SLOVENSKI
CELOVEC SREDA 6. JAN. 1988
Letnik XL!II. Štev. 1 (2361)
izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P. b.b.


Pridite vsi natradicionaim
vsoboto 9. januarja 1988 ob 1930 uh
vetika dvorana Dom sindikatov Ceiovec

s
//


Wagnerjeva kampanja: Neresnice na dežeine stroške
Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet sta v tiskovni izjavi ostro zavrnili zadnji radijski govor deželnega glavarja Leopolda Wagnerja in plačano kampanjo deželne vlade v dunajskih časopisih.
Organizaciji poudarjata, daje v tekstu predvsem napačna trditev, da sta osrednji organizaciji v memorandumu iz leta 1980 predlagali delitveno število 8 po jezikovnih kriterijih.
V smislu načela enakosti kot tudi v smislu demokratičnega oblikovanja javnega mnenja
zahtevata organizaciji od deželne vlade, da le-ta tudi Slovencem finančno omogoči informiranje javnosti o svojih predstavah glede dvojezičnega šolstva.
Obe organizaciji bosta še ta teden zavzeli detajlno stališče o Wagnerjevem govoru.
Za ples bosta igrala
ansambla AGRO PO P
Š!K
iL" sil Zbrali se bomo v prijetni domači družabnosti
Za jedi in pijače bosta skrbeli dobra kuhinja in klet
""	SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Razsodba ustavnega sodišča bistvenega pomena tudi za nas koroške Siovencel
Kakor smo že na kratko poročali, je ustavno sodišče v po službeni dolžnosti uvedenem postopku o preveritvi ustavnosti nekaterih besedi odnosno dela stavka v §13 Zakona o narodnih skupinah razsodilo, da se besede „v smislu § 2 odst. 1 štev. 3 navedene" v 1. odstavku in del stavka, „v kolikor je po neki odredbi v smislu § 2 ods. pri tej oblasti ali uradnem mestu dopuščen", v odstavku 2 §13 Zakona o narodnih skupinah, zvezni zakonski list, štev. 396/1976 razveljavijo kot protiustavne.
S tem je ustavno sodišče potrdilo pravilnost stališča, ki smo ga v smislu pojasnjevalnih pripomb k posameznim členom v posebnem delu 11 (ad 517 priloga k stenografskim zapisni-
kom državnega zbora - Vil. perioda zakonodaje) koroški Slovenci že v Spomenici zastopali, namreč da je določilo o slovenskem jeziku kot uradnem jeziku dodatno k nemščini brez posebne izvedbene zakonodaje neposredno izvršno.
S to razsodbo je ustavno sodišče ugodilo pritožbam štirih gradiščansko-hrvaških oseb, ker jim oblasti niso dovolile uporabo hrvaškega uradnega jezika z utemeljitvijo, da glede uporabe hrvaškega uradnega jezika v smislu določil 7. člena 3. odst, ni izvedbenega zakona odnosno odredbe v smislu §2 odst. 1 štev. 3 Zakona o narodnih skupinah.
Ustavno sodišče smatra sicer za dopustno, da se izvaja 7. člen štev. 3 Avstrijske državne
pogodbe v notranjosti države v taki obliki, da se z notranjed-ržavno pravno normo konkretizirajo upravni in sodni okraji, v katerih je uporaba slovenskega ali hrvaškega jezika kot uradnega jezika dodatno k nemščini dopuščena, smatra pa za nezdružljivo z državno pogodbo, če bi bilo oblasti, ki izdaja odredbo, prepuščeno s konkretizacijo v končnem izidu izključiti one narodne skupine od uporabe svojega materinega jezika, katerim je ta ustavnopravna pravica zajamčena v 7. členu štev. 3 Avstrijske državne pogodbe. Ravno to pa po mnenju ustavnega sodišča kakor vse kaže povzorčajo določila v §13 odst. 1 in 2 Zakona o narodnih skupinah, ker sklep odredbe o uporabi
slovenskega uradnega jezika v zvezi z omenjenimi določili izključuje uporabo hrvaškega uradnega jezika.
Končno ustavno sodišče ugotavlja, da Zakon o narodnih skupinah ničesar ne odloča o tem, kaj je razumeti pod upravnim in sodnim okrajem z mešanim prebivalstvom, in da določilo Zakona o narodnih skupinah, po katerem „se je treba ozirati na številčno velikost narodne skupine, na razširitev njenih pripadnikov na zveznem ozemlju, na njeno velikostno razmerje do drugih avstrijskih državljanov na določenem ozemlju ter na potrebe in koristi za ohranitev in zavarovanje njenega obstoja „v oziru na odgovor na vprašanje, ki se tu stavlja, nima višje določilne
stopnje kakor državna pogodba.
Te in še številne ugotovitve ustavnega sodišča v predmetni razsodbi so brez dvoma bistvenega pomena tudi za našo narodno skupnost v tistih krajih Koroške in celo Štajerske, ki nikakor niso zajete v odredbi o slovenskem uradnem jeziku v smislu Zakona o narodnih skupinah, ki ga je ovrednotiti kot izvedbeni' zakon k državni pogodbi samo v toliko, vkoli-kor iz državne pogodbe za manjšine izvirajoče pravice ponavlja in utrjuje. 7. člen odst. 3 Avstrijske državne pogodbe ima namreč značaj ustavnega zakona, zaradi česar je navadnemu zakonodajalcu prepovedano, da sklene temu določilu nasprotujočo ureditev.
2	Dušan Šinigoj ob vstopu v teto 1988
3	19. koroški kuiturni dnevi: dvojezično šolstvo
4	Protestno pismo SPD „Trta ministru Btechi
9 SPD „Jepa-Baško jezero" ima mešani pevski zbor
10 Poseben servis Siovenskega vestnika
12 19. koroški kuiturni dnevi: 50-tetnica anšiusa
Novotetni koncert „Danice"
Slovensko prosvetno društvo „Danica" je v preteklo nedeljo v kulturnem domu v Šentprimožu priredilo svoj
tradicionalni novoletni koncert. Prireditev, ki je imela velik kulturno-političen pomen, je odlično uspela. Po-
leg domačih zborov sta sodelovala še zbora iz Žitare vasi in Železne Kaple. O koncertu berite na 9. strani.
Protest mladine v Rimu
Koroško božično drevo „miru" na Petrovem trgu v Rimu je postalo za Koroško in Avstrijo kamen spotike in sramote. Kratko pred novoletnim nagovorom papeža Janeza Pavla If so začeli člani Katoliške mladine deliti na Petrovem trgu letake, v katerih pozivajo na pomoč: „V deželi, od koder prihaja božično drevo, ločevanje šolskih otrok ogroža življenjsko skupnost!" Med papeževim govorom pa so koroški mladinci razprostrli transparent z napisom „Apartheid v Avstriji , Apartheid in Austria NO!" Akcija je sprožila veliko pozornost, kajti takoj so se pojavili novinarji radia, televizije in časopisja, mladinci pa so bili radi pripravljeni informirati vse o grozečem ločevanju otrok na južnem Koroškem.
Predsednik stovenske vtade Dušan Šinigoj je v razgovoru z giavnim urednikom ivanom Lukanom ob vstopu v novo icto da) za Siovenski vestnik posebno izjavo, v kateri je poieg ocene meddržavnih odnosov zavzet tudi statišče do konkretnih vprašanj koroških Slovencev.
Novotetno izjavo predsednika ZSO dipi. inž. Fetiksa Wieserja bomo objaviti v prihodnji številki SV.
Novotetna
izjava
predsednika iS Siovenije Dušana Šinigoja
Novo leto je navadno tudi trenutek, ko se ozremo nazaj in ocenimo naše delo in prizadevanje.
Naše sodelovanje z Avstrijo in še posebej z zvezno deželo Koroško se je v lanskem letu dobro razvijalo. Potrdila se je pomembnost do sosedstva in sorodnost gledanja na mednarodna vprašanja SFRJ in nevtralne Republike Avstrije. Vse to je predstavljalo dobro izhodišče za naše sodelovanje.
V tem okviru imata še prav posebno mesto sosednji SRS in zvezna dežela Koroška. Sodelovanje dveh sosed je že tradicionalno dobro razvito na številnih področjih, posebej še v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran, vendarle pa se je v lanskem letu še prav posebej pojavilo pomembno vprašanje položaja dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Naša narodna skupnost v sosednji Avstriji, njen položaj in razvoj predstavljata stalno skrb in hkrati pomembno vez med sosednjima državama. SR Slovenija ne more drugače, kot podpirati vse tiste zahteve slovenske narodne skupnosti, za katere meni, da so pomembne za njen obstoj. Tako je tudi s problemom dvojezičnega šolstva. Tristrankar-ski sporazum je tudi nas presenetil, čeprav smo pozorno spremljali razvoj okrog urejanja t. i. pedagoškega šolskega modela. Zato smo tudi takoj in zelo ostro protestirali. Istočasno je tudi ob srečanju obeh zunanjih ministrov naš zvezni sekretar ponovno potrdil, da je odprto vprašanje v zvezi s slovensko narodno skupnostjo pomemben dejavnik v celoti jugoslovansko-avstrijskih odnosov.
Pri uvajanju novega pedagoškega modela sta predvsem dve nesprejemljivi stvari in sicer ločevanje otrok po jeziku in uvedba asistenčnega učitelja, ki bi znal samo nemško. Če bi bil tak model uveden, lahko pričakujemo, da se ne bo le zmanjšalo število učencev prijavljenih k dvojezičnemu pouku, temveč bi to lahko pomenilo tudi dokončno ločitev šolarjev v oddvojene šole. To pa verjetno za Koro-
ško ne bi bilo dobro. Dogajanja v zvezi z dvojezičnim šolstvom so v matični Sloveniji sprožita val spontanih solidarnostnih akcij, posebej s strani mladine. Dobili smo izredno veliko število protestnih izjav, s katerimi so naši ljudje izrazili polno podporo slovenski narodni skupnosti pri njenih prizadevanjih za ustrezno dvojezično šolo in za njen boljši položaj.
Vsekakor pričakujemo glede reševanja tega problema, da bo Avstrija kot demokratična in nevtralna evropska država storila vse, da ne bo sprejet noben predpis več, ki bi omejeval pravice slovenske narodne skupnosti. Tudi za sosednjo Koroško, s katero imamo dobre stike in dobro sodelovanje na mnogih področjih, pričakujemo, da bo storila vse, da najde skupno rešitev s predstavniki slovenske narodne skupnosti.
Omenil sem že sodelovanje v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran, kjer je sedaj predsedujoča prav dežela Koroška. Delovanje v okviru Alpe-Jadran ocenjujemo kot pozitivno. Veliko je bilo narejenega na področjih varstva okolja, prometa, turizma, ipd.
Ne smemo pozabiti kontaktnega komiteja kot stalne oblike medsebojne menjave mnenj in sprotnega reševanja tekočih vprašanj, skupnih akcij, ter rešitev čisto praktičnih, vsakodnevnih zadev dveh dežel in prebivalcev, ki imajo skupno mejo.
Veliko je pozitivnih rezultatov, npr. skupna gradnja Karavanškega predora, skupna vlaganja v gospodarstvo, sejemske prireditve, sodelovanja med obmejnimi mesti in občinami in še bi lahko naštevali, saj nas že dejstvo, da smo v istem prostoru, s podobnimi geografskimi značilnostmi sili, da imamo niz skupnih akcij in dogovorov.
Naj izkoristim to priložnost, da zaželim vse najboljše prebivalcem Avstrije, Korošcem, slovenski narodni skupnosti, in da bi se vsi odprti problemi v prihodnjem letu razrešili v skupno zadovoljstvo vseh.
.S7;'em//e;g'e po oArm/t'/ oz/comu ;;A/;;/-/r/ Jro/ez/č;;egu .še/.sVvr; na /užuem Eoro-šAem o/ /zHfgJJu še/e /egu Je.se Je//7;, mur-več/e Mo že ve.s čus v ospceJju goo/c prof/ .s/ereusA/ ;;u;v;J;9 .sA;;p/;e.s//. O /cm pr/ču ce/u er.s/u ze/o vcroc/o.s/op;//? v/rov, A:/ pa sc čuAu/o na oMc/avo. De/ /eA v/rov /c na /9. Aorc.sA/A Au//m*;9A Jnev/A v svo/cm prec/avan/n pre//s/av;7 Jr. /S vgns/m Ma/-/e, A/ je sp rego tor// o „.S7anjn u/ruAf/.sJč-nega so/s/va v zaJnj/A mesec//; Prve avs/r/jsAe repn/V/Ae". ..Ločevanje so/ar-jev - Aonec Jte/ez/čuegu so/s/va?". Po
vprašanje je o/n/e/a/ Jr. V/aJ/m/r VVaAon-n/g, A/ je ze/o s//Aov//o naAaza/ neAa/ere po.s/e J/ce ce/o/ne J/sAns//'e o nov/ nreJ//v/ Jvojez/čnega so/s/va. Po cAe/; rejera/J; so preJvsem s/roAovnjaA/ /z vrs/ oJč/ns/va /zraz/// razne pom/s/eAe. /Ve Anj je povsem ' jasno; s/evJAe Jovo/j jasno pr/čojo o negn/Zvn/A pe,s/eJ/cuA gonje pro/Z Jvoje-1 z/čnemn so/s/vn, pa naj po////A/ sAasajo ns/vnrjn/Z v javnos/Z se /nAo neJo/žen v//s, češ, Ja je vse v nnj/epsem reJn. Eno so j namreč AeseJe, Jrngo pa so JoAnz/, A/ s/omjo n n s/roAovn;7; raz/sAava/;.
Koroški kuitumi dnevi: Šoia na Koroškem nekoč in danes ponemčevainica
Utrakvistična šota Slovencem nikdar ni bita naklonjena. Tako je dr. Avguštin Matte ugotovit, da so za ta tip šote najpogosteje uporabljati stovensko oznako ..ponemče-vatnica. Dr. Matte je menit, da „večina razpravtjatcev o šotskem sistemu koroških Slovencev ugotavlja, da se utrakvistični šotski sistem v Prvi avstrijski repubtiki ni bistveno spremeni) in da je šotstvo koroških Stovencev tudi v tem času stoneto praktično na pravnih podtagah iz teta 1890". Pa vendar je o reformnih prizadevanjih navedet vrsto razprav politikov in pedagogov, predvsem učitetji so se prizadevati, da bi vnesti čim več svojih izkušenj.
Ko je bita teta 1930 objavtjen nov učni načrt, je vodstvo koroških Stovencev odkta-njato splošne reforme, že teta ]922 pa je Gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem izdalo brošuro „Kaj moramo zahtevati od tjudske šote? Koroškim Stovencem v
pouk in pojasnito". Nadatje pa je dr. Avguštin Malte v svojih izvajanjih navedet, „da so se vse koroške vtade prizadevate, da bi stovenska mta-dina izgubita vesetje do pouka in nadatjnjega izobraževanja." Navedet je citat iz
omenjene brošure, kjer piše: „Ne, samo stovenskih šol nikakor ne zahtevamo!... Zato zahtevamo take šole, take ljudske šole, v katerih se stovenski otroci učijo oba dva jezika, slovenskega in nemškega, tako dobro, kakor je
Dr. Avguštin Ma//e /e predava/ o sfan/u u/raAv/s//čnega šo/s/va v zadnji/! mesec//! Prve avs/r//sAe repuMAe.
Dn/v. ass. dr. l//ad/m/r IVaAoun/g /e jasno odgovor// na vprašanje ..Ločevanje šo/ar/ev - Aonec dvojez/č-nega šo/s/va?"
Hanzi Ogris 60 tet
Nekdanji podpredsednik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem in dotgotetni župan dvojezične občine Bit-čovs Hanzi Ogris je 2. januarja v krogu svoje družine in svojih prijatetjev praznovat svojo 60-letnico. S strani ZSO sta zastuženemu
S/av//enec/7anz/Ogr/s.' /8/e/ župan v BZ/čovsu.
jubitantu čestitata predsednik ZSO dipt. inž. Fetiks Wieser in čtan izvršnega odbora ZSO Janez Wutte-Luc, ki sta slavljencu zažeteta še mnogo uspeha tako v komunatni potitiki kot tudi pri detu za stovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Stavnost ob živtjenjskem jubiteju je olepšat domači pevski zbor z vencem pesmi. Mnogim čistitkam se pridružuje tudi uredništvo ..Slovenskega vestnika".
tščemo tajnico ati tajnika za revizijski oddelek Zveze stovenskih zadrug, takojšnja zaposlitev, ptača po dogovoru. Predpogoji: dohro znanje stovenskega in nemškega jezika, strojepisje ter interes za deto v gospodarstvu, tzo-hrazha: trgovska akademija, matura z abiturientskim tečajem trgovske akademije, trgovska šota ati pettetna strokovna šota.
Ponudbe poštjite na Zvezo stovenskih zadrug, Cetovec, Pautitschgasse 5-7.
Kajžnikov
Hanža
Či sneha, pa je našha kolega	Andreja
Moharja gtih tak zaba-sov plaz ohccti...!
SLOVENSKI VESTNIK
Predsednik Kurt Wa!dheim „neosebnost" !eta 1987
pač v ljudski šoli mogoče". Ker utrakvistična šola nikakor ni bila naklonjena Slovencem, so si le-ti vedno znova prizadevali za novo šolsko ureditev. Iz izvajanj dr. Malleja pa je bilo jasno razvidno, kakšno vlogo je že pri tedanji ureditvi dvojezične šole imel koroški Heimat-bund, predhodnik današnjega Heimatdiensta. Marsikaj, kar se danes dogaja v celotni razpravi, je bilo v razpravi že nekoč. Argumente, k' jih danes navajajo, so nasprotniki slovenske narodne skupnosti navajali že takrat in kljub protestom Slovencev želi uspehe.
Iz predavanja dr. Avguština Malleja je bilo povsem jasno razvidno, kdo že od nekdaj narekuje novo šolsko ureditev.
Dr. Vladimir Wakounigje v svojem predavanju inter-prebral sedanji napad na dvo-jezično šolstvo kot napad , v trenutku, ko je kazalo, da se bo dvojezični šolski sistem
tudi kvantitativno opomogel, v trenutku, ko je počasi, a zanesljivo pridobival na simpatijah in ugledu pri starših". Wakounig je navedel, da so po desetletju hudega nazadovanja in stagniranja prijav pod 15% ob začetku osemdesetih let začele prijave naraščati in so v šolskem letu 1983/ 84 dosegle 17,52%. V tem letu pa so napadli svobodnjaki in koroški Heimat-dienst. Wakounig je omenil, da so od vsega začetka diskusije pedagogi, socialni psihologi in sociologi svarili pred širšimi posledicami ločevanja. Segregacijo ni mogoče omejiti na organizacijske, tehnične ukrepe v šoli, marveč postaja neke vrste vodilo za vsakdanje ravnanje in zadržanje, je dejal Wakounig.
Ni neznano, da so bili tudi pomisleki proti trenutnim paralelnim razredom. Dr. Vladimir Wakounig je primerjal razvoj prijav na šolah, kjer so ločeni razredi in na šolah, kjer je pouk skupen.
Njegova hipoteza: na šolah z ločenimi razredi prijave nazadujejo, medtem ko so prijave na šolah s skupnim poukom procentualno stalne oziroma rastejo. Svojo hipotezo je podkrepil s tem, da enojezični ločeni razredi utrjujejo predsodek, daje samo v enojezičnih razredih pouk polnovreden in da tu ni zapostavljanja otrok, da tak pouk odgovarja avstrijskim normam, da skupen dvojezičen pouk ni smiseln in da enojezični razredi dokumentirajo koroško pomembnost enojezičnosti.
Dr. Wakounig je svoje trditve podkrepil tudi s statističnim materialom in dokazal, da so pogoji za dvojezičnost na šolah z ločenim poukom signifikantno slabši. Svaril je pred realizacijo t. i. koroškega pedagoškega modela, ker se bo položaj še zaostril. Za konec pa je menil, da za ločevanje otrok ni kompromisa, kajti ločevanje je ločevanje. O prvem dnevu 19. KKD berite na 12. strani.
JERUZALEM. Izraelska državna televizija je avstrijskega predsednika dr. Kurta Waldheima proglasila za „neosebnost leta 1987". Kot utemeljitev te odločitve so novinarji navedli dejstvo, da je bil Waldheim v preteklem letu izpostavljen permanentni kritiki na mednarodni ravni. Diskusija o Wald-heimu oz. njegovem odstopu se je konec leta 1987 nadaljevala tudi v Avstriji. Tako je minister za notranje zadeve Karl Blecha v intervjuju za konzervativni časopis „Die Presse" zahteval odstop avstrijskega pred-
N. Ceausescu v stiski
BUCAREŠTA. Politika skrajnega dogmatizma, kult osebnosti in zategovanje pasu pod vodstvom romunskega predsednika Nico-laeja Ceausescuja (slika zgoraj) je leta 1987 pognala Romunijo v še hujšo krizo! Nezadovoljstvo s takšno politiko je začelo prekipevati in novembra in decembra preteklega leta so bile v vseh večjih mestih dežele velike javne demonstracije, med katerimi je več desetti-soč ljudi na mestnih ulicah zažigalo Ceausescujeve slike in vzklikalo gesla kot „Hočcmo kruh!", „Dol s Ceausescujem!", „Dol s partijo!" in podobno. Kljub javnim izbruhom nezadovoljstva je rumunski partijski voditelj in predsednik države, ki je zaradi njegove politike postala najsiroma-šnejša država Evrope, na decemberski partijski konferenci trmasto in slepo ponavljal, da je njegova politika najboljša, nespremenljiva in da so določenih slabosti krivi samo nesposobni kadri...
sednika tudi v primeru, če bi komisija, ki preverja Wald-heimovo vojno preteklost, prišla do zaključka, da ni osebno kriv. Tudi državni poslanec Zelenih mag. Wal-ter Geyer se je izrekel za njegov odstop. Pravi, da si ne more predstavljati spominske proslave ob 50-let-nici anšlusa v prisotnosti predsednika, ki še vedno skuša zatajiti svojo vojno preteklost.
Papež imenoval Paiestinca
RIM/JERUZALEM. V veliko zadovoljstvo in presenečenje izraelskih političnih krogov je papež Janez-Pavel II. imenoval Palestinca msgr. Michala Sabahuja za patriarha jeruzalemske latinske Cerkve. Sabahu je prvi Palestinec, ki bo vodil jeruzalemsko, jordansko in ciprsko Cerkev. Imenovanje Sabahuja ima izredno politično valenco, ki je ni mogoče zanikati, pa čeprav je vatikanska diplomacija izjavila, da gre za povsem naključno izbiro, ki izhaja z objektivne potrebe, da mlajša sila zamenja 77-let-nega msgr. Beltrittija.
Nov rekord v veso!ju
MOSKVA. Sovjetski kozmonavt Jurij Roma-nenko je s 326 dnevi v vesolju postavil nov rekord. Po vrnitvi na Zemljo se že dobro počuti, potreboval bo samo še nekaj dni, da bo normalno „shodil".
Wagner spet operiran
CELOVEC. Deželni glavar Leopold Wagner, ki je bil 6. oktobra pri atentatu težko ranjen, je moral 30. decembra spet v bolnico. Pacientu so odstranili umetni črevesni izhod in v štiriurni operaciji spet povezali debelo črevo. Operacija v deželni bolnici je potekala brez komplikacij. Če v postoperativni dobi ne bo prišlo do večjih komplikacij, bo Wagner že te dni zapustil bolnico in se meseca februarja vrnil v politiko.
Hrvaščina je uradni jezik na
Gradiščanskem!
Odločitev avstrijskega ustavnega sodišča, po kateri je leta 1976 sprejeti zakon o narodnostnih skupnostih ne samo deloma pomanjkljiv, temveč v nekaterih poglavjih v neskladju s 7. členom Avstrijske državne pogodbe !z leta 1955, po katerem sta poleg nemščine tudi sloven-sčtna oziroma hrvaščina uradni jezik v upravnih (ibmočjih Koroške, Gradiščanskega in Štajerske z narodnostno mešanim prebivalstvom, je bila za hrvaški tednik „Hrvatske novine" povod za izdajo posebne številke.
Ddločitev ustavnega sodišča je bil odgovor na pritožbo s strani posameznih članov hrvaške narodnostne skupnosti, katerim sodišče in d^uge upravne ustanove na Gradiščanskem niso hotele priznati hrvaščine kot uradnega jezika.
HRVATSKE H0V1HE
Tajednik Gradiščanskih Hrvatov
SLOGA UE MOČ



