Naj 
štrajkajo 
tudi otroci
Ob številnih svečanostih, velikih prireditvah in razhčnih akcijah, kjer naj bi še posebej poudarili po-men in vlogo delovanja otrok in mladine, radi zatrjujemo, koliko smo naredili za naše otroke in kje vse bomo še sodelovali.
Priporočamo zimovanja, letova-nja in poudarjamo pomen vključe-vanja socialno ogroženih otrok. Društva prijateljev mladine, kra-jevne skupnosti in drugi načrtujejo akcije in pripravljajo nova doti-vetja, še posebej za otroke, ki so oropani vsega lepega. Ko so načrti pripravljeni in je potrebno začeti z delom, pa nam dobre volje zmanjka.
Kot s kladivom po glavi nas udarjajo dopisi, prepovedi in od-povedi. Ukinja se regres za zimo-vanje, letovanje, prehrano, šolo v naravi, pomoč pri organizaciji počitniškega varstva, prireditvah in še bi lahko naštevali. Utemetjitev za vse to je napisana hladno, v ne-kaj besedah: zaradi zaostrene fi-nančne situacije na področju var-stva in socialnega skrbstva uki-njamo podporo.
Še vedno prepričani v svoje po-slanstvo prosimo učitelje in vzgoji-telje za prostovoljno pomoč. V de-lovnih organizacijah in kulturnih ustanovah moledujemo za vsaj mi-nimalno pomoč ali zmanjšanje stroškov. Odgovori nas spet razo-čarajo. Učitelji ne sodelujejo zaradi odnosa druibe do njih. Drugi po-udarjajo, da se morajo zaradi pre-tivetja obnašati trtno. Za reklame smo premalo zanimivi. Res, vsi in vsak po svoje ima prav.
Pa vendar, ali pri tem sploh po-mislimo na olroka? Se kdaj vpra-šamo, kaj pa otrokov prav? Je otrok kriv, če želi biti vesel, če si ieli novih dotivetij?
Če stavkajo učitelji, zdravniki in kdo ve še kdo, se kot po nepisanem pravilu vedno najdejo sredstva in rešujejo problemi. Otroci pa ne strajkajo in nimajo kje uveljavljati svoje pravice biri svobodni, veseli, mladi. Morda prav zato tudi prvi občutijo moč stiske starejših. Naj tudi otroke s transparenti poši-Ijamo na cesto?
Naraščajoči problemi preiivetja druiin ter zdravstveni in socialni poloiaj otrok. ki je vse slabši, ne morejo čakati na boljše čase. Čim prej inoramo poiskati rešitve, da nam ne bodo prav ti otroci, ko bodo nekoč odločali o našem bolj-šem jutri, z grenkobo vračali naš današnji odnos.
Martin Rozman