolženega posestva na škodo svojim upnikom. Lienbacher je dokazoval, da se nova postava ne vjema z določbami obstoječe kazenske postave, da je toraj potrebno jo v tem smislu predelati in naj se za to še enkrat izroči jnstičnemu odseku. To je tudi priporočal Wtber in je pri glasovanji obveljal*. Potem 80 se vršile nektere volitve, izmed kterih omenjam le volitve v delegacijo za mesto tržaško. Volil je g. Nabergoj najprej za delegata samega sebe, za namestnika pa druzega poBlanca tržaškega, g. Wittmanna, ki zarad bolehnosti še biva doma. Ob ^a^- ur' bila je seja končana. Prihodnja seja je napovedana za torek, bode pa težko obveljala, ker se danes snidejo delegacije in bodo imele za kakih 5 dni posla dovolj.
Pač pa bodo med tem zborovali odseki, zlasti odsek obrtnijski, ki bode timel odslej boje vsaki dan sejo, da reši vsaj imenitnejše in važnejše oddelke obrtnijske postave. Te dni imajo udje odsekove večine med seboj posebne razgovore, da ae porazumč gledd dokaza zmožnosti pri rokodelskih obrtih in glede obligatoričnih zadrug, ker to oboje obrtniki raznih vrst in krajev zahtevajo. V tolažbo našim obrtnikom, ki so v nedeljo sklenili v tem oziru našim poslancem poslati posebno prošnjo, naznanim, da je večina gledč občh vprašanj pritrdila željam obrtnikov in bode oboje sprejela v novo postavo. Le eden izmed poljskih poslancev je nekoliko ugovarjal, pa se je naposled vdal. Kakor danes poroča ,,Deut8che Zeitung" hoče vlada zbornici skoraj predložiti tudi postavo o obrtnijskih nadzornikih, ob enem objavlja tudi že dotični načrt. Unidan je pa ravno ta list tako neresnično pisal glede obrtnijske postave, da bodem prilično v posebnem članku pojasnil to reč. Sicer pa omenjam, da ta list posebno rad razširja neresnične novice. Predvčerajšnem je pisal, da je šel dr. Šrom, kot predsednik kontrolne komisije državnega dolga vsled ukaza cesarske rodbine v Pariz. G, Šrom pa je bil na Dunaji Be je ravno tisti dan vdeleževal obrav budgetnega odseka, ko je „D. Z." pisala, da je v Pariz odšel. Ker je izdajatelj tega lista Reschauer sam državni poslanec, bi bil moral vedeti, da to ni res. S tem je hotel list na eno stran cesarsko hišo spraviti v sum, kakor da bi bila zapletena v borzne špekula-
cije, oa drugi strani pa je hotel vlado zarad borzne krize spraviti v zadrego. Ali niso to zares poštenjaki, da jih njim ni para?
V eni prihodnjih sej bode pravni minister dr. Pražik odgovoril na Tauffererjevo interpelacijo glede sodnijskega jezika po deželah slovenskih. Odgovor je že BOBtavljen, pa minister tak«, da bodejo ob enem tudi nekteri njegovi tovariši odgovorili na več drugih interpelacij.