Hrvatski jezik siužbeni jezik! u Gradišču







Hrvatske visti napodne jako velik uspjeh


čedu	05.
Za









1955 ^ a °
je
Hrvatsko gradiščansko
Generatnu sjednicu
subotu 9. januara 1988. u 17.00
Faks/m/7e posebne izdaje hrvaškega tednika novine"
./-/rvafske
!zvo!jeno novo vodstvo RK SZDL
LJUBLJANA. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije je 22. decembra z volilno programsko sejo Republiške konference začela novo mandatno obdobje. Delegati so na seji sprejeli programske usmeritve za prihodnja štiri leta in izvolili novo vodstvo Republiške konference in delovna telesa konference. Novo vodstvo RK SZDL Slovenije sestavljajo: Jože Smole, predsednik; Viktor Žakelj, podpredsednik za gospodarsko področje; Geza Bačič, pod-! predsednik za družbene dejavnosti in politični sistem; Ciril ! Zlobec, podpredsednik za področje kulture in znanosti; ! Dušan Semolič, sekretar.
KOMENTAR
dr.
zw/rmR ^
mA
_____;. ,_________&
DOSLEDMA
SMERMCA
7/uzor/čna m uu/v;:;; 6/ 6;7u predstava, da d; t/cmon^rraci/a 79. decembra /aboj /jr/.sdda v/ado, da b/ ^e or/povc-da/a boroibema peda-goibema mode/a m tri-.s/raakar.skcn;;; pak/a. 7"oda /dadao^obča/ odgovor rdečo-rradi A/ara.sbd; rt;/t;/.s;r.sk;7; r/vojčkov Ln.sc/utak-/Vers.ser na za/Ucvc deaioa^maarov je dobaz a ez a osa e arogance c/adae koa/ic/jc aa.s-/7 rod uprat/čc/u7n za/ucvan; borošb//; .S7o-vcnccv a; aešaa/b av.s-aijsbd; deraob/afos\ k/ ga aa/; ae o/ad/ r//p/o-aaa.sb/ jezik baac/e/ya Vra/a7zbega, babriaega se po.s/aza/e z/asa ie v izjava/; za /aozera.sb/ d.sb.
7?eabc/ja deaaars-aaaaot^ je bda tenrn primerna. prat /aa;rj; koncert so priredi/; mini-s/roaa/ d; ge.s/o „Meder n;it de/a Dre/par/e/ea-pakt/" je po/arao zado-ne/o čez Badbaa.spdaz.
/Ve, čas; .so mimo, bo ,sa;o .se boro.s'b; .S7o venci zadovo/j;7i že .s .sumim dejstvo;;;, da nas je bab ;;;i;;i.ster .spreje/ aa razgovor; boadc/jsba r/ada .se bo mora/a .spr;jaza;d z dej.stvo;;;, da brez pri-vo/itve pr;zadea7; ae bo aai/a reda r /z prob/e-raa, b; .so j; ga podtakni/; aac/oaadsd v .se/; s?raab, s K/7/7-je;n in /7a;derje;a aa če/a. 7a mirne de;;;o;;s;racije /a.s o edini način apora/
Koa/icijska v/ada se bo a;ora/a spopr;jaz/a7; tudi z dejsa o;/;, da ae gre za de/dveao sdevi/o, raarseč prod deda/ sp/o d. dr. .Sturm je v izjavi za te/evizi/o zaje/ /a poda/ zad/evo den;o;;.stra;;tov.' „za boa;proaa.sao rešitev Arno - /oda brez vsakršne de/dve".
do pa a;ora b/d tudi do.s/edaa sa!era/ca našega poddčaega vodstva /a borosb/d s/o venski/; po/;7/bov .sp/od, pa aaj sed/jo v daaaj.sbrra par/aa/ea/a a/t pa v ce/ovški/t cea/ra/ad. V obra/aea! pr/a/era se zares /adbo aresa/č/ Wagaerjeva že/ja.' da b/ aaa;reč pos/a/; vojskovodje brez vojske.
SPD „Trta": Protestno pismo ministru BiecM
Stovenskt) prosvetno društvo „Trta" iz Žitare vasi je v posebnem pismu avstrijskemu ministru za notranje zadeve Kariu Biechi izrazito svoj protest proti ravnanju državne poticije dne 14. 12. 1987.
Kot je ..Stovenski vestnik" že poročal, je SPD „Trta" tega dne vabito na kutturno-informativni večer o dvojezični šoti. Vendar do načrtovane prireditve ni prišto, ker se je pred vhodom v tjudsko šoto v Žitari vasi postavito šest državnih poticistov, ki so
nad 50 obiskovatcem preprečiti vstop v šolo.
V pismu notranjemu ministru „Trta" poudarja, da je dežetna vtada teta 1982 sklenita, da bodo prostori v tjud-ski šoti v Žitari vasi slovenskemu kutturnemu društvu na razpotago za njegovo dejavnost. To sta ob otvoritvi šote kutturnemu društvu zagotovita tudi župan Mi-chaet Posod in dežetni gtavar Wagner.
Ob koncu pisma izraža SPD „Trta" svojo ogorčenost nad sktepom, s katerim je
občinsko predstojništvo Žitare vasi SPD „Trta" zabra-nito vstop v šoto in ki ni v skladu z zakonom o enakosti, še botj pa tudi zaradi dejstva, da je državna poticija preprečita obiskovatcem prijavljene prireditve vstop v šoto.
Protestno pismo, ki sta ga podpisia predsednik Mirko Ogris in Franc Lipuš, se zaktjučuje z vprašanjem ministru, če spada sedaj že v delokrog državne poticije, da uvaja nedvomno nedemokratično postopanje!
Pred kratkim je v Ljubijani prazno-vaia 100 tet živtje-nja Betka Reich-mann. Rodita se je teta 1887 v Žeiezni Kapii. Poročita je Dr. Btaža Reich-mann iz Bitčovsa. Kot zavedna Sto-venca sta morata teta 1920 z drugimi prijatetji bežati v Jugostavijo. Kot sodnik je Dr. Reich-mann detovai v Pre-vatjah, Kočevju in Ljubtjani. Pri vsem tem pa nista pozabita, da sta Korošca.
Visoki
živijenjski
jubiiej
Borovce: Zgrešen način obravnavanja pretekiosti
Kot „popotnoma napačen način obravnavanja preteklosti" in kot „akt hude potitične neodgovornosti" je Votitna skupnost Borovlje v odprtem pismu županu dr. Hetmutu Krainerju označita imenovanje prof. Lorenca Mačka za častnega občana mestne občine Borovlje in predajo častne tistine na slavnostni seji občinskega sveta dne 18. decembra.
V odprtem pismu, ki ga je župan dr. Krainer prebrat zbranim občinskim odborni-
kom v prisotnosti prof. Mačka in okrajnega glavarja dr. Wolfganga Marcharta, Votitna skupnost Borovtje opozarja na dejstvo, da občina časti človeka, ki je pred nedavnim vehementno predtagat vetiko števito bivših čtanov NSDAP, med njimi esesovce in gestapovce (gtej faksimile iz SV spodaj) za najvišja odlikovanja - za „za-stuge za osvoboditev Avstrije". Povrh tega je Mačk tudi sprožit pobudo, da bi*posta-viti spomenik v Cetovcu.

