Ste ir. 10 Posamezna števiika 50 par. Novo mosto, dno 5. marca 1922. Poštnina plačana v gotovini. Leto li.
Naročnina se plačuje v naprej in stane mesečno din. 1'50; polletno din- 8"— in letno din. 15'—; v inozemstvo dvojno. — Vse poši-ljatve nanaslovlista »Sedanjost**. Nezaprte reklamacije poštnine proste. — Izhaja vsak četrtek z nedeljskim datumom v Novem mestu.
Oglasi: 1/2 strani din. 250'—, Vi in V g sorazmerno; manjši: mm 40 par; trivrstični in ob-smrtnice 31* par; poslana, reklamne notice itd. v besedilu mm din. 1.—. Koristonosna dru štvena priobčila 30c/o popusta, pri večkratoglaševanju znaten popust.
Krvavo obzorje?
Glede vpoklica in prevoza vojaških novincev je izjavil vojni minister v zbornici, da ne more vedeti, kakšni so bili razlogi za vpoklic novincev v zimi. „Govori se — tako je odgovarjal vojni minister —, da je bila nevarnost, pa tndi sedaj'se govori, da more nekaj biti z naše strani, nekaj od Arnavtov in nekaj od zunanjih neprijateljev in da se je želelo imeti novince za spomlad. Za take priprave pa je treba denarja". — Tako je govoril vojni m i n i s t e r. Preči-tajte še enkrat in še parkrat; ne bd škodovalo. V teh besedah je vsa ogromna težina sedanjega izrednega položaja. Kaj pomenja izraz vojnega ministra »govori se“? Vsekakor vojni minister ne posluša žensko zgovornost na trgu, da o tem poroča v zbornici. Če povdarja vojni minister, da se nekje nekaj kuha, je ta kuhinja samo in edinole V ministrskem svetu. Torej tam se je govorilo in minister pravi, da se tudi sedaj govori, da je bila nevarnost in da ta nevarnost še obstoja. Baje se nekaj pripravlja za spomlad in sicer 1. v državi, 2. od Arnantov in 3. od zunanjih sovražnikov.
Najprej se ozrimo na položaj v državi. Ta položaj vsebuje vse kali, iz katerih se navadno rhzvijajo revolucije. Snovi je torej več kot dovolj za — eksplozijo. Mi smo že v predhodnih številkah zavzeli stališče napram tej nevarnosti in izjavili, da naša stranka nima niti volje, niti zlobe služiti za ročaj sablji, ki bi sekala po hrbtih slovenskega .ljudstva. Pod sedanjo državno upravo, v tej obliki in pod takim načinom vladanja pač ne more nikdo zahtevati več kot lojalnost od nepomirljivega bori tel j a za versko, plemensko in osebno ravnopravnost. Edino uspešno poroštvo za to ravnopravnost pa je v avtonomistični ureditvi države, ker
—	.odkrito povedano — nimamo po sedanjih žalostnih izkustvih nobenega zaupanja v B e Ig rad, kjer ima glavno besedo ta-mošnja cincarsko-židovska porodica. Položaj Slovencev je tako obupen, da bi — ko bi šlo samo za koristi plitvega tzv. čitalni-škega slovenstva -— morda bilo umestno slaviti 350 letnico Gubčeve ustaje. —Ker pa mostarska »Narodna Slob-da", v poročilu, o agitaciji Radičeve stranke v Bosni in Hercegovini, pravi, da je podpredsednik te stranke Predavec na shodili govoril v smislu, ki pokazuje, da je Hrvatski blok pripravljen prepustiti velesila m razsodišče glede meje napram Srbiji, postaja stvar že s tem dejstvom popolnonia drugačna. Velesile imajo pogodbo s Srbijo še iz 1. 1915. Po tej pogodbi je Srbiji zagotovljena Bosna, Hercegovina, Srem, Bačka in južna Dalmacija do reke Neretve. V teh krajih pa živi na milijone katoliškegd ljudstva. Ali s m e-m o in moremo in ali je na m t, r e b a pustiti to i j n d s t v o n a c e d i 1 u zato, da Radič p o 31 a n e predsednik r e p n-b 1 i k e brez vojske, proti kateri bi stali z našimi sredstvi dobro obo-
roženi Velesrb i j anci? Ne, odločno ne! Treba je torej odkloniti to nevarnost če in v kolikor res obstoja. Za odklonitev te nevarnosti pa je potreben pravi ljudski parlament in ne rekrutov in topov, ki so znamenje družbe, v kateri sedi človek omadeževan s sn m o m zveze z so-u d e 1 e ž n i k i umora. Treba je novih ljudij, ki izidejo iz volilnih skrinjic na podlagi pravičnega volilnega zakona. Ti novi ljudje naj se potem spoiaznmejo in izvedejo spremembo ustave na avtonomističnem* temelju. To je edini uspešen ventil, da se odkloni nevarnost eksplozije. Dajte nam pokrajinske zakonodajne zbornice!
Kar pa tiče nevarnosti od Arnavtov, smatramo, da je Anglija pošteno okrcala po predolgih prstih bodisi tega ali onega imperialista, ki gre v škodo njenim interesom v Albaniji. Pašič morda vendar ne bo iskal nove sramote državi. Ali pa?
Glede zunanjih sovražnikov sploh pa imamo čl. ,0, 11, 12 in 16 Lige narodov, ki ne dopuščajo kar tako — meni nič, tebi nič — napadov na drugo državo. Ko bi taka nevarnost od zunaj res obstojala, bi mo.ala o tem vedeti Liga narodov, ki ima dovolj sredstev, da prepreči krvavi spopad. — Toda tu tiči vsekakor nekaj in ta »nekaj** je v macedonskem vprašanju, kar dokazuje naravnost pobesneli odpor cincarjev proti govoru poslanca Sušnika, ki je zahteval avtonomijo tudi za Macedo-nijo. Govor ministra Uzunoviča proti tej opravičeni zahtevi macedonskega ljudstva nas v tem popolnoma potrjuje. Neosnovane in namenoma v javnost vržene vesti iz Atene, češ, da se Bolgarija oborožuje. dokazujejo, da je -mednaroden položaj neugoden zavojevalni politiki malih držav in da je avtonomija Tracije, Macedonije in rumunske Dobrudže samo vprašanje časa.