'h Dunaja, 29. januarija. (Shod delegacij. — Minister Duuajevski. — Rovanje zoper šolske postave. — Šolska komiBija. — Župan Nevald pa sodnije.) Včeraj so se sošle delegacije, kterim je vnanji minister predložil postavo, po kteri za zadušenje vstaje na jugu zahtera 8 miljonov gld. Poslanec Groholski je precej v prvi seji vlado interpeliral, kteri BO pravi vzroki vstaje, in kako se sosedne dežela zadrže vatajnikom nasproti ? Deloma je prvo vprašanje rešeno v poročilu, s kterim vlada vtrjuje svoj predlog in v kterem pravi, da so se vstaške ali roparske čete po Hercegovini kazale že veliko prej, bo se je tam imelo ptičeti nabiranje vojakov. Nezadovoljnost ee je pokazala pri mohamedancih, ker so zgubili svoje predpravice, pa tudi pri kristjanih, ker se jim njih iskrene želje niso takoj spol-nile. Budgetni odsek se je precej včeraj sešel in je poslanca Rusa izvolil za poročevalca. Sploh menijo, da 8 milijonov gld. ne bo zadostovalo, in zato misli neki že Rus naBveto-vati, naj ae vladi dovoli 10 milijonov gld. toda le s to pogojo, da več ne Bme izdati. Pa to je pač silno težko določiti, ker vlada ne more v sredi dela vsega popustiti, ako je potrosila že vseh 10 milijonov.
Včerajšnji in današnji listi raztresajo novico, da misli denarni minister Dunajevski odstopiti. Konservativni državni poslanci, na ktere se oni listi sklicujejo, o tem nič ne vedo, in najbrže se je vse to izmislila le „Wien. allg. Zeituog", ki že ne more pričakati trenutka, ko njen ljubljenec, mladi Plener postane denarni minister.
Agitacija in rovanje zoper novo šolsko postavo se je pričelo na VBeh straneh. Mestni zbor dunajski pokazal je se ve da drugim manjšim zaBtopom lep zgled ter je sklenil državnemu zboru poslati peticijo, naj šolske postave ostanejo, kakor so. Tudi po drugih krajih so se začeli glasiti liberalci in upiti, da hočejo šolo zopet izročiti cerkvi, kar bi bila po njih misli se ve da strašna nesreča! V Dunajskem Novem mestu je še neki profesor tako hudo vdribal po novem viadnem načrtu, da se je miniBterstvu zdelo potrebno, šolskemti nadzorniku naročiti, naj prične proti njemu disciplinarno preiskavo. A ker vrana vrani oči ne iz-kljuje, začelo Be je ugovarjati, da profesor tega ni govoril v šoli, da toraj tudi ne more biti povod disciplinarni preiskavi, in deželni šolski svet, ali kakor nekteri listi pravijo, deželni odbor je pričel zarad tega prepir z minister-stvom, češ, da nima pravice zahtevati disciplinarne preiskave, ker je profesor zoper novo postavo roval zunaj šale, ne pa v šoli. Toda kam pridemo, ako bode višja oblast veljala le v šoli, ne pa Bploh, in bo smel vsak profesor, ali vsak vradnik svojim višjim ode kazati, kakor hitro čez šolski prag ali iz vradne hiše stopi?
Včeraj se je k prvi seji pod predsedni-štvom naučoega ministra Bošla komisija, ki ima pretresati premembe učnega reda za srednje šole. Povod k sostavi te komisije so dale vsestranske pritožbe, da je šolska mladina pre-
obložena s predmet'. Komisija se je včeraj zedi-uila o formalni obravnavi raznih predlogov.
O bivšem županu Ne v al d u listi poročajo, da bo zarad požara v Ringtheatru tudi on dobil vabilo k sodniji, kakor hitro bo okreval, in da bode imel pri njej jako veliko opraviti. Liberalci so prej, ko so krivdo zvračali na vlado, zahtevali ojstro kaznovanje vseh, ki so te nesreče kaj krivi, brez ozira na njih čast ali osebo. Zdaj so sicer umolknili, a zgodi naj se jim želja!
IVovoniCHto, 27. januarija. Velikrat se čuje o kaki tatvini, ki kaj jasno avedoči, da bo našim jetnikom po ječah nič kaj preslabo ne godi. Nekteri, ki so ta „lemenat" uže abBolvirali, še vedno hrepenijo po pre-okusni prežganki in tečnih cmokih. Pretečeno noč 26-27 t. m., okoli '/,1 po polunoči bo tukaj prekanjeni lopovi predrli zid pod oknom meso neke prodajalnice; prilezli v njo ter odnesli bojda 70 gld. gotovine, in nekoliko steklenic razne žganjice, misleče da je „šnops''. Pa opekli so se. Nekdo teh močnih gostov je pozabil žepni robec. Gotovo si je mislil kaj mastnega navezati, pa je revež pozabil. Teh prišlicev baje ni nihče čutil. Da niso sledu pustili, bi morda ne bili še kmalo se zavedli teh nepričakovanih „vizit".