Hansi Situ!/ Phihppžstifk

KS!) A P Mi!giiedsnummer 7.789.322 Ges!apobeam!er, NSDAP-\li!giiedsnummtr6.144.075 NSDAP Mi!giicdsnum!ncr6.144.078. Bedri!!: Marž38 NSDAP Mi!giiedsnummer6.144.084, Bedri!!: 1936 NSDAP \li!giiedsnunwner5.024.969 KSDAP-Mi!g!iedsnummer6.144.087, Bedri!!: 1936 NSDAP-Mi!g!iedsnummer 6.144.094, Bedri!!: 1.1.34

NSDAP-Mi!g)iedsnuntmer 901.461, Bedri!!: 1.5.1932 NSDAP-Mi!g)iedsnummer6.144.090,Bedri!!: 1636 Stubenmadchen hei G!awarNSDAP-Mi!g)iedsnummer 6.144.089 Zoiibeamter	NSDAP-Mdgiiedsnummer 7.441.909
Angcstcdter bci Leitgeb NSDAP !\!i!giiedsnummer7.441.799, Bedri!!: Apri)38 Haustrat.	NSDAP-Mi!gtiedsnun)mer6.144.108.Bei!rd!:1936
Pensionistm	NSDAPMi!g!iedmu!nmer6.144.10t,Bedri!!:30.3.33
Hausft <u	NSDAP-Mi!gtiedsnummer6.!44.1!0
Kautm tnn	NSDAP-Mi!g)iedsnummer 7.441.808, Bei!rd!: 1936
Haustrau	NS!) A P-Mi!giiedsnmnmer 7.441.810
Sp trkassenbeander	NS!)AP-Mi!g!iedsnummer6.!44.131, Bei!ri!!: 1933
Postbeamtin	NSl)AP-Mi!g!iedsnummer6.144.133,Bei!ri!!:1931
L.ehrerin	NS!)APMi!g!iedsnummer 440.804,Bei!ri!!:23.1.1931
Kaufmanu	NSDAP-Mdgtiedsnummer 7.790.571, Bei!ri!!: Janner38

Redno sta obisko-vata naše kraje, ter vedrita prijateije in znance v hudih časih.
Ni ji zaznati njenih 100 iet. V krogu družine, svojega sina Marjana in Jeike živi veseia in zado-voijna. Ob svojem jubiieju je prejeta mnogo čestitk in obiskov, med njimi so bdi tudi sorodniki iz Žeiezne Kapie in Biičovsa.
Kot zvesti braiki „Siovenskega vestnika" se dobrim žeijam pridružuje tudi uredništvo
V odprtem pismu odbornika mag. Peter Watdhauser in Melhior Verdel tudi poudarjata, da umetniško ustvarjanje prof. Mačka ni mogoče gledati točeno od njegovega prepričanja in njegovih dejanj. Mačk sam je še na častni seji potrdit pravitnost ocene VS: izjavit je, da niti besede ne bo umaknit in da štej ko prej vztraja na stališču, da je treba častiti in odlikovati z njegove strani predta-garre osebe...
Visoko odlikovanje
Višji strokovni inšpektor Konrad Schwegl iz Sveč, poznan pod imemom Radi, je bit odlikovan z avstrijskim zlatim odličjem za zastuge (Gotdenes Verdienstzeichen der Repubtik Osterreich). Skoro 45 tet je delovat pri geodetskem uradu v Cetovcu in v Beljaku. Stovesna podelitev je bita dne 15. decembra na Dunaju. Nazadnje je bit Konrad Schwegt voditni uradnik katastra v Betjaku. V utemetjitvi za podelitev odtičja je bita posebej poudarjena njegova zavzetost za deto in prijazno ravnanje s strankami. V njej je rečeno: „Zaradi znanja stoven-skega jezika lahko strankam z dvojezičnega ozemtja v katastrskem okraju posreduje potrebne informacije v njihovem materinem jeziku." Vetiko rojakov je bito tako deležnih njegove pomoči. Ob upokojitvi, 60-tetnici in odtikovanju, naj sprejme prisrčne čestitke.
Žetezna Kapla ne more pokriti svojega proračuna

Kapetški občinski svet je na svoji zadnji seji v tetu 1987 razpravtjat med drugim tudi o proračunu občine za teto t988 in ga naposled soglasno sprejet. Da Žetezna Kapla štej ko prej ni v stanju, da bi sestavita svoj proračun izenačeno, ter da mora za teto !988 že zdaj katkuhrati s primanjktjajem v višini nad pet mitijonov šitin-gov, dokazuje, da je gospodarski razvoj v tej občini dateč za potrebami.
Lastne investicije v korist občanom pod sito razmer pešajo, omejene so skoraj na minimum. Zaprtje tovarne Obir na Rebrci, od katere
dobiva občina iz davčnih dajatev tetno več kot mitijon in pot, bi pomenito tudi popotni propad občinskega proračuna oz. komunatnih storitev.
Seveda pa je postedica takega nizkega proračuna oz. tako močno omejenih možnosti tudi žeto nizek proračun na področju kulture. Tako bodo vsa društva v občini, ki se ukvarjajo s petjem in ljudsko kutturo, dobita skupno te 36.000 šitingov. Gotovo vetja, da je to vse premato. da društva s takimi vsotami ne morejo zagotoviti svojega detovanja.
Sicer je občinski svet sklepat tudi o posojitu v višini 2 mitijonov, kijih ho občina uporabita za nakup Lesniko-
vega zemljišča. Pravtako pa so govoriti tudi o zdravilišču, za katero je morata občina letos ptačati izgube v višini t ,2 mitijona, za naslednje teto pa računajo z izgubo v višini 630.000 šitingov. Razvese-tjivo je te to, da je zdaj še zadnja - zavarovatnica kmetov -podpisata pogodbo s kapet-škim zdravitiščem. Pogodba predvideva, da svojim članom ptačajo zdravljenje v kapetškem zdravilišču, da pa na podtagi posebne prošnje prispevajo tudi delež k stroškom za bivanje v Kapti. Gotovo razvesetjiv korak, hkrati pa tudi možnost za občino, da bo zdravilišče končno te postat^ gospodarski faktor, ki bo iz tastnih storitev pokrivat svoj proračun.
Štefan Kušej 60-tetnik
Te dn/ je rta B/afu pr/ P//-berku praznoval svojo 60-/ef-n/co ,3/efan Kuse/, po domače Sr/enčov Šhe/. Znanemu ku/furnem de/avcu, pevcu /n nekdanjemu partizanu že//mo še mnogo /e/, zdravja /n osebne sreče/ Cesf/fkam se pridružuje /ud/ uredništvo /n uprava „S/o-venskega vestnika".
SLOVENSKI VESTNIK
Lutkovna igra o „Maiem prmcu ^
„Besede so izvir nesporazumov" opozarja lisica Malega princa v knjigi Antoi-nea de Saint-Exuperyja in morda velja to opozorilo vsem tistim, ki želijo interpretirati to delo po svoje, še bolj seveda tistim, ki ustvarjajo gledališko interpretacijo. Nedeljska premiera v Železni Kapli je bila ponoven poskus v Malem princu poudariti vse tisto, kar človeka posebej navdaja. Kot so lahko te vrstice „izvir nesporazumov", prav tako je bila morda tudi mešanica uprizoritve med lutkovnim, marionetnim in običajnim gledališčem deležna enake usode.
V režiji Tineta Varla so se
dunajski študentje ponovno lotili eksperimentalnega dela, ki so ga uresničili z lutkovno predstavo za „vse odrasle, ki so bili najprej otroci". Pripomniti je treba, da je lutkovna skupina (Marica Kušej, Regina Lesjak, Sabina Zwitter, Richard Grilc, Izidor Štern, Lidija Grilc, Janja Štern, Sonja Wutte in Herbert Mikel) sama priredila besedilo za uprizoritev, lutke pa so nastale po zamisli Brede Varl. O uspešnosti predstave naj ostane nedorečeno, saj si idealnega Exuperyjevega „Malega princa" uprizori lahko samo vsak človek v lastni režiji v svojih mislih.
M. P.
,,Koroški mode!" bi preprečil inter-kuitumo učenje!
Še tri dni ni minilo od protestne manifestacije na Dunaju, že je Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem priredi! v Celovcu tiskovno konferenco. Vzrok temu je bila ponovna gonja predvsem koroškega dnevnega tiska proti sodelavcem celovške univerze pa tudi potvarjanje resnice v prav istih medijih. Tako smo lahko brali v dnevnikih, da v bistvu sploh ni razumljivo, zakaj se Slovenci otepajo zadnje kompromisne ponudbe, da bi delili razrede šele od števila 10 naprej (ne pa od 7), ko pa je že danes praksa, da razrede z 10 prijavljenimi učenci in najmanj 30 šolarji, itak že delijo...
Prav k temu pisarjenju je na omenjeni tiskovni konferenci podpredsednik ZSO Franci Kukoviča poudaril, da vsekakor obstoja nekaj razredov z več kot 10 prijavljenimi učenci, ki pa so skupno z neprijavljenimi v enem razredu. Kot primer je navedel 2. razred šmihelske ljudske šole, kjer je 11 otrok prijavljenih , 12 pa ne, pa se uči vseh 23 skupno v enem razredu. Kukoviča je tudi izjave predsednika koroške ustavne službe Ralfa Unkarta, da menda že doslej povsod delijo razrede z 10 prijavljenimi in 10 neprijavljenimi otroci, označil kot ..namerno napačno informiranje javnosti v politične namene".
Nadalje je Kukoviča tisk informiral o tem, da je tradicija avstrijskega preizkušanja novih konceptov za šolstvo drugačna, kakor jo hočejo uresničiti za dvojezično šolstvo. Tako je povedal, da so na primer začeli preizkušati novo šolsko pisavo v dobi štirih let. S tem v zvezi pa je Kukoviča opozoril na očitno enakopravno relacijo: „Šol-ska pisava je zelo važna, zato jo preizkušajo štiri leta, dvo-
jezično šolstvo pa je očitno tako nepomembno, da zanj siceršnje previdne in pretehtane avstrijske poti ni treba upoštevati."
Univerzitetni profesor dr. Dietmar Larcher pa se je posvetil predvsem vprašanju, kakšne naloge ima univerza nasploh, oziroma kaj je celovška univerza storila. Tako je poudaril, da je bistvena naloga univerze razvijati čut za družbeni razvoj in tako preprečiti stalno ponavljanje preteklega. Larcher je manjšinsko vprašanje označil kot stalno ponavljajoči se izpit za Koroško. Hkrati pa, tako je dejal Larcher, veže prav to stalno nepremagovanje vso moč dežele, s katero bi sicer lahko reševala probleme bližajočega se 21. stoletja. Univerza pa mora tudi razvijati avstrijsko zavest, npr. tisto, da bi morali pojmovati multi-nacionalno dediščino Habsburžanov kot pozitivno.
Ob vprašanju, kaj je univerza storila, je poudaril, da je razvila strukturni koncept, ki predvideva med drugim tudi ustvarjanje reformne klime. Hkrati pa je tudi dejal, da teh predstav doslej skoraj še niso mogli uresničiti. Predvsem pa ni uspelo ustvariti reformne klime. In na vprašanje, ali bi uresničitev modela koroške ..pedagoške" komisije pomenila tudi konec strukturnega koncepta, je Larcher dejal:	„Šolski
poskusi morajo priti iz baze, koroški model nima smisla, ker ne izhaja iz nje. Zato je tudi jasno, da bi ob uresničitvi ločitvenega modela prenehala tudi smiselnost strukturnega koncepta univerze. To pa naprimer že ob samem primeru drugega učitelja v razredu: če ta ni dvojezičen, tudi interkulturno učenje ni možno. Prav tako učenje pa je naš najvažnejši cilj."
NESE W0CHE )M
E )M
AppeH der Liga fiir Menschen-rechte in der Schutfrage
Die in Wien tagende Gene-ralversammlung der Oster-reichischen Liga fiir Men-schenrechte beschloB folgen-den offentlichen Appell
an
S!owenen zur Rede von LH Wagner Unwahrheiten auf Landeskosten
Die beiden Zentraiverbiinde der Karntner Slowenen. der Bundesregierung und Volks-Rat der Karntner Slowenen und der Zentralverband sloweni- vertretung zum Thema scher Organisationen werden die am Montag in Wiener Ta- Karntner Schulfrage: ges- und Wochenzeitungen von der Karntner Landesregie- „Die Osterreichische Liga rung als bezahlte Inserate veroffentlichte Anzeigen und die fur Menschenrechte appelliert Rede von Wagner im Rundfunk entgegnen.	an die Bundesregierung, in der
„An dem Text ist insbesondere falsch, daB die S!owenen- Fragedes Karntner Minderhei-verbande in einem Memorandum im Jahre 1980 die Ziffer 8 tenschulwesens vom beschlos-als Teilungsziffer (nach sprachlichen Kriterien) fiir den zwei- senen Trennungsmodell unbe-sprachigen Unterricht vorgeschlagen hatten.	dingt Abstand zu nehmen und
Dariiberhinaus fordern die Verbande im Sinne der Gleich- im Sinne des immer noch nicht heitsgrudsatzes, sowie im Sinne einer demokratischen Mei- erfiillten Artikels 7 des Oster-nungsbildungdieLandesregierungauf, auchderVolksgruppe reichischen Staatsvertrags so-Geld fiir eine Information iiber die Vorstellungen der sloweni- wie im Geiste eines fordernden schen Volksgruppe zum zweisprachigen Schulwesen zur Ver- Minderheitenschutzes gemein-fiigung zu stellen", heiBt es in der Presseerklarung der beiden:,^am mit den gewahlten Volks-Zentralorganisationen der Karntner Slowenen.	jgruppensprechern und den
Im iibrigen werden die slowenischen Zentralverbande in Padagogen der Universitat fiir dieser Woche detailliert zur Wagner-Rede Stellung nehmen. Bildungswissenschaften in Kla-Der ..Slovenski vestnik" wird in seiner nachsten Ausgabe aus- genfurt unverziiglich nach ei-fuhrlichdariiberberichten.	nerauchseitens der Karntner
Slowenen akzeptablen Losung [Minister Fischer: ^ suchen. Es soli eine Losung gefunden werden, die nicht -sp6 K.uMbm.nn D. n...: wie jetzt beabsichttgt - die kiimmerlichen Reste des zwei-
d.e Lučke im VolksQruppenge gCnd Z W i C t T a C tl t S3t. gesetzliche Best.mmung eneder	Die hlttliatlllarc piidagOgl-
BurgentandeineAmtsspfachen- SChe /\U tg3bC UHd emC Waht*
dm°Geb.Mtm d.°*k^tischm haft patriotische Gesinnung bSmmt.n'* 6^'Snd.schM verlangen vielmehr MaBnah-,M,'^^'n,"eg<re.rdc.s. J. men, diedervolkerverbinden-Geb.etenKamtansbe'ei.s.urdie den Idee, dci gegenseitigen ...w.n..cn.pmcn.g. M.nd.m... ygr$tandigung, der interkultu-
rellen europaischen Begeg-nung und nicht zuletzt dem friedlichen Zusammenleben dienen.
Die Dreiparteieneinigung als der kleinste gemeinsame Nenner in der osterreichischen Volksgruppenpolitik scheint der Osterreichischen Liga fiir Menschenrechte jedenfalls kein geeigneter Weg zu sein. Volksgruppenrechte sind Menschenrechte. Man kann sie nicht ignorieren, wenn man die staatspolitische Verantwor-tung gegeniiber parteipoliti-schen Einfliissen und Uberle-gungen hochhalten will. Oster-reichs Starke liegt in seiner Vielfalt, alles andere ist gefiihr-
MVATSKE NOVIHE
Tajednik Gradiščanskih Hrvatov
SLOGA JE MOC
[d^"p:Kn%lc^ sprachigen Schulsystems besei-tigt und mit einer Ghettoisie-rung bereits unter der Schulju-


