Leto V.	V Ljubljani, dne 4. julija 1929
27. štev.
Blagopokojni na mrtvaškem odru y dvorani Kazine
Posmrtna maska dr. Žerjava
(Masko ]e posnel prof. Sever.)
Zastopnik Nj. Vel kralja arm. general g< Matic in zastopnik min, predsednika veL pan g. dr, Vodopivec t žalnem sprevodu
Or. Žerjav zadnjič v svoji delovni sobi
Ugasnilo je življenje dela in borbe, ugasnilo je življenje, polno &ut>ezni do sočloveka in lastnega naroda, ipa tudi življenje, ki je bilo polnih 20 let neenaka borba s smrtjo. Slednjič de vendar zmagala premočna smrt, a prej je sicer slabotno telo z mogočno dušo ustvarilo velika dela in si postavilo neizbrisen spomenik v srcih vseh, ki so ga gledali, poznali in ljubili. Teh je bilo ogromno število, ki je prišlo do očitera izraza v veličastnem pogrebu. Razen teh pa so še tisoči in tisoči ob tem času, pos ijali k nebu tihe vzdihe žalovanja in ljubezni do dragega blagopokojnika, nepozabnega d'r. Gregorja Žerjava.
Poslovilni govori pred Sokolskim domom na Taboru
Prijatelji nesejo krsto iz pokopališke kapelice ob spremstvu Sokolov k odprtemu grobu.
Dr. Kramer govori zadnji pozdrav ob odprtem grobu.
Prijatelji so prinesli krsto iz dvorane v I. nadstropju pod balkon Kazine
Na levi strani krste: Ar. LJuderlt Pivko, ta njim na lerl dr. Prvislav Grisogono, na desni Sava Ko*anovir, dr. Milan Kostim in dr. Srgjan Budisavljevie. — Na desni strani krste: Vefceslar Vilder, dr. Albert Kramer. dr. Svetislav Popovih, direktor Anton Jug
in Adol! Ribnikar.
Sprevod na Trgu kralja Petra pred sodnijo
Dr. Žerjav kot abiturijent v krogu svojih sošolcev. (Dr. Žerjav v sredini pri okrogli mizi )
Milena dr. Žerjavova
soproga blagopokojttika, umrla 3. novembra 1927.
Zadnja fotografija dr. Žerjava.
Fotoarafija ie bila posneta v Beogradu na vrta sanatorlja Slavila, v katerem le dr. Žerjav stanoval, par ur pred njegovim odhodom v Ljubljano, v četrtek, 22. jtuOM popoldne, torej ravno teden dni pred njegovo smrtjo. Na desni je dr. Albert Kramer, m tevi lastnik sanntorija »drsnik dr. B rezov ni k.
Pokojnikova rodbina za krsto. V prvi vrsti hčerki Nada in Ta-
nja z bratcem Borutom.
Dr. Gregor Žerjav
kratko pred smrtjo »cproge Mikaie.
Radostna Tent o rojitvn tretjega jii^^loTeiiiikega kraljeviča, rodom
Slovenca
»Jutrovčki« ob odhodu iz Liubljane
»Jutro« je s stvojo akcijo »JutrovSki na morju« odlpo si alo na Vidov-dan 45 dečkov in 35 deklic pod skrbnim nadzorstvom kot prvo kolonijo v morsko kopališče v Martinšici pri Suišaku, kamor so srečno dospeli in kjer bodo mesec Kfni v izlboml oskrlbi vživaE morje, solntce in morski zrak. Za mesec avgust odpošlje »Juitro« še drugo kolonijo v isto kopališče.
'pb. zatonu Vidovega daie, se je rodil naši,, kraljevski rodbini -tretji; potomec. V kralje-, vem'dvorcu Suvobor na- Bledu, na sloveti- ' škili tleh; je Nj. Vel. kraljica Marija 28. junija obli .40 uri zvečer povila zdravo dete trio- ' škega spola., Novorojeni kraljevič je krepak deček-i .dete in mati sta zdrava. Kraljica, .doji, novorojenega 'kraljeviča sama. ...Mnogokrat na dan ga pose ti ta prestolonaslednik Peter" in^kValjevič T orni slav, (ki ga radovedno opazujeta. Tudi babica, rumunšlka kratica Marija, se tniudi neprestano pri njem in njegovi , materi.
Slovenci žele, da bi tretji sin.Nij. Vel. kralja dobil pri 'krstu, ki bo sredi julija na Bledu, slovensko ime, in sicer ono, ki jenajpogostej-še, namreč ime Ivan. Domneva se, da se bo, ta želja izpolnila.
Nj. Vel. kraljica Marija s princema Pe-, trom in Tomislavom
Desetletnica meščanska šole v Tržicn
Že prve mesece po prevratu se je začela v Tržiču akcija za ustanovitev samostojne deške in dekliške meščanske Šole, kj je imela že ob ustanovitvi vse pogoje za svoj nadatmi razvoj. Šola ima deset učnih sob, risailino dvorano, telovadnico z..zložiiivipi šolskem odrom, ki so ga nasekali gojenci pod vodstvom svojih učiteljev, šolarsiko kuhinjo, kjer se hrani dnevno do 40 učencev, pralnico, kopalnico in lepo opremljeno delavnico. Za 'prvega ravnatelja je bil imenovan prizinani šolnik iin kulturni delavec, g. Albin Lajovic. ki vodi šolo še danes ob desetletnici.
Rumunska kraljica Marija,
mati naše kraljice, ki je prispela na Bled k rojstvu tretjega vnuka.
Albin Lajovic,
prvi ravnatelj, ki vodi šolo še sedaj.
Poslopje meščanske šole v Tržiču