Kdo pa da bi vtegnili biti ti možje, se za gotovo ne more vedeti. Sploh se pa na-tolcuje nek mlad „umetnik", ki je zarad tacib prigodb že precej časa lenaril med čveterimi stenami z malim prekrižanim oknom, in že parkrati zmeril z životom visočino med okeom in zemljo, če je res on tega kriv, bo pa gotovo še pravem času kam drugam popihal. — Menim, da glavni vzrok tacih slučajev bi znal biti, da nočni čuvaji premalo pazijo. Čudno, da v takem mestu so tatje tako predrzni in si varnosti toliko s vesti, da še celo v obližji glavnega trga obiskujejo skrivaj kaše, kakor na kakšnji puati samoti. Ni še dolgo tega, kar je bil tukaj tudi neki gospodar okraden, vzetega mu je bilo blizo 50 funtov maBti in mesi skoro celega prešička še v razsolici. Želeti je, da bi bili zanaprej nočni čuvaji bolj ču-ječi, Baj mesto ni tako veliko.
Tudi tukaj so se bili pred dobrim tednom prikazali igeici ali trobentice (primula), ki so se kaj lepo lesketali po proti solncu obrnjenih prostorih in traticah. Tudi marjetice so bile že navadne. 17. t. m. sem vtrgal vijolico. Pred enim tednom je prof. Derganc dobil živega hrošča (melontha vulgaris). Res redka prikazen polovice prosenca, tedaj Bredi navadno naj hujše zime. Navadno se ta hroče prikaže še le meseca aprila ne pa v prosencu. Da bi Bog nam le na spomlad prizaneBel belo obleko!
Kamnika. 18. t. m. izročili smo materi zemlji truplo prerano umrlega Ignacija Šinkovca, dijaka petega gimnazijalnega razreda v Ljubljani. Dasiravno je umrli že lansko leto bolehal in moral vsled tega en mesec pred koncem šolskega leta Ljubljano zapustiti in se podati k starišem v Kamnik, okreval je med počitnicami vendar toliko, da mu je bilo mogoče po preteklih počitnicah se podati zopet v šolo. Mislili smo, da bode sedaj po polnoma ozdravel; toda želja naša ae žalibože ni vresničila; kajti bolezen je prihajala vedno hujša, dokler ga v Božiču tako hudo napade, da je meral revež po kratkih, a hudih bolečinah zapustiti tako naglo ,,solzno dolino". Bil je vedno med boljšimi v šoli in VBe to dosegel je se svojo veliko marljivostjo. Sprevoda se je udeležilo mnogo občinstva, spremljalo je ranjcega tudi nekaj sošolcev, dijakov ljubljansko gimnazije k večnemu počitku ter
mu na grobu: „Jamica tiha, in „Nad zvezdami' za slovo zapeli. Naj počiva v miru!
Izza Svete gore. (Poročilo o občnem zboru in beBedi katoliško-politiške čitalnice v Čepovanu.) Dne 22. januarija ob '/a5. url zvečer se je začel občni zbor. Č. g. predsednik BI. Grča je povedal, kaj je odbor delal v svojih petih sejah, in omenjal, da petecije podane v pret. letu državnemu zboru in visokemu c. k. miniter-stvu niso bile brez vspeha.