Kroatisch ist Amtssprache imBurgeniand
Nach32Jahrenistend- l/ertva/fungs-undGericMs- /edocb das Rechf der 1/er-tich ein Punkt des Artikels 7 bezirken Kamfens. des Bur- wendung dieser Sprache des^ Staatsvertrages 1955 gert/andes und der Sfeier- auf besfimmfe ^Persoi
Schweine — Heit Hitler"


galske noviM
scbnPnk. ^.rd.n k.nn Lukommen. u-e.) Amls.



Das aufsebenerregende Urfe// des 1/erfassungsger/cbfsbofes JčhJ Einfald wurde von der Beda/d/on der m kroaf/scder Spracbe erscbe/- ^ nendenlVocbenze;fung„Hrvafskenov/ne"/nForme/nerSon- — .	^
dernummer (faks;m//e oben) veroffenff/cbf. Der Sprucb der " <	! r rOTCST
i/edassungsr/cbter w;rd aucb auf Karnfen seme Ausiv/rkun-
^ ^ "	Kart Blecha
Protest-Resoiution des OiE	s h b n n n
Die Generalversammlung derspricht einer aktiven Min- nenminister Karl Blecha pro-des OIE-Entwicklungspo!i- derheitenforderung, da unter testiertederslowenischeKul-
tik-Karnten ist bestiirzt dar-iiber, daB das „Karntner Pad-agogenmodell" zum Minder-heitenschulwesen am Partei-engipfel vom 18. November d. J. unverandert angenom-men wurde. Die Forderun-gen des Karntner Heimat-dienstes und der FPO werden demnach zur Grundlage ge-setzlicher Bestimmungen ab dem Schuljahr 1988/89. Alternative und konstruktive Gegenvorschlage der Bun-desexpertenkommission und die Anliegen der sloweni-schen Volksgruppe wurden in keiner Weise beriicksichtigt.
Diese Vorgangsweise wi-
dem Deckmantel demokrati- turverein „Trta" aus Žitara scher Entscheidungen sach- vas / Sittersdorf gegen die am fremde, politische Interessen 14. Dezember 1987 erfolgte der„Mehrheit"aufdemRtik- Aussperrung aus der Volks-ken der Minderheit ausgetra- schule Sittersdorf, in der ein gen werden.	vom Kulturverein ordnungs-
Diese Form von Trennung gemaB angemeldeter Kultur-zieht eine unberechenbare und Informationsabend zum Eskalation des Volksgrup- Thema „ZweisprachigeSchu-penkonflikts nach sich und le" hatte stattfinden sollen. zerstort dadurch die Glaub- Wie der ..Slovenski vestnik" wiirdigkeit demokratischer in seiner letzten Ausgabe be-Institutionen. Moglichkeiten richtete, hatten sechs Staats-interkulturellen Lernens und polizisten fiir die rund 50 er-solidarischen Handelns im schienenen Interessierten Sinne der OIE-Bildungsar- den Schuleingang blockiert beit werden durch diese Re- und den Wartenden den Ein-gelung im Schulalltag der tritt in das Schulgebaude ver-
tm
Kinder zerstort.
wehrt.
6.-13.1.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA 1
11.00	K osebi - gledališka predstava; 14.25 Tom Sawyer - film; 15.40 Zdrahe v nebeški palači -risanka; 17.10 Pes v predalu; 19.20 Kristjan v času;
19.30	Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Gledališka predstava; 23.25 Hagen-kvartet - glasba; 0.20 Aktualno.
9.05	Alf - zabavna oddaja; 9.30 Čuda angleških vrtov; 10.00 Iznajdba propadanja - film; 11.20 Zgodbe iz fantazije; 11.50 Oddaja o čarovnijah; 12.40 Obrazi Evrope; 12.55 Šport; 16.20 Novoletni vrt; 17.15 Eichbergerjevi posebni primeri; 15.45 Opazovalec ob oknu; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.48 Skromen kraj: Norte-Dame de la Peiniere - TV-film; 20.05 Dragocenosti iz Avstrije;
20.15	James Bond 007: Nikoli ne reči ne; 22.20 Aktualno; 22.25 Insignificance - presneta noč.
9.55	Videostrani; 10.10 Zadnja zgodba; 11.40 Oddaja o kulturi; 12.20 Mostovi; 12.55 Smučarski skoki; 15.15-22.55 Teletekst; 15.30 Videostrani;
15.45	Oddaja o kulturi; 16.55 Angleščina XXX; 17.25 Oblaček Pohajaček; 17.40 Ostržek; 18.15 Nadarjeni otroci: I. - Bach in Tae Kwon-Do; 18.45 Risanka; 18.55 Viedostrani; 19.00 Vreme; 19,01 Obzornik; 19.19 Iz TV sporedov; 19.30 Dnevnik;
20.05	Film tedna: Popoldne pasjega dne; 22.05 Mali koncert; 22.25 Dnevnik; 22.40 Videostrani.
9.05	Eichbergerjevi posebni primeri - zabavna oddaja; 9.30 Dežela in ljudje; 10.00 Šolska TV;
10.30	Čudovito lepa nedelja - film; 12.15 Klub seniorjev; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.35 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Babica, prosim javi se - risanka; Kraljevič in beraški deček - risanka; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi;
18.30	Falcon Crest - družinska saga; 19.30 Čas v sliki; 19.57 šport; 20.15 Veselo okrajno sodišče -zabavna oddaja; 21.10 Naprej v fifites - šov.
16.00	VVurlitzer; 17.15 Kelti-dokumentacija; 18.00 Prosimo k mizi; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal, 20.15 Dynasty - Denverjev klan;
21.55	Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Infamna laž - film; 22.50 Aktualno; 23.55 Bogati in ubogi - družinska saga; 0.50 Poročila.
9.45	Videostrani; 10.00 Mozaik - Šolska TV: poklicno usmerjanje; orodja prihodnosti; 11.00 Dvojno življenje Matije Pascala; 13.25 Videostrani; 15.55-0.30 Teletekst; 16.10 Videostrani; 16.25 Mozaik - šolska TV; 17.30 Pisma iz TV klobuka;
18.15	Slovenski ljuc plesi: Koroška; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.01 Obzornik; 19.19 Iz TV sporedov; 19.24 Zrno; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Tednik; 21.10 Čarobna gora; 23.10 Jubilejna teveteka.
17.20 Dnevnik;^, letos - izobraženi' -kviz; 19.00 kr*! nik; 20.00 Beo9*°; - prenos; 21.i?' ' večer.
9.05	Prosim k mizi; 10.00 Šolska TV; 10.30 Infame laži - film; 12.00 Pisano stekleno okno; 12.10 Notranjepolitični report; 13.00 Mi; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Calimero;
17.30	Fantje s ceste Baker; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest - družinska saga; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Derrick;
21.20	Tingel tangel - zabavna oddaja; 22.05 Alter image; 23.20 Višinski ogenj-film; 1.25 Poročila.
16.00	Wurtitzer; 16.45 Reši me, kdor more -zabavna oddaja; 17.30 Škotska in njeni zakladi -dokumentacija; 18.00 2X7 - sedem dni sporeda na obeh kanalih; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki;
19.20	Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Diagnoza-oddaja o zdravstvu;
21.20	Aktualna dokumentacija; 21.50 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Vohljač ozkih sledi -film; 23.50 Aktualno; 23.55 Dvoboj s trdimi pestmi -film; 1.25 Poročila.
10.00	Tednik; 11.00 Svet na zaslonu; 11.40 Čarobna gora; 13.25 Videostrani; 15.10-0.10Te!e-tekst; 15.25 Videostrani; 15.40 Tednik; 16.40 Kljuk-čeve dogodivščine; 17.00 Super stara mama; 17.25 Debrecen: Rokomet (Ž) - Debrecen : Belinka Olimpija; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.01 Obzornik; 19.19 Iz TV sporedov; 19.24 Zrno; 19.30 Dnevnik; 19.51 Vreme; 19.55 Zrcalo tedna; 20.15 Sever in jug; 21.10 Pohod evropske civilizacije; 22.05 Dnevnik.
17.20 Dnevnik^ braževalna odd. * 19.00 Domači arj! 19.30 Dnevnik; r" En avtor, en filf
9.05	Angleščina; 9.35 Francoščina; 10.15 Ruščina; 10.35 Tom Sawyer; 11.50 Železnica; 12.00 Nočni studio; 14.35 Prosimo za ples; 16.00 Otroški VVurlitzer; 16.55 Poročila za otroke; 18.00 Mi; 18.25 Vprašanja kristjana; 18.30 Šport; 19.00 Veselo v soboto;
19.30	čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Dobrodošli v klubu - zabavna oddaja; 21.50 Yes minister; 22.15 Naraščaj v sceni; 23.00 Rock - šov; 23.45 8enny Hill; 0.10 Aktualno.
10.55	Smuk za ženske; smuk za moške; 14.30 2X7 - sedem dni sporeda na 2 kanalih; 15.00 Club XL -diskusija mladine; 16.15 Vašaglasbena želja; 17.00 Draga družina; 18.00 Trailer - nasveti za ljubitelje filmov; 18.30 Avstrja v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Rebecca - film; 22.20 Šport; 23.00 Dobermanova hoja - film; 0.25 Aktualno; 0.30 Roko ob pištoli - vestern; 1.50 Poročila.
7.35-14.25 in 15.05-23.15 Teletekst; 7.50 Videostrani; 8.05 Radovedni taček; 8.20 Pamet je boljša kot žamet; 8.30 Oblaček Pohajaček; 8.45 Kljukčeve dogodivščine; 9.00 Soba 405; 9.30 Pisma iz TV klobuka; 10.15 Ostržek; 10.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - smuk (Ž); 11.50 Svetovni pokal v smučanju - smuk (M); 13.00 Slovenski ljudski plesi: Koroška; 13.30 Dinar; 14.10 Videostrani; 15.35 Studio je vaš; 16.45 Prevara; 18.25 Da ne bi bolelo;
18.45	Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme.
14.35 Kako biti^ dinski film; 16;^ nadaljevanke; 1' t las - ameriška "z Glasbeni večed"' 22.20 Športna s'
Pustolovščina Amaconas; 9.50 Dragocenosti iz Avstrije; 9.55 Šport - veleslalom ženske; super-G moški; 11.30 Ura tiska; 12.30 Hello Austria, hello Vienna; 13.00 Orientacija; 13.30 Tedenski pregled;
14.00	Paradiž živali; 14.25 Salpsticklers-burleska; 14.40 Zgubljeni ob zlati reki -film; 16.10 Pastirska pesem; 16.15 Poročila za otroke; 16.25 Risanka;
16.50	Kako Heidi premaguje svoj strah; 17.30 Helmi - otroški prometni magacin; 18.25 Y-Large -mladinski magacin; 19.20 Kristjan v času.
9.05	Risanka; 10.05 Otroci in norci; 11.30 Slavnostni koncert; 13.45 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Mediurn; 18.25 Poglej in zadeni;
18.30	Avstrija v sliki; 18.55 6 iz 45 - žrebanje lota;
19.00	Čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca;
20.15	Odločnež v New Yorku - film; 21.50 Emanuela - film; 23.20 Sedem dni športa; 23.40 Aktualno; 23.45 Čikago 1930; 0.35 Poročila.
8.00-14.30 in 15.10-22.55 Teletekst; 8.15 Videostrani; 8.30 Živ žav; 9.25 Super stara mama; 9.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (Ž); 10.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju -superveleslalom (M); 11.45 Vrnitev v paradiž; 12.35 Videomeh; 13.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (Ž); 14.15 Videostrani; 15.25 Videostrani; 15.40 Hiša; 17.10 Požar; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.19 Iz TV sporedov; 19.24 Zrno, ura; 19.30 Dnevnik.
8.55 Poročila;^ 12.00 Anglunifk/' Tilt; 13.00 $Pr Dnevnik; 20.00' " stveni film; 20.*,f-ža;21.25 Športi'
9.05	Skrivnost belega bizona; Živali pekla - umetniki preživetja v puščavi; 10.00 Šolska TV; 10.30 Odločnež v NewYorku; 12.00 Diagnoza-oddaja o zdravstvu; 13.00 Primer za ljudskega tožilca; 13.30 Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 D'artagnan in 3 mušketirji; 17.30 Henry in leva noga; 17.55 Otrokom za lahko noč;
18.00	Mi; 18.30 Falkon Crest; 19.15 Kdo nudi več?;
19.30	čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Miami vice-kriminalka.
16.00	VVurlitzer; 17.30 Telekoleg - fizika; 18.00 Lin-denstraBe; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki;
19.20	Znanje aktuatno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Klinika v Schwarzwa!du; 21.00 Novo v kinu; 21.00 Šiling - gospodarski magacin;
21.50	Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Wetherby -film; 0.00 Aktualno; 0.05 Columbo; 1.25 Poročila.
9.45	Videostrani; 10.00 Zrcalo tedna; 10.15 Naš utrip; 110.30 Borsalino & Co; 12.10 Videostrani; 16.30-23.25 Teletekst; 16.45 Videostrani; 17.00 Zrcalo tedna; 17.15 Naš utrip; 17.30 Radovedni taček; 17.45 Soba 405; 18.15 Boj za obstanek: Slonje močvirje; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani;
19.00	Vreme; 19.01 Obzornik; 19.19 Iz TV sporedov; 19.24 Zrno; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme;
20.05	Mistralova hči; 21.10 Omizje; 23.10 Videostrani.
____________
18.00 Beograjs^. Indirekt - odtA' Svet danes -	'
čila; 20.55 Ma%' književnikov-^ Zvonimir Majda' ^
9.05	Avstrija v sliki; 9.30 Angleščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Zgubljeni ob zlati reki; 12.05 Šport v ponedeljek; 13.00 Aktualno; 16.30 Am, dam, des;
16.55	Poročila za otroke; 17.05 Čebelica Maja;
17.30	Oddaja z miško; 17.55 Otrokom za lahko noč;
18.00	Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.15 Kdo nudi več?;
19.30	Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Puslovoščina Amaconas - dokumentarna oddaja; 21.00 Poglej in zadeni; 21.07 Elis Islang - nadaljevanka v 7 delih;
21.55	Superfiip; 22.22 Revir Davidova straža.
16.00	VVurlitzer; 17.00 Komunikacija in družba;
17.30	Dežela in ljudje; 18.00 Eicbergerjevi posebni primeri; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki;
19.20	Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Avstraija 1 - dokumentacija;
21.45	Obrazi Evrope; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki: 22.22 Mučilnica - dokumentacija; 23.10 Podobe sovraštva - dokumentacija; 0.40 Aktualno.
9.45	Videostrani; 10.00 TV mozaik - šolska TV;
11.45	Videostrani; 16.10-22.20 Teletekst; 16.25 Videostrani; 16.40 Mozaik - šolska TV; 17.40 Pamet je boljša kot žamet: Tudi voda je čarodej;
17.45	Studio je vaš...; 18.45 Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme; 19.01 Obzornik; 19.19 Iz TV sporedov; 19.24 Zrno; 19.30 Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Nekakšna Aljaska; 21.10 Osmi dan;
21.50	Dnevnik; 22.05 Videostrani.
17.20 Dnevniki^' 18.10 Revolucij 18.40 Številke'-,' 19.30 Dnevnik"
Mtha Males; 3"^ 20.55 Zabavni''
Četrtek, 7.1.
Rož-Podjuna-Zita
Petek, 8.1.
Nove knjige: Lipuš-Hadertap -Antologija Mohorjeve,
„Židje na Koroškem"
Sobota, 9.1.
Duhovni
nagovor-voščila
Nedetja, 10.1.
Želeli ste, poslušajte!
Ponedetjek, 11.1.
„Se!ska ohcit"
Torek, 12.1.
Spravilo lesa
Magacin novih knjig
V knjižnem magacinu se bomo osredotočili na nekaj zanimivih novih knjig, ki so izšle v zadnjih mesecih.
Precejšnje presenečenje je bilo na slovenskem knjižnem sejmu, ko je nova založba Wieser iz Celovca predstavila novo knjigo Florijana Lipuša „Prošnji dan". Ob isti priliki je bila predstavljena knjiga pesmi Maje Haderlap „Bajalice", ki sta jo izdali skupno Založništvo tržaškega tiska in celovška Drava.
Že nekaj prej je celovška Mohorjeva predstavila dvojezično antologijo sodobnih avstrijskih avtorjev „Zadnja priložnost spoznati Avstrijo".
Izdajatelja knjige sta Janko Ferk in Peter Kers-che.
Pravočasno na pragu spominskega leta, ko je nacistična Nemčija leta 1938 izbrisala prvo avstrijsko republiko je pri koroški založbi Carinthia izšla važna publikacija o Židih na Koroškem.
Zgoraj omenjene knjige bomo obširneje predstaviti, obenem pa zbrali vrsto drobnih novic iz knjižnega sveta.
SLOVENSKI	
VEM	Naročam' da mi ga p'
Ime in priimek		'
naslov	^	
pošta		^
Obvezujem se, da bom naročnino (250 siavijo) redno piačeval(a) in prosim, da mit
(kraj in datum)