Ker pa ne moremo verjeti, da bi vlada v tako resnem notranjem in zunanjem položaju mogla misliti na kakršnokoli oboroženo akcijo, upravičeno pričakujemo, da bo Pašič ovrgel trditve vojnega ministra kot neresnične. Če se pa to ne zgodi, bo gospodarska konferenca držav v Genovi morala razpravljati tudi o politični usodi vseh jugoslovanskih pokrajin in ne samo o Macedoniji. Seveda (v okviru dosedanjih državnih meja.
Strašne številke.
Poslanec Brodar je v svojem govoru krepko prijel vojaško upravo radi postopanja z vojaškimi novinci in z vojaki sploh. Samostojneži. so neovrgljiva žalostna dejstva. ki jih je navajal poslanec Brodar, spremljali s predrzno trditvijo. Češ, da to ni resnica. Vojni minister, ki je odgovarjal obenem na interpelacijo poslanca Djonoviča, je moral potrditi navedbe poslanca Brodarja celo na podlagi podatkov samo dveh armadnih poveljstev, dočim tretje armadno poveljstvo v Skoplju, kjer je stanje za naše fante najmočnejše. niti ni odgovorilo.
Od 7 0.000 rekrutov, kolikor jih je po državnem proračunu vpoklicanih jih je več kot 500 mrtvih in do 10.000 obolelih, ako vzamemo za merilo odstotke, ki jih navaja vojni minitter za polovico teh rekrutov in sicer za umrle 043 °/o- a za oboieie 8'31°/o- :— Žaleli bi, da bi te strašne številke bile znatno manjše, toda poznavajoči naravnost škandalozne razmere* ki vladajo v vojski, z bolnim srcem ugotavljamo, da so te številke stvarno mnogo večje. Te številke pa so v toliko strašnejše, ker predstavljajo v sebi večino slovenskih in hrvatskih fantov.
Yolilci, ki ste nasedli zapeljivcem centralizma denarno prodane stranke, vi ste sokrivi smrti teh nedolžnih mladih življenj ! Streznite se in vrzite raz seba žig p r o d a n c e v in pomnožite vrste avtonomistov, če hočete ohraniti imetje in življenje svoje in svojcev! Bodoče volitve naj bodo zvest izraz vaših gromovitih protestov, ki morajo prej ali slej omajati temelj katerekoli cigansko-židovske porodice! Več ponosa in samozavesti!
Naši železničarji.
O mezdnem gibanju in gospodarskem položaju železničarjev prinaša dnevno časopisje toliko »točnih** in netočnih poročil, posebno pa še vladno čosopisje — namenoma lansiranih —, da je naša javnost o vsem napačno informirana.
Tudi >Sedanjost•* je nedavno prinesla vest. da železničarji delamo pasivo. t. j. da vršimo službo po predpisih in da imajo radi tega vlaki zamude. (To vest so prinesli tudi nekateri dnevniki Op. ur.) Gospod urednik ..Sedanjosti" je imel s to notico gotovo blag namen opozoriti merodajne faktorje na naš gospodarsko nevzdržni položaj. — Z ozirom na to. prosim gosp. urednik, da mi dovolite, da podam javnost’
—	s kolikor mogoče kratko — stvarno pojasnilo, da bo_ naša javnost razumela boj Železničarjev.
Zadnja zvišanja dohodkov smo železničarji dobili 1. 1920, ko je bil minister saobračaja še g. dr. Korošec. Priznati moramo. da je bil dr. Korošec dosleden svojemu stališču, ki ga je označil kot minister saobračaja, „da Železničar bodi za svoje pošteno delo, tudi pošteno plačan**. — Dra-ginske, družinske doklade so se takrat v toliko zvišale, da je bilo železničarjem mogoče skromno živeti, a to je bilo 1. 1920. Rekel sem, da je bilo z istimi dohodki 1. 1920 mogoče — skromno živeti. Zdaj pa naj jlavnost presoja sama, kako naj železničarji z istimi dohodki, s katerimi je bilo
1.	1920 mogoče, sicer skromno živeti, preživljajo sebe in svoje družine danes 1 1922, v času. ko je v splošnem mogoč obstoj le še raznim verižnikom. oderuhom, izvozničarjem in vsem ’ onim, ki žive na račun vsega delavnega ljudstva. Dejansko pa železničarji nimamo več niti tistih dohodkov, ki smo jih
imeli 1920, ker s takozvaniin „ prelazom v dinarske plače“ z mesecom majem 1921 smo zgubili — stanarino. Legitimne pravice se nam kar po vrsti jemljejo, postali smo železničarji popolnoma brezpravna raja. —
Podlaga za redno in dobro vršenje službe so dobri in moderni predpisi — pragmatika, mi pa imamo danes v četrtem letu zedinjenja — v tem ozira kaos, da se nihče več ne spozna. Imamo avstrijsko (ki je bila še najboljša), ogrsko, herc.-bos. in srbsko pragmatiko in toliko in toliko naredb in ukazov, ki eno drugo pobijajo, tako, da sam Bog vedi, kaj je še danes v veljavi. Naš uslužbenec se edino še eno dobro zaveda, da so predpisi o prestopkih še avstrijski v veljavi, da se ga pri istih prav brezobzirno kaznuje in s tem ubije v njem zadnji čut veselja do službe. —
Zavedajoč se v polnem obsegu, v kakem položaju se celokupni jugoslovanski železničarji nahajamo in ž njim celokupni promet, je »Prometna zveza“, org. kršč. mislečih železničarjev, že mestva julija podala inici-jativo, da naj se združijo v solidarni nastop vse strokovne organizacije železničarjev. Po daljšem boju se je posrečilo, da so se meseca nov. m. 1. združile v koalicijo vse železniške organizacije in izvolile vrhovni koalicijski odbor, katerega naloga je, da vodi zakonit boj za izboljšanja obupnega gospodarskega položaja. Dne 27. novembra 1921 je vrhovni odbor koaliranih organizacij prvič predložil vsem merodajnim faktorjem v Beogradu naše skromne zahteve, ki ne odgovarjajo današnji draginji niti od daleč. V glavnem se je zahtevalo: Vsem železničarjem naj se takoj izplača kot nujni pripomoček enkratni znesek v višini ene mesečne plače. Lraginjske doklade osobne in družinske, naj se zvišajo za 50 °/0. Pragmatika, sestavljena sporazumno z železničarji, naj se čiin-prej vzakoni. Te naše zahteve so bile tako skromne, da so jih — hočeš nočeš — morali vsi merodajni faktorji — tudi g. Pašič sam
— priznati za popolnoma opravičene in obljubilo se nam je, da se bo nam tudi
Avtonomije — obramba narodnih svetinj.
