0 ,,prijafefjih" kmeta. Voditelju Samostojne demokratske stranke, ministru Svetozarju Pribičeviču (človeku, ki ga obožujejo naši slovenski »demokrati« z žerjavom na čelu) se je nedavno zahotelo dveh predstav svojega potujočega političnega cirkusa. Potujoč je namreč zato, ker se med brvatskim ljudstvom nifcjer ustaliti ne more in ker je inavezan na zvijačo in podkupovanje, če hoče biti v miiosti pri g. Pašiču, šefu sedanje koalicijske vlade. Prva predstava je bila v Beogradu. Pribičevič je pozval v pre slolico par sto uniformiranih fašistov, znanih pod firmo Orjima, da bi mu tako »mimogrede«, po izvršenem shodu. napravili manifestacijo. Pribičevič ne uživa spoštovanja srbskega ljudstva onstran Save in Drine. Mož ima le svojo volilno okrožje v srbski Liki, sicer mu je pa uspelo, da je dobil vsled politične zveze z radikali pofoino oblast na Hrvatskem. Osvojiti hrvatske volilce in se predstavljati v Beogradu kot vodja Hrvatov: to je njegova onemogla želja. Toda v Beogradu vedo, kdo je »Pribac«, kaj pomeni in koliko ljudstva se ga oklepa. !z tega razloga je bilo orjunašem naročeno, naj napra-. ¦vijo nekaj razpoloženja zanj, a niti to se mu ni posrečilo. Ti so se mcd seboj skregali, zato je morala pri orjuoašib naročena manifestacija napraviti posebna, iz Hnratske komandirana skupina demokratičnih učiteIjev, carinikov, občinskih »bilježnikov« in drugih takih Skricev, ki so bili prcoblečeni v seljaške narodne noše. Seveda ni manjkal tamburaški zbor in skupina dekl?t (raznih gospodičen. ne morda kmetskih deklet) in vse to si je naročil gospod minister prosvete, da bi Beograd mfslil, kako je med ljudstvom priljubljen. Ta samotojno-demokratski cirkus so si ogledali, od atrani, tudi radikali, beograjski domačini. Da orjunaši n« bi motili miru okoli kraljevega dvorca, je notranji minister prepovedal vsak obhod po Terazijah, t. j. glavnl beograjski ulici, namen te odredbe je pa bil vse drugačen: preprečiti, da se demokrati ne bi mogli v bližini dTora na svoj kričavo-židovski način klanjati svojemu polbogu Pribičeviču. Beograd je ostal hladen in drug« o«sieče res ni bilo. To je moža tako ujezilo, da je naročil drugo predstavo v Sisku. V hrvatski Sisak, ki je skoro enodušno v tajjoru Radičeve stranke, je prispelo okoli pet tisoč Srbi jancev iz Like. Tistih par sto hrvatskih kmetov, ki so iz radovednosti šli poslušat Pribičeviča, itak ne šteje, k«r od teh ne bo dobil niti 100 glasov. Samostojni deliiokrati so zbobnali na ta shod vsc, kar je v njibovih aložbah ali kakršuikoli odvisnosti. toda stvar jim zdaielca ni tako uspela, kakor so si predstavljali. Zbesneli «gitatorji so videli že v naprej, da brvatsko kmetsko Ijadstro jPribičeTičevega cirkusa n« inara, zato so pri- teli izvajati s pomočjo žandarjev in takozvanih kordonašev strahovito nasilje. Sisak in okolica sta bila nenadoma v obsednein stanju, ki ga je proglasil pripravIjalni odbor tega »shoda«. Prelepali so mirne seljake, ^rozili na vse strani, silili z nasajenimi bajoneti k izveianju zastav na čast g. Pribičeviča in obljubovali zev.ieljsko zveličanje vsakomur, ki bi se udeležil shoda. Toda vse to ni nič pomagalo. Hrvatov ni bilo blizu, od ilaleč, iz gorate Like prispeli Srbi so pa bili tako izmureni, da je komaj par sto ljudi dajalo izraza svojemu navdušenju za politiko Svetozarja Pribičeviča. In tedaj se je zgodilo nekaj čudnega. Samostojno-demokratski listi med njimi tudi »Jutro« in »Slovenski Narod«, so ]>oročali o »ogromnih manifestacijah za državno in na: odno edinstvo.« Pribičevič da je baje ugotovil z vso si!;urnostjo, da se »Radičeva kula ljulja« (trdnjava maje). Razpisali so se na dolgo in široko, kakor da bi se bilo kaj velikega dogodilo. Pa ni bil večji shod, kakor če SLS skličc svoje pristaše na večji shod v Pluj. Pa pustimo to. Bolj značilna za te »prijatelje hrvatskega seljaka«, kakor se imenujcjo samostojni demolcrati, je dejstvo, da so vršili s pomočjo uradništva in žandarmerije nasilja, da so pretepali kmetsko Ijudstvo, aretirali vsakogar, ki so ga imeli na sum, da morda agitira proti njim. Nasilje je bilo tako liudo, naperjeno pa proti vsem pristašem raznih drugih strank, da so poslanci Radičeve, hrvatske radikalne, Davidovičeve stranke in zajednice podali vladi posebno spomenico, v kateri se zgražajo nad najhujšimi slučaji in zahtevajo, da se krivci kaznujejo, jkrivice pa popravijo. Gcz par dni se je oglasila v Beogradu posebna deputacija odposlanstvo) hrvatskih radikalov, ki se je na pristojnih mestih ter pri glavnem odboru stranke g. Pašiču pritožila nad živinskim obnašanjem samostojnih deraokratOT. To stvar je beležila tudi »Samouprava« in jPribičevič je v skrbeh, kaj bodo k temu porekli radikali, ko bodo prišli bolj usodni časi, kakor je današnji. Seljake so pretepali in inučili, Pribičevič pa računa na njibove glasove. Hrvat. kmet pa Pribičeviču nikdar ne bo sledil, ker njego<Pa slranlia kmetu ne pusti priti do veljave. čeprav se ne brani kmetskih glasov. Taki so meščanski »prijatelji« kmeta!