RAD!0 LJUBLJANA 1
V TEM TEDNU NA TELEV!Z!J!

nik;^serija;18.10!zobra-črke-kviz; 19.00 ,10f'0 Dnevnik; 20.00 Svet 20.^večer; 21.30 Poročila; nišk^ Evropska super liga v
enisP°-posnetek.
4.30 do 8.00 Jutranji program; 8.05 Za knjižne moije; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 12.40 Pojemo in godemo; 14.05 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 18.00 Minute z ansamblom Nika Zajca; 18.30 Na ljudsko temo; 19.45 Iz produkcije studia 26; 20.00 do 22.00 Veliki dirigenti; 22.30 Znane melodije; 23.15 Jazz za vse; 0.05 do 4.30 Nočni program.
ajk;^a oddaja; 18.10 In tudi -ažiT'j8.40 Številke in črke 0 KC°'sanka; 19.30 Dnev-ieogKosarki - Partizan : Aris 21.?' 21-35 Dokumentarni
4.30 do 8.00 Jutranji program; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.40 Od vasi do vasi; 14.05 Enajsta šola; 18.00 Minute z ansamblom Petro Ugrin; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Z big bandom RTV Ljubljana; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.30 Večerna podoknica; 23.15 Paleta popevk jugoslovanski avtorjev; 0.05 do 4.30 Nočni program.
nik;'^ oddaja; 18.10 Izo-od<PjV'1ke in črke - kviz; ,čia<*ski kvintet-ponovitev;
iik; regala koncert; 22.30
fil^la knjiga.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Franckova Simfonija v d-molu s Karajanom in Pariškim orkestrom; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.35 Popoldanski mozaik.
biti ^ čarobni kolač - mla-16 kresovi - ponovitev
:e;1?a Predstava; 18.40 Dal-
ka^''9.30 Dnevnik; 20.15 eče^ocila; 21.50 Feljton; na s'
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.20 Minute stare glasbe; 14.05 Kulturna panorama; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak; 16.30 Srečanje republik in pokrajin;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Odmevi z baletnih odrov; 18.30 S knjižnega trga.
ila; ^ ^ jutri in igrani film; iniprTomščinj; 12.15 Video $f"o popoldne; 19.30 .OO^ov-poljudnoznan-20.4^9-55 Športna reporta-,ort^-10 Mali koncert.
5.00 Poročila; 5.30 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.15 Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.05 Veseli Tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Promenadni koncert; 13.20 Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Flumoreska tega tedna; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 24.00 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
-ajs^'j8-55 Premor; 19.00 ddA 9-30 Dnevnik; 20.00 -z^ ^oddaja; 20.45 Poro-Vian novele; 21.55 Portreti
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.30 Prva jutranja kronika; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe vam igrajo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Ponedeljkov kri-žemkraž; 14.15 Mladi na glasbenih revijah.
niK;,_ 3* * °troška oddaja ludl.j okumentama serija 9'°° Lestvica tujih; vni^°'skujemo slovenske Kamnik in galerijo ; 30 s '°ta; 20.45 Poročila;
,ni Izobraževalna oddaja.
4.30	Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Aktualni problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 19.35 Lahko noč, otroci.
Ponovitev oddaje ,,Bogati in revni"
Četrtek, 7.1.1988, TV A2, 23.55 - Z oddajo „Vojne je konec" se pričenja nanizanka v 34. deiih „Bogati in revni". Fiim prikazuje trde razmere po 2. svetovni vojni, ki so viadale tudi v ZDA in niso prizanašale nikomur, še najmanj pa priseijencem. Bogati so postali bogatejši, revni še revnejši. Glavna junaka sta Tom in Rudy. Film je nastal po romanu Irwina Shawa.
Siiverton gori
Nedelja, 10. 1. 1988, TV LJ1, 17.10 - Po noveli Normana Katkova so leta 1977 posneli še enega tedaj modnih filmov katastrof, tokrat na temo požara. Tudi tokrat je v ospredju nekaj pomembnejših likov - privlačna vdova, udinjajoči se župan in lastnik velikega mlina, mlada zdravnika in učiteljica.
Čarodej voda
Torek, 12. 1. 1988, TV LJ1, 17.40 - Voda nas umije in opere, lahko plavamo v njej ali pa se vozimo po njej. Poganja mline in elektrarne, lahko pa jo tudi barvamo. Če zdrobimo kristal modre galice in prah segrevamo, galica postane siva. Če na prah kanemo kapljico vode, postane najprej zelenkast.
Duh umrle določa grajski vsakdan
Sobota, 9.1.1988, TV A2,20.15 - Ko se mlada de Winter vrne iz poročnega potovanja, naj bi postala nova gospa gradu Mander-ly. Kaj kmalu pa mora spoznati, da leži nad njeno poroko prekletstvo Rebecce, njene predhodnice na graščini, kije umrla na miste-riozen način in očitno še vedno določa vsakdanje življenje.
Plesi na ovseti v Mežiški dolini
Četrtek, 7. 1. 1988, TV LJ1, 18.15 - Tokrat bo na sporedu že 22. oddaja, ki s filmsko kamero beleži slovenske ljudske plese. V slovenskem ljudskem izročilu je imel ples na svadbi pomembno vlogo, vendar nikjer ni bil tako tesno povezan z obredi kot na koroški „ovse-ti". Ovsetne plese bo predstavila folklorna skupina KUD „Prežihov Voranc" z Raven na Koroškem. Torej, kdor še ne pozna koroške „ovseti" naj te priložnosti ne zamudi.
„Usodni denar"
Petek, 8.1. 1988, TV LJ1, 22.20 - „Usodni denar" nadaljuje s tradicijo dobrega francoskega kriminalističnega filma. Gre za ujemanje zapletene situacije socialnih razmerij, v katerih je zlo splošen pojav tako na strani zakona kot tudi na strani kršilcev ie-tega. Na obeh straneh se med seboj in drug z drugim borijo gentlemanski policaji in kriminalci. Za oboje pa je značilna bistrost, s katero skušajo zmagati v neizprosni borbi. V tem se francoske kriminalke razlikujejo od ameriških.
EmmanueHe
Nedelja, 10. 1. 1988, TV A2, 21.50 - Mlada Emanuela je v Bangkoku poročena z mladim francoskim diplomatom. V tajskem glavnem mestu spoznava žene diplomatov, ki živijo zelo razgibano seksualno življenje. Nova spoznanja seveda ne ostanejo prihranjena mladi ženi. Kako se konča zgodba iz tajskega mesta, pa si sami oglejte.
Utrip - nova oddaja
Sobota, 9.1.1988, TV LJ1, 19.55 - Pregled tedenskega dogajanja bo pomenila obogatitev, zlasti v smislu boljšega medsebojnega spoznavanja in razumevanja. Kljub dnevnoinformativnim oddajam bomo s pregledom dobili stalnico, s katero bomo gledalcem ponudili posamezna dogajanja.