Teh napadov ni bilo treba dolgo čakati.
— Seron, kraljev namestnik v Siriji, kamor je spadala tudi Judeja kot pokrajina, je hotel porabiti to lepo priliko, da pokaže „upornim“ Judom svojo moč in se s tem prikupi na kraljevem dvoru. S precejšnjo vojsko se je vzdignil proti Judeji, da obračuna z Makabejci in njihovimi pristaši. Pri Bethoronn v soteski se mu je postavil nasproti Juda s svojimi četami, ga nenadno napadel in premagal. Seron, z ostanki svoje vojske, se je umaknil v Filitejsko pokrajino.
Po tej lepi zmagi je bila enkrat Judeja rešena od teh tiranov, ob enem pa pa je liberalno-centralistična stranka izgubila svojo moč. Glas o teh makabejskih zniagah se je razširil hitro na okrog pri sosednih rodovih in je prišel tudi na kraljev dvor, kjer je spravil kralja in vlado v veliko jezo in skrb. Po tej zmagi so si postavili Judje narodno vlado, vendar pa so ostali še msd»!j» pri državi Siriji. Tako so dosegli kar so hoteli in si izvojevali avtonomijo. Vse postave, dolžnosti do kralja in države
ugodilo. Dne 16. decembra m. 1. se je vrhovni koalicijski odbor ponovno sest'-1 -T r'eogradu, da urgira izpolnitev danih obljub, a kljub danim obljubam in 5 dnevnem čak^niu v Beogradu na ugodno rešitev naši.. Plitev so se morali naši delegati dne 21. XII vrniti iz Beograda z edinim poročilom, da so naše zahteve ostale pri obljubah.
Istočasno, koncem decembra m. 1. prinesli so vladni časopisi poročilo, da železničarji dobijo za novo leto takozvano 13 to plačo in 50 % zvišane draginjske doklade. Da so bile te neresnične vesti namenoma vržene v javnost, je danes čisto jasno. Kajti, ko so se delegati vrhovnega koalicijskega odbora železničke organizacije med 16. in 20. ja-nuarjem t. 1. zopet nahajali v Beogradu ter ponovno urgirali izpolnitev danih obljub, je gospodine minister saobračaja Stanič kij »m vsem prej danim obljubam — naravnost izzival naše delegate, rekši jim, „da o izplačilu enkratnega prispevka ni niti govora-1. Odrekel je pravo železničarjem, da bi sodelovali pri osnutku pragmatike. Kratko povedano: Jugoslovanski minister saobračaja „nema para* za železničarje ima pa „zakon o zaščiti države". Tako cinično in izzivalno govori minister z zastopniki tistega stann, ki vestno in pošteno vrši eno najtežavnejših služb v državi. Kaj naj si pošten človek misli o vrhovnem predstojniku železniške uprave, ko ljudem, ki žrtvujejo vse svoje duševne in telesne moči upravi države, ako onemogli, sestradani in raztrgani zahtevajo komaj skromno življenje — zabrusi v obraz: nem a in para — imam zakon za zaščito države. — To so gola dejstva, ki dovolj dokumentirajo kaki ljudje imajo danes usodo n&s vseh in cele države v rokah. Ko so spravili železničarski promet na rob propada, ko so se pokazali popolnoma nezmožne reorganizirati promet bi bili radi zvrnili vso krivdo 'na železničarje. Šli so najprej nafarbat javnost, da so železničarji dobili zboljšanje svojih dohodkov, potem pa istim pove, da nema para, pač pa zakon za zaščito države. Stavka železničarjev naj bi bila pokrila vso zafurano
so še vedno priznavali in jih izpolnjevali. Od strani vlade torej ni hi!o treba druzega kot priznati Judom avtonomijo, pa bi bili ostali tudi za naprej zvesti sirijski državljani..— Kralj in vlada pa so bili, druzega mnenja: Jude upogniti pod sirijski jarem in Judejo napraviti za sirsko pokrajino z grško kulturo in pogansko vero. to je bil njihov namen. V tem pa je bil tudi vzrok in vir novih bojev in homatij. —
2.	Slika. Dr žava proti n a rodil, Ker je kralj s svojo vlado sklenil s silo uvesti v Judejo liberalizem potom centralizma jo moral skrbeti za zadostno vojno silo. Kralj je zaukazal mobilizacijo po vse;, državi. Mobilizacija pa je bila draga reč že tudi v tistih časih. Državne blagajne so se hitro izpraznile :— sicer itak niso bile !>o-gate. iver je bila politika in upraVa slaba, treba je bilo inisliti na nove vi\e dohodkov. Vlada v tem oziru ni imela nobenih obzirov. Kjer je čutila kak denar, zlato ali srebro ali sicer kako sredstvo, je pograbila, če ni šlo drugače, tudi s surovo silo. Kralj Antioh Epifan se je sam postavil na čelo te davčne ekspedicije v vzhodno pokrajino sirijske države.