Potem se je rešil družtveni račun in volil se je nov odbor, oziroma stari z usklikom zopet volil. Ker danes ni bilo druzih obravnav na dnevnem redu je predsednik v kratkem govoru podal pregled politike v pret. letu; konečno je omenil, kako so presvitli cesar obsodili uporno politiko naših nasprotnikov, in zbor pozival da naj jim vsklikne : Slava!
Po dokončanem zboru se je vršila „be-aeda" po sledečem sporedu: 1. Godba; 2. pesem: Mornar uglBb. Aug. Leban; 3. Dekla-macija: Ljudmila zl. Vilhar; 4. Pesem: Slav-janka, uglsb. Srečko Carli; 5. Igra: Odrtnik, sp. B. M. v Zvonu; 7. Godba; 8. Pesem: Oče pojdite domu uglsb. p. A. Hribar; 9. Cilinder in klobuk.
Beseda je kazala, da delalne moči na čitalniškem odru vrlo napredujejo. Vse točke so se vršile v popolno zadovoljnost poslušalcev. Udje in gostje so se pošteno in vrlo razvese-lovali. Da so presvitli cesar ustanovili odbor za pregledovanje sedanie državne oprave, in da so mu za predsednika imenovali grof Hohen-warta, to nas navdaja z naj boljšo nado.
(Kmetska ■posojilnica ljubljanske okolice), registrovana zadruga z omejenjim poroštvom, pričela je svoje delovanje z letošnjim letom. Druga polovica društvenih deležev, kateri so vsi oddani, uplačevala Be bode dne 30. t. m. Posojilnica sprejema hranilne uloge po 4V2%) na posodo daje proti menjici ali dolžnemu pismu po 7%• Uradni dan je vsaki torek od 9 do 12 ure dopoldne. Društvena pisarnica je na Marijaterezije cesti v Smoletovi hiši.
Odbor sestoji, in sicer, ravnateljski iz gospodov:
F. Ločniker, župan, poseatnik in trgovec na Viči, ravnatelj. M. Bavdek, župan, poaest-nik in trgovec v Udmatu, kontrolor. Ant. Knez, trgovec v Ljubljani blagajnik. Jos. Zore, župan poseBtnik in trgovec na Dobrovi, na-domestnik. Vinko Ogorelc, posestnik v Ško-feljci. Nadzorniški odbor: A. Wurzbach pl. Tannenberg, c. kr. okrajni glavar. Jan. Knez, župan, posestnik in trgovec v spodnji Šiški. Franc Omersa, trgovec in posestnik v Kranji.
Domače novice.
V Ljubljani, 31. januarja.
(Od deželnega odbora) bil je za njegovega pooblaščenca v okrajnem šolskem svetu Ra-doljskem imenovan penzijonirani vojaški kaplaD, g. Franc Čar man.
(V tolažbo oženjenim rezervistom) naj bo povedano, kar je odgovoril minister deželne brambe na interpelacijo nekterih poslancev. Rekel je namreč, da bodo družine takih rezervistov , ki se v vojsko pokličejo, dobivale podporo. Nadalje pa je tudi rekel, da se bo na oženjene ozir jemalo in da se bodo v boj poklicali raje mlajši in neoženjeni vojaki. Oboje poročilo je bilo poslancem po volji, in miBlimo, da tudi oženjenim rezervistom.
(Imenik mestnih volilcev ljubljanskih) je sostavljen in leži pri magistratnem ekspeditu
do 22. februarija vsem na ogled, da se prepričajo, so li v njem vpisani aH ne. Naj noben volilec nikar ne zamudi ga pogledati in se prepričati niso li v njem morda vpisani tudi taki, ki nimajo volilne pravice, da za-morejo o pravem času reklamirati ali vložiti pritožbo zoper BOBtavo imenika.