n ^ vestnik" in prosim,
naslednji naslov:
M	dinarjev - za Jugo-
lif	'n položnico.
(Podpis)
Naročite in širite Slovenski vestnik!
Spoštovana bralka, spoštovani bralec Slovenskega vestnika! V roki imate novo, sodobno številko novega Slovenskega vestnika. Upamo, da vam bo nova oblika, vsebina, novi, bolj ročni format in še marsikaj drugega ugajalo. Z novo koncepcijo hoče Slovenski vestnik pridobiti še več naročnikov. Če še niste člani velike družine bralcev SV, potem izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Slovenski vestnik, Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/ Klagenfurt. Prvi mesec dobite novi Slovenski vestnik brezplačno!
A!temat<vkmo
6.-12.	16.20	18.30	20.40
Sr 6.	Alain Cavalier Therese		C. Ferris Rembetiko
Če 7.			
Pe8.	F. Fellini La strada	Claude Chabrol Masken	
So 9.			
Ne 10.			
Po 11.			
To 12.	C. Kuby Das alte Ladakh		E.J. Lauscher Kopfstand
13.-19	16.20	18.30	20.40
Sr 13.	C. Kuby Das alte Ladakh	V. Export Menschenfrauen
Če 14.		M. Dor Malambo
Pe 15.	W. Herzoh Herz aus G!as t	S. Seidel- man New York Citv girl
So 16.		
Ne 17.	W. Herzog Stroszek	
Po 18.		
To 19.	C. Chabrol Masken	B. Forsyth That sinking fee!ing
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Sobota 9.1. 20.00	Dom sindikatov v Ceiovcu	37. SLOVENSKI PLES Igrata: ansambia AGROPOP (Ljubijana) in ŠiK (Veienje). Društva in organizacije iahko rezervirajo mize. Vstopnice v predprodaji pri Krajevnih	Siovenska prosvetna zveza
Nedeija	Katotiški dom 10.1.	prosvete v 14.00-20.00 Tinjah		SREČANJE LOVCEV Z IZOBRAŽEVALNIM IN ZABAVNIM PROGRAMOM	Sodaiitas
Petek 15.1. 19.00c.t.	gostiina VVeidinger, POLITIK DER GEFUHLE - esej o Avstriji Danhausergasse 3, dr. Josef Hasiinger 4. dunajski okraj		Dunajski krožek
Sobota 16.1. 19.00	Kuiturnidom na Radišah	RADIŠKI PLES Igrajo: Fantje iz Podjune	Siovensko prosvetno društvo Radiše
Sobota 16.1. 20.00	gostiina Šoštar	15. PODJUNSKI PLES	SKDvGiobasnici
23.1. 20.00	pri Svetiju na Piešerki	HODIŠKIPLES Za ples igra: Ansambei Vita Muženiča	Siovensko prosvetno društvo Zvezda
TEČAJ! ZA SLOVENŠČtNO			
18.00	Ceiovec		SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE, 2 dei vodi: Franc Krištof	Sodaiitas
Torek 12.1. 18.00	Katoiiški dom v Tinjah	SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE, 2. dei vodi: ravnateij Mirko Srienc	Sodaiitas
Sreda 13.1. 18.00	pri kapucinih, Waaggasse 15, Ceiovec	SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE, 2. dei vodi: Franc Krištof	Sodaiitas
Četrtek 14.1. 18.00	Katoiiški dom prosvete v Tinjah	SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE, 2. dei vodi: ravnateij Mirko Srienc	Sodaiitas
RAZSTAVE			
Kulturna taberna Pri Jokinu Ceiovec		do 15.1.	
GalerieCarinthia Ceiovec		do 23.1.	
Karntner Landesgaierie Ceiovec		Arnold Clementschitsch - razstava ob 100-ietnici rojstva umetnika do31.1.	
OB!ŠČ!TEVSLOVEN!J!			
Nedeija 10.1. 16.30, 19.30	farna cerkev v Dravijah, Ljubijana	PASTIRSKA IGRA	
16.1 -20.1. Cankarjev dom LUTKE 88 - mednarodni festiva)
Kidričev park 1,	iutkarskih šot in studiev, izbrani program
Ljubijana	jugosiovanskih iutkarskih predstav.
Izdajatelj in založnik: Zveza siovenskih organizacij na (J _ _	* Koroškem. 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. Uredništvo
T /Tj' ^'T'1^T TZ in uprava: 9020 Celovec. Tarviser StraBe^6, tel. (0 463) 51
7 ***^L/ i IR	nik:	p Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar.
Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 300 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 12.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 900.000 dinarjev.
1. nagrada planincev
15 fofografot/ se je s 53 s//kam/ uc/e/ež//o fofo-grafskega natečaja S/oven-skega p/an/n-skega drušfi/a i/ Ce/ovcu. V parnega v/ s pre/š-nj/m /etom n/ naras/o samo šfew7o ude/ežen-cei/ /n razstat///e-n/b s//k, femyeč tud/ ratran ekspo-natot/. Prvo nagrado je za s//ko „Zakaj sam?" dob/7 toto-grafJanko Krme// /z 7rž/ča;
Ka 2. mestu sta M/da Ob/7-tscdn/g /n /-/anz/ Lesjak, 4. je Dan/je/ Mešn/k, 5. pa s/ de//ta Peter Košu/n/k /n Hanz/ Mešn/k.
	
	j § pt:,
!	
	