Za regenta je tačas postavil Lizija, moža kraljevskega rodu, izročil mu je svojega
mizerijo v našem prometu, krivdo polonk pa bi bili zvrnili na železničarje, a pravi krivci bi- si bili — umili roke.
Naša javnost naj zna, da železničarji vrše slej kop rej vestno in z vsem naporom svojo težavno službo — čeravno minister nema para za njih — in da niso oni prav nobenega nereda in ne zamud krivi, pač pa so krivi vseh prometnih kriz „strokov-njaki“, ki danes predstavljajo voditelje jugoslovanskih železnic.
Jugoslovanski železničarji pa smo /loka-zali zrelost, da se nismo — kjub obupnemu položaju — dali zapeljati do skrajnega koraka, ki bi bil prinesel splošnosti [ogromno škodo, a rešil morda iz zagate nekaj »strokovnjakov". Da pa bodo železničarji znali izbojevati mezdni boj in priti do svojih pravic, to bo pokazala bližnja prihodnjost in na to naj bodo gospodje kar pripravljeni; javnost pa upamo, da bo nas razumela in z nami simpatizirala.
Dopisi. »
St. Jernej. V nedeljo, dne 19. februarja t. 1. je priredilo naše „Katoliško slovensko izobraževalno društvo14 v društveni dvorani gledališko predstavo „Lovski tat\ Igralci so ziasti glavne vloge pogodili v splošno zadovoljnost občinstva. Orlovska godba, in ženski tamburaški zbor pa sta občinstvu preskrbela med odmori prijetno zabavo. To pot je vladal tudi med poslušalci precejšen red in mir, kar veliko pripomore k večjemu užitku in uspehu predstave. — Upamo, da se ta red v prihodnje še zboljša.
Dobrnič. — Tudi pri nas se gibljemo. Ob novem letu smo si ustanovili ..Hranilnico in posojilnico v Dobrniča". Tako, da imamo že skoraj vse organizacije. Treba jih bo le še spopolniti in požrtvovalno voditi naprej, da bodo te organizacije res dosegale svoje namene. — Ob novem letu smo imeli sv. misjon, ki je jako lepo uspel. Yodili so ga č. oo. lazaristi iz Ljubljane. Nekaj lepega je bila procesija z najsvetejšim ob sklepu sv.
sina v varstvo in polovico vojske za obrambo države zlasti proti Judom.; drugo polovico pa je vodil kralj seboj -na svojo davčno komisijo.
Lizij je poveril vojsko z Judi Ptolomejn, za vojskovodja pa je izbral Nikanorja in Gorgija. Ta dva sta zbrala vse čete iz Sirije in Fenecije ter se zgrnila pod Emavs, nedaleč od Jeruzalema. Ta vojska je štela okrog 45 tisoč mož. torej štirikratna premoč nasproti judovskim četam, ki niso imele niti 10 tisoč mož. 'Ker je poveljnik Juda Makabejec videl, da se na lastno moč in hrabrost ne morejo zanašati, je prosil Boga za pomoč. Vse ljudstvo, z vojaki vred, se je zbralo v Marfo, kjer so molili in se pokorili, da nagnejo božje usmiljenje k pomoči. Jud* je porabil vso svojo zgovornost, da je navduševal, naiod in vojsko za junaški odpor, čete so bile dobro opremljene in so dobile spretne načelnike po oddelkih na tisoč. — na sto — na petdeset, da se je mogla hitro zgrabiti v?a vojna sila. Jnda. ie odrinil na čelu svojih čet proti sovražniku in se je utaboril na drugi strani Emavsa nasproti sirske vojske. Pred spopadom je hotel Gor-^ij porabiti zvijačo. Zato je odposlal en del svoje vojske ponoči proč, da od daleč pride Judom za hrbet in jih tako obkoli
misijona. Dal Bog, da bi trud oo. misijonarjev n« bil zastonj. — Naši samostojni so tudi poparjeni. Saj so jih tudi tako za nos vodili njihovi voditelji, da se poštenemu človeku gnjusi. Pa poglejmo malo nazaj, kako so slepili njihovi govorniki po shodih ljudi. Najprvo sta prišla: Majcen iz Št. Janža in neki Zupančič. Ko je začel M. govoriti je kmalu prišel do SLS in začel udrihat po njej. Ko so mu naši ljudje z smehom ugovarjali, je začel kričat: „Sedaj se smejete, črez en par let so boste pa jokali sami nad seboj, ker nečete sedaj spregledat, če bodo šle razmere tako (nazaj kakor gredo sedaj, bo vzel kmet (in visoko je zamahnil M. z roko) cepec, vile, ali kar bo dobil v roke in jaz obžalujem če bo tekla nedolžna kri itd.“ In sedaj? Ali niso razmere mnogo slabše kakor so bile takrat? Ali g. M. kaj obžaluje, ker je tako ? Potem je prišel g. Vedernjak in neki drugi kmet, Govorila sta: „Že pred vojsko smo čutili potrebo ustanoviti kmetsko stranko. Lani smo pa z absolventi kmetijske šole ustanovili SKS. ki bo zastopala samo kmetske koristi. Dosedaj take stranke nismo imeli, SLS zastopa vse stanove, vseh stanov pa ena stranka ne more zastopat itd. Dragi kmetje, če kmet ne bo delal za kmeta, kdo pa bo. Zatorej vsi v avojo stranko, ki je samo za kmete. Noben drug ne bo mogel biti za poslanca, kakor samo kinet“. Še vsi se spominjamo, kako so samostojni vpili. „Mi bomo pomagali kmetn, mi, pa nobeden drug kot mi‘M Ko so zopet nekateri vprašali, kako je to, da samostojna, ki je že eno leto ustanovljena, še ni izboljšala razmer, marveč jih je še poslabšala? Na ta vprašanj^ je odgovoril Vedernjak: „Mi dosedaj še nismo v vladi, zato za zdaj ne moremo še nič pomagat". Jredaj pa pomagajo belgrajski porodici pri odiranju slovenskih kmetov. Ali ne bi biVp veliko bolje, da ne bi bila „samostojna“ nikdar zagledala belega dneva? In Vi, ki ste volili samostojno s ranko, stranko izdajalcev slovenskega kmeta, ali se kaj zavedate kako usodno ste volili? Čudno, da so vas tako za nos vodili, ki imate v svoji sredi