(Občni zbor Marijne bratovščine) Be je zadnjo nedeljo vršil. Iz poročila posnamemo, da je družtveno premoženje narastlo na 24.000 gld. Lansko leto je 200 novih udov pristopilo, dokaz da sedajni odbor res marljivo dela, kajti težko je ude pridobivati zdaj, ko imamo toliko pogrebnih družtev v Ljubljani. V odbor bo bili na novo voljeni gg. Regali, Klein in Arko; tudi pregledniki računov so ostali prejšnji. Trem odbornikom se je za marljivo delovanje podarila nagrada skupnih 100 gl. Občni zbor je bil dobro obiskovau. Svetilcem, ki so imeli zdaj po 50 kr., dovolilo se je 60 kr. za VBak pogreb.
(Matica Slovenska.) Prihodnja seja Matičnega odbora bode z ozirom na poluletne šolske počitnice v ponedeljek 13. dan februarja ob 5. uri popoludne v društvenej pisarni na Bregu.
(Imajo doktorji volilno pravico v Ljub-Ijani?) Ljubljanski magistrat imel je dozdaj navado, da je odrekal volilno pravico na domačih vseučiliščih promoviranim doktorjem, ako nimajo v Ljubljani domovinske pravice. To je pa čisto napačno in v postavi ne vte-meljeno. Postava pravi, da imajo doktorji volilno pravico, pa nikjer ne zahteva domo vinske pravice od njih; deti se morajo v enako vrsto s penzijonisti, ki ne gledtS na to, ali imajo domovinsko pravico v Ljubljani ali ue, smejo voliti. V vsih mestih, tudi na Dunaji, kakor Bmo zvedeli, vse tam bivajoče doktorje prištevajo volilcem, samo v Ljubljani ne. Gg. mladi doktorji, potegnite se za svojo pravico, ako vam jo pa magistrat ali mestni zbor odreče, pritožite se pri državni sodniji, da bo reč enkrat rešena.
(Drsanje na Blejskem jezeru.) Na Blej ekem jezeru Be letos kranjska gospoda močno drsa, ker drugod ni ledu. V nedeljo se je peljalo več takih ljudi v Bled, ki se radi drsajo.
Razne reči.
—	Za General-vikarja v Trstu ki bode vodil po smrti škofa Dobrile Tržaško škofijo do umestenje novega škofa, je izvoljen naš rojak, kanonik Dr. Šust. Častitamol
—	Danes je v Kamniku sedmina por. dekanu, prečast. monsign. Juriju Križaju. O njegovem pogrebu Be je kazalo, koliko je bil rajnki spoštovan, čez 30 je bilo Je duhovnikov z daljnih in bližnjih krajev in sicer brez čč. oo. frančiškanov, ki so bili vsi pričujoči. Zadnjo čast so mu skazali tudi vsi vradniki in vojaki. Pobožnega ljudstva, se \e, da je bila polna cerkev. Sv. mašo je opravljal Moravski dekan, prečast. g. Teman; pri-digoval je dr. Strbenc in pokopal ga je Cirk-niški dekan, prečast. gOBp. Oblak. Umrl je rt-ven, ker je vse še v življenji razdal, tako da za njim ni bilo treba imetja vredno popisovati ia pečatiti.
—	Vrednost Btarega srebrnega denarja. Marsikje in marsikdo hoče stari denar kar v nič dejati. Za Btaro dvajsetico — če se sicer še sprejme — ponujajo po 80, 27, cel6 tudi le 25 novih Boldov. To je popolno neopravičeno postopanje. Po vradni določbi bc bode srebrni denar pri vsih cesarskih kasah fiprejemal po sledeči ceni:
Srebrni trdnjaki po 2 gld. za 2 gld. 10 kr.
O >, M 1 1, »> 1 ti S >1 Dvajsetica stara 34 ,, Desetica Btara za .......17 ,,
„ nova kovana po I. 1858 za 35 „ Groš	5 „
—	Spominek v Bledu je dal g. Ritt-majer napraviti ranjkemu pesniku Anastaziju Griinu, ter ga bode dal razkriti na binkoštno nedeljo.