*	
/Insamde/ Š/k /z Ve/enja
Dva vodilna ansambla zabavne glasbe iz Slovenije že vnaprej zagotavljata, da bo letošnji 37. Slovenski ples spet prvovrsten družaben dogodek. Slovenska prosvetna zveza je letos obe skupini prvič angažirala. Šik pride iz Velenja, Agropop pa iz Ljubljane.
Ansambel Šik, ki v tujini nastopa tudi pod imenom „Slowenische Regenbogenmusikan-ten" deluje na področju narodne in zabavne glasbe že vrsto let. Sestavljajo pa ga: Slavko Dobelšek (boben), Mišo Melanšek (kitara,) Toni Miklavc (bas-kitara), Darko Flis (klarinet, saksofon, flavta), Dušan Kranjc (harmonika in sintisajzer), Jože Ošep (trobenta) in Vili Cim-
perc (bariton, bas-kitara in pozavna), vokalno pa sodelujejo skoraj vsi člani ansambla.
Za polne dvorane po Sloveniji in izven nje pa je v zadnjem času skrbel tudi ansambel Agropop. ki je bil ustanovljen šele leta 1984. Tako so se poimenovali prav gotovo zaradi svojevrstne navezanosti na slovensko zemljo. Že od začetka se jih je oprijel sloves zabavljaške in veseljaške skupine. Njihov glasbeni program pa je tako širok, da se znajo prilagoditi vsem starostnim strukturam publike. Skupina si je pridobila priznanja na slovenskih „Pop delavnicah", na festivalu v Portorožu, a tudi na mednarodni prireditvi ..Zlata vrtnica Wurzburg 86".
Ena njihovih prvih uspešnic je bila ..Paradni tango", s pesmimi „Me-sarjev sin", ..Franček piromanček" in „Šerbi" na prvi LP plošči „Melo-dije morja in sonca". Z druge plošče so postale najbolj popularne „Ja-smina", „Ljubi me divja zver", „Polka je kraljica" in „Pesmi s Triglava" (venček slovenskih narodnih predelan v rock' n rol). Izredne prodajne uspehe pa doživlja tretja plošča z naslovom „Za domovino z Agropopom naprej" s pesmimi „Ne verjemi", ..Pijanski špri-cer" idr.
Ansambel sestavljajo: plesalka in pevka Šerbi, prof. Polde Poljanšek, Aleš Klinar, Urban Centa, Dragan Trivič in Simon Pavlica.
Novo pn Dravi: Knjiga P. Handkeja
Med pomembnimi kulturnimi dogodki ob koncu minulega leta je bil tudi izid Handkejeve pesnitve Pesem trajanju. Založba Drava jo je 28. decembra v knjigarni „Naša knjiga" predstavila javnosti.
Vodja založbe dr. Franci Zwitter je ob tej priložnosti med številnimi ljubitelji literature Petra Handkeja, ki je lani prejel mednarodno literarno nagrado Vile-nica 87, pozdravil tudi prevajalca Andreja Kokota. Urednica dr. Helga Mračnikar, ki je spregovorila o novi knjigi, je naglasila, da je Drava poleg knjižnega daru SPZ spet izdala novo knjigo in s tem izpričala svojo življenjsko silo. Zatem je razložila, kako je do izida te knjige prišlo. Peter Han-
dke, poznavalec slovenske literature, je prevod pesnitve zaupal Andreju Kokotu, o katerem pravi, da ima ..liričen glas, ali pesniško naravo, h kateri spada pesem kot globlji glas, ki združuje vsakdanjost, delopust, spomin in želje." Koko-tove pesmi, pravi Handke dalje, „ne nagovarjajo le slovensko ljudstvo, marveč tisto pozabljeno ljudstvo v vsakem posamezniku, kjerkoli že." Ker vse to, je dejala Helga Mračnikar, kar pravi Handke o pesmih Andreja Kokota, velja tudi za Handkejevo hvalnico trajanju, je bil -ob tem duhovnem sorodstvu - prevod v dobrih rokah. Ob koncu je dr. Mračnikarjeva še dejala, da je Andrej Kokot prevod ponudil Dravi za objavo v trenutku, ko je bila Drava v resnih teža-
vah in se mu za njegovo zaupanje prisrčno zahvalila.
Knjigo Pesem tranja-nju je opremil Jure Jančič, spremno besedo je napisal Matjaž Kmecl, posamezni izvod pa stane 98 šilingov.
Potem, ko je Helga Mračnikar povabila koroške besedne ustvarjalke in ustvarjalce k sodelovanju z Založbo Drava , je Andrej Kokot prebral nekaj odlomkov iz prevoda, Fabjan Hafner pa je slovensko predstavitev prevedel v nemščino, razen tega je bral tudi odlomke Handkejeve pesnitve v izvirniku.
Handkejeva Pesem trajanju je tudi hvalnica koroški pokrajini in Krasu, zato priporočamo, da bi po knjigi seglo mnogo bralcev tu in onstran meje.
Slovenski oktet v gosteh pri
"ZARJI
Lepo, nič kaj zimsko vreme nas je na Štefanovo razveseljevalo na poti v farno dvorano v Železni Kapli, kamor je „Zarja" vabila na koncert Slovenskega okteta. Ljudje od blizu in daleč so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Napeto, kot otroci božična darila, smo pričakovali nastop Slovenskega okteta. Končno je nekdo stopil na oder in postavil stojala za note. Takoj za njim pa so se z odločnimi koraki postavili na oder člani okteta. Predsednik Zarje jih je prisrčno pozdravil in poudaril, da je njihov nastop v Železni Kapli zaključek in hkrati višek Zarjinega jubilejnega leta.
Žarki reflektorjev so se zbrali na odru in usmerili pozornost občinstva na polkrog osmih pevcev. V dvorani je zavladala tišina, ki so jo pevci okteta napolnili z ubranimi glasovi. Dvorana je bila njihova. Le v presledkih med posameznimi pesmimi je občinstvo z bučnim aplavzom opozorilo nase. V prvem delu koncerta je oktet zapel deset cerkvenih pesmi, po kratkem premoru pa še deset slovenskih umetnih oz. ponarodelih. Ko se je program iztekal,
Pri Antoniču na Reki
od 18. do 17.1.88
Teden istrskih rib
Pridejo kuharji iz Umaga.
/7/,vrč/; n vub//'cn;'/
je bilo v dvorani že čutiti, da je občinstvo željno dodatka. Kljub časovni stiski - v dveh urah naj bi nastopili na Bledu — so pevci ugodili želji in zapeli še „Mojcej" in Večerni ave". Še enkrat je v dvorani zabučal aplavz, potem pa so ljudje pričeli vstajati. Na obrazih sem bral zadovoljstvo, posamezne mlade fante pa sem slišal, kako so preskušali svoj bas.
Na poti domov je bilo čutiti, da je sonce že opešalo. Pogovarjali smo se o prireditvi in občudovali glasove pevcev. Sinova sta z otroško živahnostjo sproščala ob mirnem sedenju v dvorani nabrano energijo. Spomnil sem se Andrejeve prošnje, da napišem za Vestnik kratko poročilo. Spraševal sem se, kaj naj napišem, pa mi ni prišlo kaj konstruktivnega na misel. Ocenjevati posamezne glasove ne morem, ker nisem strokovnjak. Ali naj zapišem, da me je ob poslušanju okteta mrzlo spreletavalo po hrbtu? Sicer sem to vedno jemal kot znak za nekaj nadpovprečnega, vendar nikakor ne kot kriterij za ocenjevanje. Tudi doma, ko sem sedel k praznem listu, sem se kaj kmalu začel tolažit z mislijo, da imam še dovolj časa in bom že nekako izpolnil obljubo. Ko sem že odložil svinčnik, sem se spomnil, da sem vstopnico za koncert kupil v vlaku, ki nas je peljal na Dunaj prosjačit in zahtevat skupno šolo.
Začutil sem usodno povezanost med slovensko pesmijo in resnično vsakdanjostjo in zaskrbelo me je... „Prav to bom vzel za uvod poročila", sem si dejal.
B.J.
?,Jepa-Baško jezero" ima mešam zbor
Slovensko prosvetno društvo Dobrač je priredilo v soboto dne 26. 12. 1987 svoj društveni ples, ki se je vršil v Udturnem domu na Brnci. ^3 plesno glasbo je poskrbel Irio Drava (Roman in Mar-/}an Verdel ter Tomi Bošic), ki Jc z zelo kvalitetnim izvajanjem navdušil vse udeležence Ob pričetku te kulturne Prireditve pa je Volkstanz-§ruppe Fiirnitz poskrbela za Phjeten plesni uvod.
S posebnim veseljem pa je Predsednik društva Marjan Gallob pozdravil novo ustanovljeni mešani pevski zbor. "oudaril je, da društvo že mnogo let v svojem kulturnem repertoarju ni imelo mešanega zbora, in se ob tem Prisrčno zahvalil strokovnemu vodji Aleksandru Čer-
nutu, ki je bil kljub študiju na Dunaju pripravljen prihajati na redne tedenske vaje. Zbor je zapel tri pesmi: Zdravico, Schworzaugat in znano Te pavr pa grahovco seje.
Publika, predvsem mladina, je bila z nastopom zbora vidno zadovoljna, kar je potrdila s krepkim aplavzom. Zahvala gre predvsem vodji Aleksandru, ki je z dobrim strokovnim znanjem bistveno doprinesel do prvega uspeha.
Žboru želimo še v naprej obilo uspehov in da bi nas še ob mnogih prilikah razveselil s svojo pesmijo posameznim pevcem, da bi pri tem pomembnem delu vstrajali. Ob koncu se velja zahvaliti vsem društvenikom, ki so s skrbno organizacijo pripomogli k uspehu prireditve.
Viko
„Daničin" tradicionaini novoletni koncert
Zbor kapelške Zarje, žitrajske Trte, Daničini mlajši, mladinski in mešani pevski zbor ter njen vokalni ansambel so minulo nedeljo oblikovali tradicionalni novoletni koncert v kulturnem domu v Šentprimožu. Obiskalo ga je veliko število ljubiteljev vokalne glasbe, ki so doživeli kvaliteten in vsebinsko bogat glasbeni dogodek.
Čeprav predsednik Ranice", Stanko Wakounig zastopnikov naših kulturnih in narodnopolitičnih organizacij imensko ni pozdravil, je jasno in nedvoumno povedal, da koroški Slovenci stojimo za svojimi voditelji in jih ob prizadevanju za ohranitev skupne dvojezične šole podpiramo. S tem je tudi ovrgel vsako podtikanje, češ, da naše ljudstvo misli drugače kot naši narodni voditelji.
Novoletni koncert v Sent-primožu je bil namenjen tudi spominu 50-letnice priključitve Avstrije k Tretjemu raj-
hu, ki je nam koroškim Slovencem povzročila mnogo trpljenja, žrtev in tudi doprinosa k zmagi nad fašizmom in s tem k svobodni in neodvisni Avstriji.
Pesmi trpljenja in borbe je pel mešani zbor „Zarja" pod vodstvom Joška Wrulicha, nekaj teh pa sta zapela tudi mešani zbor oz. vokalni ansambel „Danice", ki ju je vodil Stanko Polzer in s tem vskočil namesto zdravstveno zadržanega Hanzija Kežarja. Tudi Jozej Starc je s svojim moškim zborom „Trta" zapel pesmi podobne vsebine, medtem ko je Sonja Marko z najmlajšimi pevci „Danice„ dokazala, da slovenska beseda in pesem ne bosta zamrli, saj ju goji in ljubi tudi mladi rod.
Letošnji novoletni koncert v Šentprimožu je bil tudi zgovoren odraz težnje po novostih in izboljšanju kvalitete na pevskem področju. Lahko
rečemo, da je uspelo oboje. Posrečena je bila postavitev zborov, ni bilo več nepotrebnih velikih premikov, kar je omogočilo brezhibno in neza-mudno nastopanje posameznih zborov, posebno razveseljiva pa je bila kvalitetna izvedba zahtevnih skladb. Tu se je posebno izkazal vokalni ansambel „Danice„ s solističnimi vložki in izvedbo moderne skladbe Folke Rabeja. Seveda so tudi ostali zbori navdušili s slovenskimi narodnimi, ter pesmimi drugih narodov, pri čemer so posebno ugajale pesmi s solom.
Tako lahko z zadovoljstvom zabeležimo, daje „Da-nica" s svojim ponovnim koncertom ob Novem letu spet odprla novo obdobje naše kulturne dejavnosti, pri kateri slovenska in druga pesem tvorita eno izmed najmočnejših izpovedi naše avtohtone narodne kulture ob Zilji in Dravi.
Na novo/efnem koncertu v Senfpr/možu /e b/7 v sred/šču pozornost/ tud/ M/ha Kap. 7ajn/k S/o venske prosvetne zveze dr. Janko Mai/e (/evoj, k/je Kapu s/mbo//č/io še enkrat /zroč/7 Se ve/je vo nagrado, je poudari/, da je to tud/ priznanje za našo odrsko dejavnost, Kap pa je deja/, da igra /z i/ubezr/i do slovenske besede. Se enkrat čestitamo/
Adventno
petje
V Hodišah smo tudi . tokrat (20. decembra !987) prirediti tradicionatno adventno petje. Bito je v hodiškem gradu, odziv občinstva pa žeto dober.
Koncert je bit ena izmed tistih prireditev, na kateri je prišto do izraza enakopravno upoštevanje kutture obeh narodov. Nastopati so "Quintett Ncnschitz" iz Trabesinj. ..Mariborski oktet" in MePZ ..Zvezda iz Hodiš. Prvi so peti pod vodstvom Hansa Kocha, drugi Mitje	Reichenberga,
domače pevce pa je vodit Atbin Kranjc.
Na sporedu so bite zahtevne adventne pesmi. Posebno je navduši! Mariborski oktet, pa tudi gostje iz Trabesinj in domači pevci in pevke so dostojno zastopati to zvrst petja. Skteniti smo, da bomo podobno prireditev izvedti tudi tetos.
Stovenski vestnik posebej za Vas - kaj nam obeta teto 1988:
Zakoni, odredbe, spremembe in inovacije
.Že prefe/r/o /efo y'e na^aza/o, c/a nav novem /e/a ne čaA:n mnogo r/o/nega. /Lan/ ye r/o&oneno zače/a s* .s voj/m c/e/om ve/;A.*a v/ar/na Aoa//e;)'a večn;.sA//r s/ea/;A .STO /n
OVP.
Obljubam, ki sta jih obe stranki dobrodušno dajali v vseh preteklih letih, zdaj sledi grenka stvarnost - obljube so pozabljene, namesto tega pa se odgovorni politiki zdaj sklicujejo na „silo razmer", ki trenutno očitno kraljuje nad vsemi drugimi dejstvi, potrebami in načeli.
Državna blagajna naj se -po programu sedanje vlade -spet napolni na račun širokih slojev delovnega ljudstva - na račun, delavca, kmeta, nameščenca, malega uradnika, malega obrtnika - da, celo na račun reveža, brezposelnega, dijaka ali študenta. Vsem prejemnikom malih ali srednjih dohodkov, nezaposlenim, mladini v izobraževanju ter upokojencem je s paketom bremen, z novimi odredbami, davčnimi spremem-
bami, s črtanjem pristojbin, podpor ali davčnih olajšav izstavljen poseben račun.
Vsak posameznik - tako računa nova koalicijska vlada v zatišju neokonservativnega preobrata - naj „prispeva" h konsolidaciji državnega proračuna. Dohodki in privilegiji politikov, bank, industrijskih menežerjev ter privatnega kapitala bodo - po volji te naše vlade in nenazadnje na račun tisočih odpuščenih delavcev iz podržavljene industrije - ostali nedotaknjeni.
Leto 1988 - leto novih obremenitev
Novo leto je torej v znamenju omenjene konsolidacije državnega proračuna ter realizacije vladinega varčeval-
nega programa. Nova določila, zakonske spremembe in črtanje marsikaterih dozdajšnjih - za delovne ljudi pozitivnih - ureditev bo prizadelo vsakogar izmed nas. Omeniti pa je treba tudi, da leto 1988-izjema potrjuje pravilo - prinaša tudi nekatere pozitivne spremembe.
Spremembe in novosti, Vam želimo v kratkem pregledu posredovati v tej in v naslednjih številkah našega lista. Najprej kratek pregled:
#	zvišali se bodo prispevki za socialno zavarovanje;
#	razne finančne podpore bodo ukinjene;
#	pokojnine bodo zvišane šele sfedi leta;
#	v ' okviru pokojninske reforme, ki velja od 1. januarja, šolske ali študijske dobe ne bodo več upoštevali za nadomestni čas;
#	v okviru varstva okolja je od začetka leta dalje mogoče na novo prijaviti samo še avtomobile s katalizatorjem;
#	novi zakon o varstvu zraka predvideva za industrijska podjetja zmanjšanje škodljivih emisij do 50 odstotkov;
#	ostrejše kazni za gospodarski kriminal predvideva novi zakon o spremembi kazenskega prava, ki bo veljal od marca dalje.
Spremembe pri zveznih železnicah
Tokrat nekaj podatkov o novih uredbah pri Avstrijskih zveznih železnicah (OBB):
#	Vozovnice za regionalne vlake so se podražile, za brzo-vlake pa pocenile. Kljub temu pomeni to podražitev tarif v povprečju za 4,2 odstotka;
#	doplačilo za brzovlak odpade (izjema: 40 šil. doplačila za vozovnico 1. razreda v Euro-City-brzovlaku);
#	od razdalje več kot 801 km velja enotna tarifa, kar pomeni, da znaša najdražja vozovnica 790 šilingov.
#	izkaznica za polovično ceno stane 990 šilingov letno. Z njo se lahko peljete po vseh progah po polovični ceni;
#	vozovnice od 71 km naprej ne veljajo več dva meseca, temveč samo še 4 dni (vožnja v eno smer) ali 2 meseca (v obe smeri);
#	kilometrska	banka:
vozovnice iz kontingenta 10.000 odpadejo, kontingenti za 2000 ali 5000 km bodo še naprej na razpolago; časovna omejitev odpade;
#	nova je letna vozovnica (Jahresnetzkarte): plačate za osem mesecev, vozite pa se lahko 12 mesecev;
#	tarife za skupinska potovanja (30 odstotkov popusta) veljajo od zdaj dalje že za skupino od štirih oseb dalje (prej deset).
Naslednjič vam bomo predstavili: nove pokojninske uredbe in nova določila za avtomobiliste.
DEVIZE/VALUTE
Devizni tečaji 4.1.1988
Nakup Prodaja
us $	11.092	11.192
can $	8.51	8.61
angl. E	20.72	20.98
irl	18.54	18.80
sfr	866.90	869.30
bfr	33.56	33.76
ff	207.06	208.94
hfl	624.16	627.04
dm	702.73	705.57
lit	0.947	0.965
dkr	182.20	183.60
n kr	178.67	180.13
skr	191.44	193.46
fmk	283.20	285.60
esc	8.36	8.72
ptas	10.23	10.39
yen	9.103	9.133
Valutni tečaji 4.1.1988		
din	0.60	0.90
us $	10.90	11.50
can $	830	8.90
angl. E	20.30	21.50
irl	18.00	19.20
sfr	856.50	876.50
bfr	32.80	34.00
ff	202.50	212.50
hfl	616.00	632.00
dm	695.10	711.40
lit	0.92	0.98
dkr	178.50	185.50
nkr	174.00	182.00
skr	187.00	195.00
fmk	277.00	289.00
esc	7.90	9.30
ptas	10.00	10.80
yen	8.90	9.20
nT***....
82! 27 28 42 45(!M)
brez jamstva!
22X2!XXt) XX!
brez jamstva!
Čestitamo!
Povečala se je družina dipl. inž. Fritza in mag. Zale Breit-fuB-lnzko. Dne 17. decembra sta se rodila dvojčka: deklica in fantek. Veliko božičnega veselja in blagoslova za bodočnost staršem in naraščaju.
Razstavljena križanka
	F	/V	p	Al	/1	A3		) p	O	A	L
/		e	7*	A	L	/ A		' J	e	e	X
/L	/	A/	e	e	O	< A		7*	v F	3	R/
5	7*	F	A	T	A	5 1-		L	e	A	T
L	A	A/	F	P	/?	A c		7 F	7"	1/	a
e	A/	e		f	/V	P Z.		/č	A	A	
		3	0 1	(7	F	O <5		F	Al	e	(7
J	T	L	j <3	Al	A	7"! /			/	F	e
A /V		O		A	A/	^ 7		A	T	f	A/
					(	3					
_l					1	3					
1						4					
		-				N					
						d					1
										i	
! '		t j		j ! i						!	
- r-		_L_		: <		3				!	
					1			j <		3				.	
Zgornji lik je sestavljen iz 18 enako velikih ploščic. Lik razrežite na ploščice in iz njih sestavite križanko tako, da ploščice položite na prava mesta v spodnjem liku, v katerem so beseda AMBRA in štiri črna polja že narisani. Preden uporabite škarje pa skušajte križanko sestaviti s prepisovanjem ploščic.
sestavi! Jože Petelin
TEDENSK! HOROSKOP
LEV (23. 7.-23.8.)
Bliža se čas, ko se bodo vaša pričakovanja uresničila. Samo potrpljenje! Tudi v ljubezni dobro kaže. To vam bo dalo pogum in nadaljnji polet pri delu v tem tednu.
DEVICA (24.8.-23.9.)
Neke reči vas vznemirjajo samo zato, ker preveč premišljujete o njih. Pazite, da tega ne boste delali v tem tednu; priložnosti bo dovolj, vendar ne dajte se! Oseba vam bo hvaležna. TEHTNICA(24. 9.-23.10.)
Niste pozabljeni. V tem tednu se boste o tem sami prepričali. Nekdo vas zelo ceni, čeprav vam tega ne da vedeti. Ne izzivajte usode z malomarnim odnosom do zdravja!
Vaša srečna številka je petnajst.
$KORPIJON(24.10.-22.11.)
Prihajajo vaši časi, ko bo priložnosti za družabnost več ko dovolj. Neka oseba komaj čaka, da vas zapelje. Vse se bo dobro izteklo, samo ne predajte se preveč pijači.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Odločiti se boste morali glede zelo važne stvari. To bo za vas težko, kajti besede so eno. dejanja pa drugo. Ali ni že čas, da se nekoliko umirite? Vaša srečna številka je devet. KOZOROG (22.12.-20.1.)
Ne vzemite vsega tako smrtno resno, saj vas ljudje prav zaradi tega včasih ne razumejo. Proti koncu tedna sprejmite povabilo; lepo vam bo.
Vaša srečna številka je petinosemdeset.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Tudi v tem tednu boste na preizkušnji, ali bi se odrekli proslavljanju, sebi in drugim v čast. Na tehtnico boste morali dati zdravje o trkanje s čašami. Vaša srečna št. je ena. RIBI (19.2.-20. 3.)
Laže vam bo, če si boste žeiell bolj zemeljskih reči. Telefonski pogovor sredi tedna vam bo vlil precej optimizma in svet se vam bo kar naenkrat zdel drugačen, lepši.
Vaša srečna številka je dvaindvajset.
OVEN (21.3.-20.4.)
Na prvi pogled ste videti veder človek, vendar to niste. Sekirate se za nebroj ..starih grehov", kar pa nikamor ne pelje. Ne drezajte v konflikte in problemi bodo kmalu izhlapeli. Vaša srečna številka je petintrideset. BIK(21.4.-21.5.)
Tudi v tem tednu vam bodo rojili po glavi razni načrti, toda bodite realistični! Omejite se samo na dosegljivo, kar obvladate. Malo manj varčnosti v ljubezni.
Vaša srečna številka je dvajset.
DVOJČKA (22.5.-21.6.)
Nekdo vas bo v tem tednu spomnil na obljubo, saj je vaše blefiranje že preveč očitno. Nekaj boste morali storiti, sicer vas pričakovane posledice neprijetno zmedle. RAK (22.6.-22.7.)
V vsem si hočete biti na jasnem, zato se vse preveč pogosto razburjate. Veliko bolje se vam bo godilo, če boste v tem tednu malo bolj strpni. Vaša srečna številka je pet.
SLOVENSKI VESTNIK
6. januar 1988 H
TRIBUNA BRALCEV
Distanzierung vom „Karntner PadagogenmodeH"
Als Mitglied des Instituts 'ur Unterrichtswissenschaft und Hochschuldidaktik di-stanzierte ich mich in aller Entschiedenheit von der Stellungnahme der Institus-konferenz zum sogenannten Padagogenmodell. Es ent-spricht nicht akademischer Redlichkeit, wenn im Namen "der" Unterrichtsvvissen-schaft dieses Trennungsmo-dell (auf diesen Aspekt geht dje Stellungnahme gar nicht befurvvortet wird. Die nieisten Erziehungs- und Unterrichtsvvissenschaftler
sind gegen derartige Tren-nungsmodelle - im Unter-schied zu den zwei (!) befur-wortenden wissenschaftli-chen Mitgliedem der Insti-tutskonferenz, die sich we-der direkt mit der Unter-richtswissenschaft beschaf-tigen, noch auf den Gebieten des Minderheitenschulvve-sens und des interkulturellen Lernens gearbeitet haben. Die Stellungnahme kann auch nicht als reprasentativ fur dieses aus acht vvissen-schaftlichen Mitgliedem be-stehende Institut gelten, von denen sich zwei sogar of-fentlich gegen das Padago-genmodell ausgesprochen haben. Auch das Universi-tatskollegium, das hochste
LSpuČdAd novo !o+o
vsotic o!onokn in p^ijo+otjokn
fov sooboonom žoti
Stovensko prosvetno društvo GORJANC! iz Kotmare vasi.
Vsem dragim gostom/ odjemalcem/ prijateljem in znancem želijo v novem letu mnogo sreče in uspeha
MALEJEV!
nastedniki
Trgovina, gostiina in bencinska črpaika v BRODEH pod Ljubeijem
Gremium der UBW, lehnt dieses Modeli mit groBer Mehrheit ab.
Dr. Er/ck Adam A-9020 K/agenfur/, A/ferP/afzOO
Zdaj ;'e vse jasno/ /z/ava /nsf/fu/a za /zobrazbene vede /n v/sokošo/sko d/dakf/ko na ce/ovšk/ nn/verz/ je b/7a osam//ena akc//a dveh č/a-nov konference /nšf/fufa, k/ sp/ob n; reprezentativna za ta ko/egij' /n za ce/ovško univerzo, katere najv/š/i organ, ko/eg// un/verze, z ve//ko več/no odk/anja /oč/tven/ „ koroški' pedagoški' mode/".
Dredn/štvo
novo
Robert
HEDEN!K
Kieparstvo/
Speng!erei
9072 Bilčovs/ Ludmannsdorf Velinja vas/ VVellersdorf 19 tel.: (0 42 28) 28 2 95