iw vniči. Juda pa ni čakal, da bi mu sovražnik prišel za hrbet, ampak je ravno zjutraj postavil svoje čete v bojno vrsto in odločno napadel sirsko taborišče. Sirska vojska se se je takoj zbrala in postavila vbran, vendar napada Judov ni mogla vzdržati. Kmalu so začeli omagovati posamezni odseki in se jeli umikati. Juda je pritiskal z vso močjo in sovražnik se je spustil v beg v dolino pod varstvo filestejskib mest, Toda s tem je bilo le središče sirske vojske poraženo: po gorovju pa so še stali levo krilo in v zasedo poslani -oddelki. Zato Juda ni pustil svojim ljudem pobirati plen, ampak v bojnih vrstah pogledati za sovražnikom. Zažgali so sirski tabor' in se obrnili proti novemu sovražniku, ki se je pravkar prikazal na vrbovih. Očem Mirjanov se je nudil čuden prizor: tabor v plamenu, sir.slie vojske nikjer, povsod pa judovske čete v bojnih vrstah pod njimi. Sirjanom je upadel pogum in ne da bi se spuščali v boj, so se umaknili v Flistejsko ravan proti morju. Zdaj še le je bila zmaga popolna in zdaj so varno zbrali obilen plen v zapuščenem sirskem taboru.
—	Za čudežno pomoč božjo vojski bratov Makabejcev so zahvalili Bogu v molitvah" in zmaga je utrdila končno tudi moč avtonomije Judeje v sirski državi.
..svetovno izkušene politikarje'4! — Tudi naših šol so se spomnili v Belgradu. Za danes pripomnimo samo to: katoliški s t a r i s i ne b o d o n i k d a r i n ii i k o 1 i d opustili, da b i s e n j i li o v i o t r o c i v šoli p o h u j š e v a 1 i i n p o s r b 1 j a v a 1 i! Po novem z a j) onu bi imeli stariši samo to pravico, da bi šole zidali, plačevali učiteljske moči in skrbeli za dobra stanovanja tem močem. Kaj se bo pa učilo v šolali in kdo ho učil, pa ne bi imeli nobene besede. Toda ne bo šlo! Kdor šole zida, kdor .šole vzdržuje in kdor v šolo otroke pošilja, tisti ima naravno i:i božjo pravico, da tudi odločnje, kaj se bo v šolah učilo. ..Zato naj vedo vsi tisti gospodje od zgoraj, da si katoliški stariši ne bodo pustili vzeti teh pravic. Mi so, bomo združili kot en mož in izvojevali svoje .pravice, ker je to naša dolžnost. — Vas pozdravljam! Oprostite slabi pisavi pripfostega kmetskega sina.
©rajssfvene vesti*
,.Našo kri", Fin* - evo zgodovinsko igro priredi v nedeljo, d..e 5. i. m. Katol. prosvetno društvo v Novem mestu v dvorani Rokodelskega doma, Režija in vloge so v rokah oseb/ da opravičeno pričakujemo naj bolj Sega uspeha.
Izredni občni zbor Katol. prosvetnega društva v Novem mestu je o tvoril v soboto zvečer podpredsodnik g. Mrak, ki je pojasnil namen in pomen izrednega občnega zbora. Odpoved bivšega društvenega predsednika g. dr. J. Fi-schingerja so zborovalci sprejeli na znanje s popolnim priznanjem njegovega nesebičnega delovanja v korist prosvete in splošuosti ter pooblastili odbor, da mu sporoči s posebnim pismom prisrčno zahvalo društvenih članov. Nato je predaval g. prof. Kovač o aktuelnih vprašanjih današnje dobe. Burno odobravanje njegovim izvajanjem je dokazovalo hvaležnost navzočega pbpinstva g. predavatelju in željo, naj se taka in enaka predavanja bolj pogostokrat prirejajo.	x
Županski tečaj za novomeški okraj v Novem mestu se zaradi nepričakovanih zaprek preloži na nedoločen Čas.
Naročite takoj knjige družbe sv. Mohorja! Zadnji čas!
Tedenske nowi©eB'
Petdesetletnico redovništva je v torek obhajal č. g. P. O t o k a r A 1 e š. — Kljub visoki starosti še vedno čilemu jubilantu naše iskrene čestitke.
Društvo za zgradbo katoliške cerkve v Belgradu
me je prosilo, naj prevzamem pove'':uištvo za Dolenjsko. Vsestranska zaposlenost me sicer ovira posvečati dovolj svoje skromne moči tudi temu perečemu vprašanju. Ker pa smatram za dolžnost vsakega katoličana, da po svojili močeh pomaga svojim bratom na apostolskem udejsto-vanju za našo sveto vero, ki tudi v Belgradu imej prepotreben viden znak v dostojni zgradbi božjega lirama, sprejemam na-se tudi to breme in prosim slovensko javnost ter vsakega posameznika za blagohotno podporo. ..Sedanjost11 bo objavljala darove in imena darovalcev. Sprejemajo pa se tudi Člani društva. Član lahko postane vsaka oseba, ki plača K 40 pristopnine in se zaveže prispevati mesečno po 20 K članarine. Na delo torej! — Fran Radešček.