Za I. 1882 bo družba bv. Mohora v Celovcu svojim udom podala Bledeče knjige: ,,Življenje D. M."; „Življenje sv. Elizabete"; „Občne zgodovine" IX. zvezek; „Naše škodljive živali" 111. snopič; „Slov. veČernice" in „Koledar" za prihodnje leto. — Upati smemo, da bodo tudi razni udje s tem različnim blagom zadovoljni in da še mnogo novih udov k toliko koristni bratovščini pristopi.
—	Zemlja posula je 17. t. m. Janeza Butala iz Griča pri črnomlji, ki je z Andrejem Oatermanom v Dobličkem stalniku glino kopal. Ko je hotel iti iz jame, vdrla se je zemlja nanj in ga tako hudo zasula, da ga niso več živega izkopali, dasi so ljudje nemudoma na pomoč prihiteli.
—	Nedeljo posvečevati je strogo zapovedal tudi vojni minister. — Vse vojaške vradnije morajo biti ob nedeljah zaprte in straže po kasarnah naj se kolikor mogoče skrčijo, da imajo vojaki priliko pri sv. maši biti.
—	Policija v Atenah je zasledila zaroto zoper življenje kralja. Ilotli so ga napasti na železnici med glavnim mestom in Pirejom. Mnogo so jih prijeli in zaprli.
—	Razdelitev. Drugi dan po obletnici za Ludevitom XVI. je grof Chambor med revne v Parizu dal razdeliti 10 000 funtov kruha. Res kraljevi darl
—	Guiteau obsojen. Tisti Guiteau (Gn6), ki je vstrelil amerikanskega predsed-n>ka Garfielda, bil je te dni od porotnikov kriv spoznan in bo brž ko ne obešen. Za udovo Garfieldovo se je nabralo že 361.892 tolarjev, t. j. čez 700 000 goldinarjev.
—	P. Peter Singerf. V Solnogradu je umrl slavni frančiškan P. Peter S,nger, 72 let star. Oa je bil tako slaven umetn-k v godbi, da tio ga tujci kar v celih trumah obiskovali. Njegov in^tiument je bil „pansym-phonikon" to je „vseglaanik" s 40 registri. Vsi bo občudovali ta inutrumeut. Izvabil je iz nj. ga glasove trobente, klarineta, gosli, cela, in mnogo diuzih instrumentov s tako natančnostjo, da bo vRi strmeli. Ta „vseglasnik'' je on t-am iznašel in naredi). Oče Smger je bil
rojen Tirolec, kjer je bil njegov oča zvonar. 17 let star je stopil v samostan oo, frančiškanov in je deloval kot duhovnik že od 1. 1834. Pečal pa se je v prostih urah največ z godbo, kakor naš p. Hribar in dosegel veliko slavo. Med Mozartovo svečanostjo ga je obiskalo v petih dneh 1300 Ijud'. Celo slavni skladatelji, kakor Spohr, Meyerber, Lachuer so ga občudovali. Ko je bil dunajski „Miianerget)iingB-verein" v Solnogradu nm je to družtvo aa čast nekaj pesmic zapelo.
Izkaz
velikodušnih darov in doneskov društvu zidanja nove cerkve Jezusovega Serca v Ljubljani do konec septembra 1881.
(Daljo.)
Po g. Janezu Dovič-u: Mar. Sitar 1 gl., Jan. Do« vič 1 gl., Urša Kolono l gl, Ana Muhič 50 s., vež
0	sob skupaj 7 gl. 40 s.
Po preč. g. kan. Zamejen: Noža Pariš 100 gld., Franca vidio 1 gld., Lenka Juvan 1 gld., Marijana Juvan 1 gld , Franca Bizjak 1 gld., Joliana Bizjak 1 gld., Mar. Kopitar 1 gl., Mar. Stalec iz Trsta 1 gl.
