312
Zgodovina fara ljubljanske škofije. X. Zgodovina dobrovske fare pri Ljubljani,
Spisal Anton Lesjak.   Založil Jernej Babnik. — Tiskali J. Blas-
nlkovi nasledniki v Ljubljani.
Č. g. kapelan A. Lesjak, ki je obljubil še-le pred letom v svoji knjižici „ Stara božja pot Marije Device na Dobrovi", da poda v kratkem natančnejšo sliko vse dobrovske fare v njeni preteklosti in sedanjosti, izpolnil je že to svojo obljubo s pričujočo lepo knjigo. Veliko truda in raziskavanja je trebalo pri sestavi, te zgodovine, kar kaže zaznamek premnogih tiskanih virov in rokopisov; za knjigo pa je to najboljši dokaz verodostojnosti! — Pisatelj je razdelil 172 stranij obsezajočo knjigo v XVI poglavij.   V teh opisuje pred vsem, dobrovsko faro zani-
mivo v prirodoznanskem in zlasti skrbno v statistiškeim oziru; za tem nam slika versko in intelektuelno strani Dobrovčanov, in pripoveduje povest bližnjih gradov in gradičev. V V. poglavji podaja črtico o Dobrovi, kot bivšfc podružnici šentvidske fare; v VI. pogl. pa beremo kaka in zakaj se je 1. 1723. ločila Dobrova od Št. Vida. Naj-obširnejši (53 strani) in najtemeljitejši je VII. oddelek^ kjer čitamo vso predzgodovino in zgodovino farne cerkve in štirih podružnic. »Preobsežen se bo morebiti kateremu, zdel ta oddelek. A pripomniti moram, da je knjiga namenjena tudi božjepotnikom in bi bila brez tega oddelka nepopolna" — pravi pisatelj; mi pa menimo, da je baš v tem oddelku nakopičenih toliko prevažnih historičnih in kulturelnih podatkov, da mu bodo zato hvaležni zlasti domači zgodovinarji. — Za poglavji o zidanih znamenjih, v fari, v župnišči in cerkvenih posestvih beremo v XI. pogl. daljše in krajše življenjepise a) samostojnih duhovnih, pastirjev, b) duhovnih pomočnikov in ^ subsidijarijev. XIII. poglavje pa ima naslov: ,.Odlični Dobrovčani", v čegar prvi polovici se slikajo život in zasluge — duhovnikov, v drugi pa — svetnih. Med temi, čitamo so so-sebno ljubeznjivostjo popisane vrline prezaslučnega deželnega glavarja kranjskega dr. Jožefa Poklukarja. — Priloge so pridejane sledeče: ustanovni dekret mil. g. knezo-škofa Viljema grofa de Leslio z dne 8. jul. 1723. leta; pismo papeža Pija IX. z dne 6. avg. 1858. 1. radi popolnih odpustkov med šmarnimi mašami in pismo sv. Očeta Leona XIII, z dne 26. avg. 1879. I., s katerim se popolni odpustki podaljšajo do nedelje slad. imena Marijinega. — Lično tiskana knjiga je vseskozi spisana skrbno in premišljeno v priprostem jeziku ter okrašena s 4 fo-tografičnimi slikami g. dr. Fr. Lampeta. Gospodu pisatelju čestitamo! — Svojim čitateljem pa toplo priporočamo to knjigo v naročbo.                                           X. Y.