Za zgradbo kat. oerkve v Belgradu je daroval g. Fr. Berlec K 20 — Bog povrni!
Članki v .,Sedanjosti" vzbujajo splošno pozornost, kar dokazujejo števiina pisma in prijave novih naročnikov. Nekdo celo pozdravlja „novo smer11 in pošilja v ta namen 100 kron. Da pa ne bo nesporazumljenja, izjavljamo, da sc odločno katoliško jugoslovansko stališče „ Sedanjosti'1 giblje, dasi neodvisno, v okviru taktike in načel SLS' Naloga „Sedanjosti“ je predvsem dvigniti •borbeni duh slovenskega ljudstva iz dosedanje solzavosti k osamosvojitvi in soodločevanju v državni politiki. Časi so resni in brez bojev ni zmage! —Uredništvo.
Mnogo gradiva, posebno pa iz Gospodarstva je moralo izostati zaradi navala važnih političnih dogodkov, katerim je vsak JniVan obračati naj večjo pozornost.
Za tiskovni sklad j.Sedanjosfr5 se / "bralo na lepo uspeli prireditvi Kat: pros.veu.jg,it društva v Novem mestu na pustni torek v Rokodelskem domu 80 kron. — Bog povrni in pomnoži število podpornikov.
„Naš dom/, ki je bil nekdaj icio razširjen med slovensko mladino, a je moral med vojsko prenehati, /.ačne z Veliko nočjo zopet izhajati v Celju. Skrbel bo pred vsem za načelno izobrazbo ljudstva v vseh vprašanjih javnega, zlasti narodnogospodarskega življenja. Izhajal bo mesečno in stano celoletno 24 it. Naroča se pri upravi „Našega doma11, Celje, hotel „Beli vol11.
Izjava. V zbornici je g. poslanec dr. Šeče-rov tajil, češ, da ni res, da vlada plačuje demokratski strankarski list na Cetinju. Dokazalo se mu je nasprotno. V podkrepitev tek th "a-zov izjavljam, da mi je že I. 1920, za viA^e g. Ljube Davidoviča, takratni načelnik tiskovnega odseka zunanjega ministrstva, g. M. Stefanovič, bivši poslanik v Madridu, kot državnemu uradniku ponudil, da sprejmem uredništvo tega lista na Cetinju. Enako ponudbo je dobil tudi g. Joe Matošič, takratni uradnik istega ministrstva. Seveda sva oba odklonila.
Fran Radešček.
Slovenski blok, t. j. združitev strank,in skupin v zaščito nedeljive in avtonomne Slovenije, obeta postati stvarnost. Prepričani smo, da so tudi med pristaši nam nasprotnih strank močne struje, katerim slovenstvo v jugoslovanstvu ni samo prazna beseda. Te struje je treba organizirati, pustiti jim njihova svetovna načela nedotaknjena ter tako sestaviti enoten Slovenski blok, ki bo v doglednem času igral važno vlogo skupno s Hrvatskim blokom. S tem korakom se približujemo uresničitvi „prečanskega bloka11, o katerem je svojčas govoril dr. Korošec. Pridružujemo'se vsej'pošteni slovenski javnosti, ki odkrito pozdravlja ustanovitev slovenskega bloka.
Hrvatski blok je poslal belgrajski vladi važno pismo, v katerem zahteva posebno zastopstvo Hrvatov v delegaciji nase vlade na genovski konferenci. — Priznanje takega zastopstva bi imelo za posledico načelni pristanek vlade na plemensko razdelitev države na federativni podlagi, v nasprotnem slučaju pa mora Hrvatski blok napraviti še korak naprej. Kaj bo pa potem, je težko prerokovati.
Jugoslovanski klub je preko posl. dr. Gosarja ostro protestiral proti vladni politiki in proti krivicam, ki se gode ljudstvu. Klub je nato zapustil zbornico v znak protesta z ostalimi Člani opozicije še pred glasovanjem za dvanajstine. Socialisti so ostali v zbornici in s svojo navzočnostjo omogočili vladnim strankam sprejetje dvanajstiu za marec in april.
Posl. Kranjc je zahteval pri vojnem ministru redno izplačevanje plač in dnevnic vojakom v Sloveniji.
Dr. Pavelič, bivši podpredsednik Narodnega Veča, je potrdil navedbe Radiča, da je Pribi-čevič bil v zvezi z demonstranti, ki so zahtevali Radičevo glavo, kakor tudi to, da je Pribičevič pismeno zahteval 45 tispč kron za Hercigonjo, ki je bil uoudelcžen pri umoru pok. ministra Draškoviča. —, Pribičeviču želimo dober tek, če more vse take obdolžitve mirno požreti.
Delegacija ministrstva financ objavlja uradno:
Ker se dogaja, da špekulanti z raznim’ ara-ljivimi obljubami ponujajo ljudem svoje posredovanje pri zamenjavi petdinarskih bankovcev, kakor tudi pri zamenjavi poškodovanih bankovcev, opozarjam, da narodna banka in njene podružnice* vrše zamenjavo poškodovanih han-Itovcev po zakonu z odbitkom, ki odgovarja manjkujočim delom, kakor tudi zamenjavo petdinarskih bankovcev, ki se zdaj jemljejo iz prometa. — 'Istotako sprejemajo petdinarske ban- ^ kovce vse državne blagajne še do vštetega 5. marca 1922 v plačilo. — Potemtakem je vsakomur daua prilika, da svoje bankovce brez težkoč sam zamenja, ne da bi potreboval tujega posredovanja.
