stvor	VIDMAR, J.	20		127
emil iz lonneberge	LINDGREN, A.	19		234
SKRIVNOSTI (ZBIRKA)	BLYTON, E.	19	19	283
SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV	grimm	19		74
UGANKE O ŽIVALIH	uganke	19		19
GOSPOD HUDOURNIK	FINŽGAR, F.	18		21
HIŠNIKOV DAN	JURCA, B.	18		31
KLIK (ZBIRKA)	KOPIETZ, G.	18	18	41
NAGRADA ZA IZVIRNO sLOVENsKO sLIKANICO
Na prvi razpis za nagrado »izvirna slovenska slikanica«, ki jo bo od letos naprej podeljevalo združenje založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije avtorju, ilustratorju in založniku, je 19 slovenskih založb prijavilo 43 slikanic. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Judita Krivec Dragan, Tilka Jamnik in Boris Balant, je izbrala najprej 7 nominirancev. To so bile knjige: Obuti maček Charlesa Perraulta z ilustracijami Zvonka Čoha (Mladinska knjiga), Mrožek dobi očala, ki jo je napisal Peter Svetina, ilustrirala pa Mojca Osojnik (Mladinska knjiga), avtorska slikanica Mojce Osojnik Polž Vladimir gre na štop (mladinska knjiga), Zvezda s čepico, ki jo je napisal Slavko Pregl, ilustriral pa Arjan Pregl (Mladika), Vesele pesmi piskamo Otona Župančiča z ilustracijami Marlenke Stupica (Prešernova družba), Vrata Daneta Zajca z ilustracijami Rudija
Skočirja in V Pedenjpravljico prost vstop Nika Grafenauerja z ilustracijami Marije Lucije Stupica (oboje prešernova družba).
Nagrada je bila podeljena 2. aprila zvečer na prireditvi v Narodni galeriji v Ljubljani. Slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo Andreja Rihter. Nagrado za izvirno slovensko slikanico je prejela slikanica Obuti maček.
Žirija je zapisala, da pravljica znamenitega francoskega avtorja že dolgo sodi med bisere svetovne literature. Zvonko Čoh pa je v tej pravljici, ki je doživela že veliko likovnih upodobitev, sijajno združil tradicionalno, v srednjeevropskem pravljičarstvu utemeljno ilustracijo, ter sodobno, z izkušnjami filma in stripa posodobljeno slikarsko pripoved. V oblikovno in barvno bogatih prizoriščih, kjer ne manjka duhovitih podrobnosti, oživijo znani liki v vsem domišljijskem bogastvu.
desetnica
nagrada Društva slovenskih pisateljev za mladinsko književnost
25. maja 2004 je bila v dvorani Društva slovenskih pisateljev prvič v zgodovini društva podeljena stanovska nagrada za mladinsko literaturo. Za desetnico se po pravilniku lahko potegujejo le mladinska dela članov DSP, ki
so izšla v zadnjih treh letih. Nagrada je tudi denarna, kar je omogočila založba Prešernova družba.
V strokovni žiriji so bili: Mitja Čan-der, Ciril Zlobec (predsednik), France Forstnerič, Jože Hudeček, Tea Štoka
91
in Suzana Tratnik. Žirija je ob izdatni strokovni pomoči doktorice mladinske književnosti Dragice Haramija, ki pa ni imela pravice glasovanja, pregledala 98 mladinskih del. Najprej so izbrali 10 finalistov, in sicer: Popoldanski ritem Gorana Gluviča, Njune zgodbe Miroslava Košute, Počitnice pri teti Magdi Svetlane Makarovič, Zakaj so sloni rah-lospeči? Vinka Moderndorferja. Srebro iz Modre špilje Slavka Pregla, Živalske novice Il.del Primoža Suhodolčana, Po-gašeni zmaj Bine Štampe Žmavc, Baraba Janje Vidmar in Dežela odrezanih glav Dima Zupana. Število finalistov pa se je po odstopu Janje Vidmar in Slavka Pregla, pobudnikov sekcije za mladinsko književnost in nagrade, zmanjšalo na osem.
prvo desetnico je prejel Mate Dolenc za delo Leteča ladja. V utemeljitvi je žirija zapisala, da se v 17 kratkoproznih besedilih, ki sestavljajo knjigo Leteča
ladja, zrcali pisateljeva ljubezen do morja, Primorcev, pomorščakov. V knjigi se prepletajo resnice, miti, pripovedke in legende o morju, ki jih je avtor bral, slišal ali doživel. Različne morske vedute predstavljajo pejsaž nad-časovnim, večnim resnicam in dvomom človeške biti.
Nagrajenec je po podelitvi povedal, da sestavljajo delo Leteča ladja zgodbe, ki jih je pisal za revijo Kekec in so nato zbrane izšle leta 2002 pri založbi Mladika.
Slavnostni govornik je bil predsednik DSP Vlado Žabot, ki je posebej izpostavil pomen stanovske sekcije za otroško in mladinsko književnost. Njena predsednica Janja Vidmar pa je predstavila dosedanje dejavnosti in nekatere načrte, med katerimi je tudi ustanovitev literarne revije za predmetno stopnjo osnovne šole in reorganizacija Cankarjevega tekmovanja.
slovenski ilustratorji na japonskem
V mestu Oita na Japonskem bo junija 2004 mednarodni bienale knjižne ilustracije azijskih in evropskih držav (OBI 04), na katerem bo sodelovalo kar pet slovenskih ilustratorjev. Slovensko ilustracijo bodo predstavili: Su-zi Bricelj, Ana Košir, Polona Kunaver Ličen, Polona Lovšin in Peter Škerl, vsak s petimi deli. Selektorsko delo za Slovenijo in Hrvaško je opravila ilustratorka Alenka Sottler. Hrvaško ilustracijo bodo predstavljali: Svjetlan Junakovic, Andrea Peterlik in Dubravka Kolanovic. Alenko Sottler, nagrajenko prejšnjega bienala, pa so na Japonsko povabili tudi kot sodnico - članico
žirije, ki ji bo predsedoval Josef Wil-kon. Japonci, največji ljubitelji knjižne ilustracije v svetu, so razstavo posvetili velikemu mojstru te zvrsti Josefu Wilkonu. Organizatorji želijo prikazati japonskemu občinstvu mednarodno kulturno izmenjavo in izpostaviti nove talente na področju knjižne ilustracije. Po njihovem mnenju bodo prav ti ustvarjali podobo sveta in kulture 21. stoletja. Na Japonsko pa je na povabilo prirediteljev odpotovala tudi pisateljica in publicist-ka Ifigenija Zagoričnik Simonovic, ki naj bi svoje vtise o tem pomembnem ilustratorskem srečanju posredovala slovenski in hrvaški javnosti.
92