Po g. Jerneju Mam-u: družina Gomažar 20 gld., Joliana ousterŠiŠ 30 gld., Neža Juvaučio 2gl., Fordnik B. 3 gl., N. N. 2 gld. iSIi s., N. O. 1 gld., Ana Kleš-nik 8 gl., gospa Androto 1 gl., gosp. Friihlieh 10 gl., Jurij Jtapps 2 gl., N. N. 25 gl., M. B. 50 gl., Anton Koblar 5 gl., Jan. SusteršiS 1 gl.. Joliana Jonko 1 g!„ Jan. Comell 5 gl., Miha Mlinar 1 gld., H. Bohinc 10 Uršulinske nuno 5 gl., Mar. Komar 5 gl., Jak. Klopčič' 2 gl., preč. g. Mežnarič, dekan, 10 gl., Katra Krašovio
1	gl. 5 s., dr, Gregoree 1 gld., Gašpar Lužar 3 gld., Vilic. Premk BO s.
Po proč. g. kan. Zamej-eu: šest oseb vsaka po 10 s., za mesoc novomber; neimenovan 20 gl., iz pu-šico v stolni cerkvi 26 gl. 56 '/, s., Jan. Loban 50 s., Mar. Ponikvar 50 s., delalko v eigarnici 7 gl. G7 s, neimen. 1 gl., č. g. Valentin Klobus, župnik na Voj-skem 14 gl. 5!» s., č, g. Jan. Zan 1 gl., dvo osebi 55 s.
Nabirki po „Zg. Danici": 386 gl. 76 8.; duhovnija Polhovgradeo a čast. g. župnik Jak. Fada 50 gl.,
g. Jan. Smrokar 4ii gl.
(Daljo prili.)
Dober kup
ure.
Jaz pošiljam liro proti poštnemu povzetju, in komur ura ni všeč, dam denar nazaj. Tedaj je
kupčija brez nevarnosti.
1 Cilinder Ura iz srebernga niklja z verižico,
prej 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr. 1 Ura na sidro iz »rebrnega niklja z verižico,
prej 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. i srebrna remontoir Washington ura z verižico,
prej 30 gl„ zduj 15 gl. 1 srebrna ura na sidro z patentiranim kolesjem
in verižico, prej 25 gl. 11 gi. 25 kr, i zlata ura za gospe, prej po 40 gld., zdaj po 20 gl. z verižico okoli vratu.
i zlata remontoir ura prej po 100 gld., zdaj po 40 gl.	(3)
Jiiuutro z« pot let.
ril. Vroiiun, urar na Dllllilji. Wien, gegeniibor der \Vollzeile.
To zdravilo je boljše
in cenejše, ko vso grenke vode.
Bolno kri mirno in polagoma razveže. Dobro za vse bolniki!.
Nikomur ne škoduje
izkazi, v kterih ue najdejo med drugim tudi mnogoštevilne sodbo strokovnjakov o dobrem učinku in neškodljivosti tega zdravila, so zastonj dobivajo po tistih lekarnah , kjer je to zdravilo na prodaj. Treba jo zahtevati izrekoma
tllrmnlovo dvlearske hohke' (BrandPs Sciceizerpillen), ki uo v pleliastih šk&tljah, in sicer stane škatlja a 50 bobki 70 kr., 8 15 bobki pa 25 kr. Vsaka škatlja mora imeti zgoraj narisani pokrov, sicer ni prava, to jo beli švicarski križ nn rudečem polji, pa imo izdelovalca.	(3)
Prodaja v Ljubljani HM»yr, lekar.
ivmmummmmmmmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Pioti napetju in kislini
v želodcu zoper hemoroide, zabasanje, bolezni na žolču in jetrih,
zoper	liri,
zoper ti šč a nje krvi proti glavi iu pi-Hom.
Vse izdelano po naroČilih zdravnikov, večinoma iz Švica rukili planinskih rož