Pribičevičevo obsodbo je morala šele javnost izreči, ker je sam pri sodišču ni iskal. Njegov klub je sicer izjavil, da bo v varstvo svojih
članov ukrenil potr.ebno na eni prihodnjih sej. Mi vprašamo policaj demokrate, če so prepričani o nedolžnosti svojega prvaka, zakaj ne zahtevajo, da se Pribičevič stavi kot bivši minister in poslanec pred redno sodišče? Ako pa ne zaupajo sodišču, potem je to znamenje, da nismo več v p r a v o i državi. Ce pa nismo v pravni državi, kdo je kriv, da je država padla na stopnjo brezpravnosti ? Ali mar nišo policaj-demokrati že tri leta na krmilu države? S postopanjem v Pribičevičevi aferi so si policaj-demokratje dali najslabše spričevalo. Pogajanja med radikalci in policajdemokrati v tej zadevi, da se vse lepo potlači, pa dokazujejo, da pod vlado, ki tepta krščauska načela pravice in morale, ne more biti ničesar dobrega.
Kadar ženska tako globoko pade, kot je padla jugoslovanska krona, ni zanjo nobene rešitve več.
Pašičev govor pri kraljevi zaroki v Bukareštu je zelo značilen. Popolnoma neumestno je tamkaj razlagal, kako je 1. 1883. dvignil revolucijo in ustgjo proti srbskemu kralju Milanu, ker je le-ta vodil Avstriji prijazno politiko. — Ker pa vemo, da PašiČ nikdar ne govori nepremišljeno so bile — po našem mnenju te besede namenjene našemu kralju in njegovi zaročenki kot svarilo, naj se nikar ne izpozabita biti kdaj naklonjena ljudstvu iz pokrajin nekdanje Avstrije. Nadaljne zaključke naj cenj. čitatelji sami razvijajo in prišli bodo do odgovora na vprašanje: zakaj kralj, ki vendar pozna obupno stanje našega ljudstva, ne požene barantače iz svetišča naše države ?
Afera polkovnika Vašiča, ki je na Dunaju mislil obogatiti svoj žep z državnim denarjem, je prišla pred zbornico. Vojni minister je izjavil, da se še vedno vodi preiskava iu ne more ničesar povedati. — Doklej tako?,
Nema para za prečane! V policaj demokratskem klubu je prišlo na površje tudi vprašanje o izplačilu draginjskili doklad prečanskemu (našemu) uradDištvu. Finančni minister je izjavil, da bi v to bilo potrebno 80 milijonov dinarjev, katerih pa nima'. (Komu naj pa služi njegov 100 milijonski • dispozicijski fond ? — Op. ur.) — Tndi za bolnice v Celju, v Novem mestu, v Ptuju itd. se govori, da jih bodo zaprli. Isti vzrok: nema para.
Za novomeško žensko bolnišnico se trdovratno vzdržuje govorica, da g. župan Resman s pomočjo ’bolnišničnega oskrbnika g. Kalčiča deluje na to, da se ta edini zavod na Dolenjskem odpravi in v njem odpre mestna ljudska šola. V zvezi s poročili iz Belgrada je ta govorica verjetna. Drugo vprašanje pa je, če je prebivalstvo novomeškega okraja s tem zadovoljno. Mislimo, da ne!
Generalna direkcija državnih dolgov je z objavo D br. 17.668 z dne 24. novembra 1921 pozvala naše državljane, da prošnjam za protest zoper žigosanje njihovih obveznic predvojnih negaziranih dolgov bivše avstro,-ogrske monarhije, ki se nahajajo na ozemlju avstrijske republike, po republiki Avstriji, prilože tudi potrdilo o državljanstvu domovinski list, kar naj store do F>. t. m.
Na smrt obsojeni so ti-le: Alijagič zaradi pok. Draškoviča, Stejic zaradi atentata na kralja, in Koroševič zaradi krvavih dogodkov, ki so jih povzročili „komunisti“ v Tuzli. — Na smrt na vešala je obsojen tudi gostilničar Jalen, ki je umoril pok. Avg. Zajca v Ljubljani.
Novomeška porota je zaradi tatvine obsodila Miha Zidariča in Gerjeviča vsakega na leto dni težke ječe. Vse ostale obravnave so odložene na prih. zasedanje.
Proslule Pucljeve vole sta p rodala Rade Pašič in zagrpbški „Promet“ v Švico po 100 kron za kg, dočira sta jih kupila od ministrstva za poljedelstvo po 16 kron kg. Torej so gospodje zaslužili pri enem kg 84 kron dobička. Tako „Politika“. Doklej bo minister Pucelj delal take „kšefte“ v škodo države ?
Židovska stranka v Jugoslaviji. Belgrajsko „ Vreme11 poroča, da nameravajo Židje v Jugoslaviji ustanoviti lastno stranko. Prevsem bodo poskušali izvesti organizacijo stranke v Vojvodini. Židov je v Jugoslaviji okrog 150.000.
Občni zbor Društva za zgradbo katol. cerkve v
Belgradu se je vršil 19. m. m. ter pokazal prav lepo in uspešno delovanje in je zato upati, da pridemo tu kmalu do svoje katoliške katedrale. Občnega zbora se je udeležilo od ca 300 članov nad 70. Predsednik ravnatelj- Matavšek je v daljšem govoru razložil namen društva in njegovo delovanje v preteklem letu, iz katerega posnemamo, da'je v Belgradu približno 10 tisoč katoličanov, ,ki so si osnovali pred dobrim letom zgoraj navedeno društvo. To je takoj začelo z intenzivnim delovanjem, zlasti z nabiranjem potrebnega' kapitala, ki se zbira iz članarine po 20 K mesečno in z darili. Ta so bila v preteklem letu prav znatna. Omeniti je zlasti darilo pokojnega papeža Benedikta v znesku 100.000 lir, potem darilo kralja Aleksandra v znesku
20.000 K in velike prispevke djakovskeSa bi-skupa Akšamoviča, belgijskega kardinala Mer-cierja, naših amerikanskih rojakov itd, Skupna imovina društva znaša že doslej okroglo
1.300.000 K, obljubljena je pa tudi še večja podpora od vlade, belgrajske občine in od drugih strani, tako, da je upati, kakor je povdarjal g. župnik Wagner, da se začne v 2—3 letih z zgradbo. Posebno je pohvaliti požrtvovalnost malih ljudij, zlasti delavcev, služkinj itd., ki podpirajo društvo preko svojih moči. Navdušeni zborovalci so izrekli društvenim funkcionarjem toplo zahvalo za njihovo uspešno in požrtvovalno delovanje.