KS
Skupina svetovalcev Slovenske skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji
ždi vsem rojakom doma in po svetu srečne božične praznike/ vse dobro v letu/ ki je pred nami/ predvsem pa veliko zaupanja in vere v boljšo prihodnost vsega našega slovenskega naroda
fiaj/epš/m/ pozdrav/
adria airways
LJUBLJANA - YUGOSLAV)A
Drag/ pg/afe///V
Rad/ d/ l/am goveda//, da r/as z/'ma prav /i/č r?e o v/ra /d da /edmo da//'e sonca napro//'. Po/d/Ye z nam/ v Sp//Y, Dadrovn/A* a//' na C/per, /a/iAo pa se od/oč/fe /ad/ za London, 7e/ A v/v a// Manc/ien.
PoA//c/Ye nas na /e/, šfev. 66//3/6-944, z veselem vas pncaAa/'emo/
vaša Adr/a
DELO V !MOZEMSTVU
/zš/a je knj/ga, k/ vas obš/rno /nform/ra o de/ov-n/b dovo//enj/b, o p/ačab, de/ovn/b /n stanovanjsk/b razmerah, o v/zab, potn/b strošk/b, k//m/ /td. Dobite tud/ nas/ove poojetij, k/ potrebu/'e/o de/ovno s//o v Evrop/, ZDA,	Kana d/,
Zabodn/ /ndij/, Avstra/ij/ /n na Da//nem vzbodu. Mudijo vam de/o npr. v kovinarstvu, o//'n/ industriji, vrtnarstvu, potrebujejo vozn/ke, tur/st/čne vodiče,
zapos/ite se /abko v bote-//b /n resfavrac//ab, kotau-pa/r, na /uksusn/b kr/žage-nj/b.
Če se za to zan/mate, nam p/š/te/ Brezp/ačne /ntormacije dob/te, če poš//ete že frank/rano kuverto na nas/ov; CE/VTBAL/-/DS Box 48, S-7 42 Stockbo/m Švedska.
P.S.: De/ovn/b mest ne posredujemo/
^^^^UNAKOLMANtČj .
*^'l ji kdaj pa kdaj prikima, k; blfvt^' Vera se iz vljudnos eo nasmehne. Vedno pa s ti ^3 k eni sami osebi: Ireni ta visoka, črnolasa lepotici mehkim altom. Takrat, z ^0 leto... bila je okajena i na^a je ea Emilu. Tedaj s pji^e opazke, a ne za njo, ke aiil še niti v sanjah ni bil njer j^3aj pa je tudi uradno. Trn s zaril v njeno zavest vedn< z °blje, vedno bolj pekoče. ' Pu ni bil to samo njen trr te r*a bolečina. Kaj če so sliša . Izzivalno besedilo tuc nn^a*? So. Saj jim nikoli ol Peljah ne uidejo želje. Ii sosedje in šolski kolegi ii ^'arji, da, zdaj že vsi vede
Strah, pomešan z bolečino, se je sprostil v glasnem vzdihu.
„Vera, ti ni dobro?" se Emil ljubeče ozre proti njej.
„Res mi ni."
Tašča pa se takoj začudi: „Pa tak avto! Njej pa je slabo."
„Se pač zgodi", odvrne Vera malomarno.
Zdaj je trenutek, Vera! Reci, izpovej se in laže ti bo! Bolečina ti bo raztrgala prsni koš! Žile v sencih burno utripljejo:
„Kaj je to bližnjica k blaznosti?" razčlenjuje svoj nostranji nemir.
„Ne, ne smem se izdati. Kaj, kaj če bi tudi v njem vzbudilo reakcijo, nostalgijo po Ireni..."
Pokrajina ob cesti veselo spreminja obraz. Tudi njej ne preostan nič drugega. Odvrže mračne misli, dvome. Ozre se proti Emilu, ki mirno usmerja vozilo, zdaj o ovinkih, in mu privošči lep nasmeh. Tašča začuda molči. Razblini ga lahko samo s kakšnim naivnim vprašanjem ali domislico.
„Veš, to cesto tako dobro poznam, da lahko zaprem oči in vozim."
„Ah! Boš sedla za volan? Lahko preverimo. Glej, si predvidela tisto skupino mladih na ovinku?"
„Ne, računam na prazno cesto."
„A tako. Dobro, jaz peljem pred teboj rdečo zastavico na drogu."
„!n jaz bi bila v tvojem avtu, Emil", se oglasi zdaj tašča.
„Rada verjamem. Mojega razdrapanega tička se že tako vsi bojijo. Zdaj, upam, bo prišel v tvoje vešče roke in ga boš v celoti pomladil."
„Vera, rajši ti dam tega, kot bi drgnil tisto staro pločevino in ril po zrahijanem drobovju motorja."
Tašča, ki ves čas spremlja pogovor, doda:
„Sem ti rekia, da hrošča nikar ne prodajaj, a me nisi ubogal."
„Mama, da bi vzdrževali tri avtobomile, bi bil pravi nesmi-se). Se bomo že sporazumeli in popravili Verinega, kadar bo čas."
„Saj veš, da si tega ne bi
upala voziti. Predivji je in zahteva svojo brzino. Jaz pa sem v vsem zmeren človek."
„To ti moram celo priznati", šepne in jo pomenljivo pogleda.
Zavili so z gtavne ceste proti Jančarjevim. Vera že od daleč zagleda očeta, sedečega pod brajdo pred hišo.
„Mama je najbrž v sobi, kot vsako nedeljo popoldne", domneva glasno Vera.
„Andrej se je najbrž odpeljal v mesto", dopolni njene misli Emil.
„Oho, ste le prišli! Mama vas je čakala h kosilu", veselo pozdravi gospodar in odloži časopis.
„Oče, če je kaj dobrega, bomo do večera vse pospraviti", ga potolaži Emil.
(4a//e pr/hor/M/tč)
Po/ožaju Ansfrgc za časa /J/TA//MČJr'f A; /7;?/cr-/cv/ /Vfznč;)'/, aasza/aajzz aarzoaa/acga soc;'a//z/r;a aa A^ozos^za, zuJrža/Ju AorožAtTt ^/ovcuccv za ff Janj/ po/zZzAz /zzgos/a-vge jz* JJ posvečea prta Jau /9. AorožAJ: Azz/Zzzr-azVz Jaz. /1 r.sf/ga )c Ma opzsaaa Aof FT/f/crjcva vrata prot; Vz/zoJa, Aoro-sAz' aaczsZz' Aof vrafa/y7, feJaa/a ;'agos/o^aasAa v/a Ja pa Aof zaf/ra/cc Zastrtega Z/uJ.sfva za /z Ja/a/ec Aoru.sAt/; A/oveacev.
Un/v. prof. dr. Norberf Sc/iausberger, Ce/ovec
Dn/v. ass. D/fr/e J Borz,
Ce/ovec
Dr. Teodor Dome/, Ce/ovec
Dr. Dušan B/ber, bjub/^ana
1938: avstrijski zakiad za Hitienevo oboroževanje
Da bi pred Evropo in ostalim svetom obdržal' svojo prednost v oboroževanju, je Hitler po svoji logiki moral hitro napasti in zasesti Avstrijo. Nemška oboroževalna industrija je bila v krizi, država pa skoraj brez deviz in denarnih rezerv. Avstrijska železova ruda, magnezit in grafit in avstrijski zlati zaklad in devize so bili neposredni cilj Hitlerjeve okupacije Avstrije. Dr. Norbert Schausberger, profesor sodobne zgodovine na celovški univerzi, je dejal, da je imela Nemčija pred okupacijo Avstrije v rezervi še golih 76 milijonov reichs-mark, z oropanjem Avstrije pa si je na mah prilastila 1,3 milijarde (!) RM, oz. 2,7 milijarde šilingov. Toliko je znašala vrednost 91.000 kg čistega zlata in zlatnikov, ki so jih Avstrijci morali obvezno zamenjati za papirnate reichsmarke. S to vsoto si je Hitler zagotovil tričetrtletno produkcijo v oboroževalni industriji, s tem pa prednost pred svojimi sosedi, ki jih je hotel podjarmiti.
Ironija avstrijske usode pa je še v tem, da so avstrijski stanovi svoj zaklad tako-rekoč hranili za Hitlerjevo vojno, saj bi ta denar lahko uporabili za reševanje lastnega težkega gospodarskega položaja. Toda usoda stotisočih brezposelnih in obubožanih jim ni bila mar.
Schausberger je utemeljeval, da tedanji položaj med Nemčijo in Avstrijo ni mogoče poimenovati s pojmom aneksija oz. priključitev. V najskrajnejšem primeru je bilo Hitlerjevo ravnanje nasilna priključitev v vojni podobnih razmerah. Bolje pa je uporabljati pojem okupacije, kajti kljub priključitvenim tendencam v Prvi avstrijski republiki, je bilo dosti odpora proti Hitlerjevemu nasilju, predvsem pa so bile razbite in uničene samostojne deželne in družbene strukture Avstrije. Poslušalci so se podrobno seznanili tudi z
vrsto nemških ultimatov Avstriji.
Predavatelj je glasovanje 10. aprila 1938 uvrstil le še v vrsto politične kozmetike. V razpravi pa je izrazil svoje pomisleke na račun popolne integracije Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost, ki bi Avstriji le težko zagotovila njeno neodvisnost in nevtralnost.
Ulfried Burz, univerzitetni asistent iz Celovca, je opisal predvsem postopno politično in organizacijsko rast koroških nacionalsocialistov po razpadu monarhi-
je. Že leta 1921 so nacionalsocialisti združeni s Karn-tner Bauernbundom v ..Karntner Wahlgemein-schaft" na volitvah za koroški deželni zbor dosegli 9 mandatov. Burz je obravnaval posebnosti koroških nacistov, ki so v nasprotju z ostalimi nacisti v Avstriji in Nemčiji zagovarjali nastopanje pri parlamentarnih volitvah. Svoje stališče so utemeljevali tudi s tem, da bi sicer koroški Slovenci v deželnem zboru dobili 4 mandate, v državnem zboru pa enega! Od leta 1931
naprej so nacionalsocialisti predvsem v mestih (izjema so Borovlje) pri občinskih volitvah postali druga najmočnejša sila. Tudi prepoved leta 1934 jih ni oslabila, širili so svoj vpliv in predli tesno mrežo z uradno obveščevalno službo in oblastmi.
Dr. Teodor Domej, sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, pa je podrobno orisal politični položaj vodstva koroških Slovencev. Spomnil je na dejstvo, da je protislovensko mišljenje že v medvojnem času segalo globoko v
vrste vseh strank in da je Karntner Heimatbund (od leta 1934 kot prikrita organizacija NSDAP) duhovno in organizacijsko pripravljal genocid koroških Slovencev. Takratna jugoslovanska vlada pa se ni brigala za položaj slovenske manjšine in je označila nasilno priključitev Avstrije „kot notranjo zadevo nemškega naroda".
Kakšno izbiro so v tem položaju imeli koroški Slovenci? Najhujšemu preganjanju so se odločili izogniti s prilagajanjem novemu položaju. Zbor zaupnikov se je odločil, da potrdi nastali položaj. Za popolnoma odklonilno stališče do nove oblasti ni bilo moči, povrh tega pa je oblast ob začetku ravnala previdno, da ne bi kalila dobrih odnosov z Jugoslavijo. Že štiri dni po okupaciji je Slovenska prosvetna zveza v okrožnici objavila, da je treba novo vlado, ki je obljubila, da bo skrbela za mir in red, spoštovati. Tišler in Petek sta izjavila lojalnost. Vendar z razliko do drugih predelov dežele med Slovenci nikjer ni bilo nobenih znakov odobravanja in navdušenja. Pred glasovanjem 10. aprila so oblastniki Slovencem -podobno kot pred plebiscitom - obljubljali zaščito in razvoj, da bi tudi v slovenskem predelu dosegli pozitivni izid glasovanja za Hitlerja. Tudi koroška cerkev s škofom Adamom Hef-terjem ni bila zaveznica Slovencev. Hefter je navdušeno pozdravljal „anš!us".
Dr. Dušan Biber, docent na ljubljanskem Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, pa je duhovito slikal podobo tedanje Jugoslavije, ki se je od kralja Aleksandra naprej prilagajala Nemčiji in zatirala vse oblike publicističnega, parlamentarnega in javnega odpora proti nemški politiki v Avstriji. Hitlerizem za Karavankami pa je predvsem med Slovenci zbudil masovni protest med ljudstvom.
Oc/ /eve prof/ Jesn/.* Jr. Franc/ Zw/ffer, Jr. Pav/e ZaJ/afn/A, Mar/)a O/zp, Jr. Bogo Grafenauer, Jr. LuAa S/enčn/A, Kr/sfo Sr/enc, Jr. Tone Je/en, Tomaž Ho/mar /n Lovro Kass/.
Pričevanja
Doživljali so propadanje Avstrije in preživeli nacizem. Slovenski jezik se vsebolj omejuje samo še na domačo rabo, mračne sile ponovno stremijo po ukinitvi dvojezičnega šolstva, ponovno kopljejo grob slovenskemu narodu in to ob obletnici, ki naj bi bila v spomin umrlim in opomin preživelim, predvsem mlajšim rodovom. In vendar upajo v drugačen svet, v svet, kjer ne bo nikdar več takih grozot, ki so jih doživeli vsi, ki so za zaključek 19. koroških kulturnih dni „priča!i" o svojih doživetjih v času med priključitvijo in osvoboditvijo. Spregovorili so ljudje, ki so že takrat sooblikovali usodo koroških Slovencev. Zaradi svoje narodne pripadnosti pa so bili pregnani iz svojih domov in pozaprti, v kolikor niso že prej zbežali in si poiskali zatočišče. Medtem, ko
je bila nekaterim usoda bolj naklonjena, drugim ni bilo ničesar prihranjeno.
Priče so opozarjale, da nacistična misel zmaguje naprej. !n če danes državni predsednik Waldheim trdi, da je šlo vse brez članstva v nacističnih organizacijah, bi mu lahko celo pri tem omizju dokazali nasprotno. Brez članstva ni bilo izgledov za uspešno kariero. Spregovorili so prof. dr. Bogo Grafenauer, župnik Tomaž Holmar, odvetnik dr. Tone Jelen, župnik Lovro Kassl, Marija Otip iz Sel, živinozdravnik dr. Luka Sien-čnik, duhovnik dr. Pavle Zablatnik in odvetnik dr. Franci Zwitter. Pričali so v opomin bodočim rodovom, ki naj nikdar ne pozabijo preteklosti in budno spremljajo sedanji raz-voi v državi.