Čast komur čast! Pod tem naslovom piše „Slovenski Narod“: Ljubljanski škof dr. Anton Jeglič je sporočil županu, da hoče plačevati v mestni fond za odpravo javnega beračenja po 2000 K na mesec. Naj bi bil gosp. škof v svoji zares kavalirski dobrodelnosti vzgled vsem slovenskim imovitim krogom!
Draginjske doklade so se zvišale javnim državnim nameščencem in vpokojencem. Prav je tako. Skrajni čas je že bil. Kaj pa duhovniki? Ali so se tem tudi zjednačile doklade s pravoslavno duhovščino ? Rečeno je bilo svoječasno, da se s povišanjem doklad državnim uslužbencem zvišajo tudi ob enem duhovnikom. Beda je čim daije' večja, ne moremo več čakati. Ali naj gremo prosjačit?
Cavkopiačovalci in davčne knjižice. Finančni minister je odgovoril 24. t. m. na pismeno vprašanje poslanca Stanovnika in tovarišev o uvedbi davčnih knjižic za davčne obveznike v Sloveniji s sledečim pojasnilom: Po § 14 ustave
za davčne urade iz leta 1850 morajo davčni uradi potrjevati strankam plačilo davka v davčnih knjižicah, ki so jih dolžni donesti davčni obvezanci sami. Ako nima obveznik knjižice, je dolžnost davčnega urada, da jo na' zahtevo stranke izda. Ta naredba ni bila^nikoli menjana ali ukinjena, pa velja tudi dandanes za vse davčne urade v Sloveniji. Tak in edini je način plačevanja direktnih davkov neposredno pri davčnih uradih. Drugi način plačevanja je, da obveznik plača davke po poštnih položnicah. Razume se, da ti. takrat dobi obveznih potrdilo o izvršenem plačilu od poštnega urada: ko pa obveznik pride v davčni urad, more zahtevati, da se mu izvršeno plačio vpiše v davčno knjižico. Taki zahtevi mora davčni urad ustreči po odstoječi naredbi iz 1. 1910.
Breme centralizma. Sloveniji je bilo letos do 10. oktobra predpisano 145 milijonov davkov, štirikrat večji Srbiji s Črno goro 149 milijonov, dvakrat večja Hrvatska z bogato Slovenijo pa 167 milijonov. Naš ■ denar gre na jug in drugi žive od njega, mi pa se krivimo pod davčno težo. Vedno bolj čutimo, kaj je centralizem. Tudi samostojneši čutijo razen Puclju.
Gostilna v Sloveniji. V tem oziru smo Slovenci prvi v eržavi. Lani je bilo v Sloveniji 6026 gostilničarskih' obrti, odvzetih je bilo začasno 47, trajno pa 512 gostilen. Koncesij, nanovo podeljenih pa 217. Na 185 oseb v Sloveniji pride ena oštarija, na 380 oseb pa ena prodajalna žganja. Na vsako osebo pride povprečno 49 1. opojnih pijač v povprečni vrednosti 1312 K., Sedaj pa si izračunimo zapravljene svote!
Ljudska posojilnica v Novem mestu v
hiši Gospodarske zveze sprejema vloge in daje posojila' vsak deiavni da». Zavod, ki se lepo razvija, toplo priporočamo.
Ameriški novičai*.
Raznoterosti. — Delavske razmere postajajo’ ponekod naravnost obupne. Zaradi visoke vrednosti dolarja je vsaka trgovina in industrija zelo skrčena. Ker je število brezposelnih veliko, je nemogoče preprečiti razna nasilja nad delavstvom. Urednika strokovnega delavskega lista v Charlestonu, Fr. Sniderja, so zaprli zaradi „izdaje", ker je opravičeno žigosal t v nasilja. — O tem bomo v prihodnji številki objavili zanimivo pismo našega marljivega dopisnika g. Lud. Zupančiča iz Clevelanda. — Rojak Mih. , unič kandidira v Calumeti za obč. davčnega cenilca.
Poročila sta se v Jolietu Fr. Račič 7, Amalijo Zupančič,
Umrli so. V Jolefu Elz. Staudohar. - V Mihvankee Ivan Dobnik. — V Buffahv Fr. Kozina iz ribniške zoline. ’
Širite ,,Seda jost*1!
iS"
Pestunjo
se išče za poldrugo-letno dete Naslov v upravištvu „SedaDjosti“.
■ H9aiaa»i9HRHBHMaaiaiB
II
Usnjorslfi pomni*?
n
Tiskarna — Krijigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Ilovo mesto se priporoča.
m
H
n
H ■
■ n
■ H B K !E 38 Sl Kž 5S 85 S8 M13 K H B! Sl
se sprejme s hrano in stanovanjem, plača po dogovoru. Josip Prašnikar, usnjarski mojster. Medija-Izlake pri Zagorju ob Savi.
Gospodarska Zveza
r. z. z o, z. v Ljubljani
P&drtLi&irišea w iovem mestu
lil
.Tj Trgovina AL,F0NS OBLAK si v Novem mestu
mum	»w*
|3J priporoča špecerijsko, kolqnijalno s mr in galanterijsko blago. "■8^8 ||j Točna in solidna postrežba! jjjj
8IIEniE!J!E||IEiUE*siEI*l
na novo dospelo; umetna gnojila — superfosfat in apneni dušik, galica, žveplo, najboljša ameriška rafija. Semena: nemška iu domača detelja, pesa in vse vrste trave.
Posebul manufaktura! oddešek«
Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Fram Radeščrk.
Tiska J. Krajec nasl., v Novem mestu.