OD GREBENARJA DO KAMNITNIKA 
V okviru vseevropske akcije z imenom 
"'Geotrip" sta Muzejsko društvo v Škofji 
Loki in Loški muzej pripravila naravo 
varstveno srečanje v soboto, 16. sep 
tembra 1995. Za Grebenarjem. v slikovi 
tem okolju izza loškega gradu, na poti, 
ki pelje preko Kobile na Lubnik. so ude 
ležence pričakali loški jamarji. Deset naj 
bolj zagnanih so vodiči odpeljali v pod 
zemni svet Marijinega brezna, drugi pa 
so ob Migutovem breznu odkrivali skriv 
nosti in zanimivosti loškega krasa. Raz 
vejan jamski sistem je razložil Walter Za-
krajšek, predsednik loških jamarjev, z 
zgodovinskimi podatki pa je postregel 
eden od pionirjev speleologije na Lo 
škem, dr. France Leben. 
Mimo Marijinega brezna in Medvedo 
ve ali Polževe doline smo se po ogledu 
terena ustavili na Loškem gradu. Branka 
Hlad z Ministrstva za okolje in prostor 
je poudarila namen takih akcij, ki naj 
osveščajo ljudi o pomenu geoloških in 
oblikovnih kvalitet za krajino samo in 
za ljudi, ter še posebej opozorila na potre 
bo po ohranjanju naravnega bogastva, 
ki zaradi neznanja, brezvestnosti in ne 
odgovornosti izginja izpred naših oči. Do 
bili smo tudi brošure ter plakate o varo 
vanju geološke in speleološke dediščine. 
O posegih v prostor je spregovorila Mar 
jeta Mohorič - Peternelj. Naštela je napa 
ke in grehe dosedanjega načrtovanja, ki 
so v glavnem posledica neizvajanja ve 
ljavne zakonodaje. V diskusiji so bili 
od zadnjih primerov izpostavljeni nova 
poslovna hiša Sint in bencinski servisi, 
od starih grehov pa loške obvoznice, 
črne gradnje, še posebej pa bohotenje 
različnih objektov za Grebenarjem. ki 
grozijo postati novo naselje. 
Udeleženci so skozi mesto in nekdanjo 
vojašnico prišli do mestnega Kamnitni-
ka. Pod steno opuščenega kamnoloma 
so čakali Loški kremenčki, učenci Os 
novne šole Peter Kavčič iz Škofje Loke 
z učiteljicama Marijo Pahor in Vlasto 
Balderman. V rokah so držali transpa 
rente, da naj se Kamnitnik ne pozida, 
naj se ohrani kot park, naj bo tu učna 
pot. Razložili so, kako je Kamnitnik na 
stal, v srednjem veku da so rasli po njem 
vinogradi, iz lepega rdečkastega kamna, 
oligocenskega konglomerata so narejeni 
številni portali, stebri in druga kamnita 
dediščina starodavne Loke, v začetku 
tega stoletja so tu lomili in klesali kam 
nite kvadre za Bohinjski in Karavanški 
predor. Povedali so, da so bili tu najdeni 
ostanki ledenodobnih živali in še mar 
sikaj zanimivega. Namenili so se, da oči 
stijo jame in votline po Kamnitniku, ki 
so zapolnjene z odpadki. Dejali so tudi, 
da bi radi nadaljevali raziskovanje, ki 
so ga začeli na Kamnitniku, da bi radi 
ugotovili, ali je bila tu res prazgodo 
vinska vetrna peč, ali so tudi tu morda 
naši predniki pridobivali sloveče noriško 
jeklo. Na koncu so udeležencem razdelili 
letake, ki jih bodo razposlali na razne 
občinske in državne naslove. Kot v po 
smeh pa so v ozadju ravno tedaj delavci 
prekrivali barako, za katero so rekli, da 
bo nekakšna garaža. Niti predstavniki 
občine niti občinski svetniki, ki so bili 
navzoči na tem srečanju, o tem niso ve 
deli ničesar. "Pa nikome nista" bi temu 
rekli vojaki nekdanje JLA, ki so nam 
nehote ohranili še enega redkih zelenih 
kotičkov v Škofji Loki. Naj pa sedaj, ko 
216 
o tem lahko sami odločamo, namesto 
čudovitega urejenega parka poleg plin 
ske postaje dobimo še nekaj "nagravž-
nih" objektov brezobzirnih posamezni 
kov? Tako kot smo še ne dolgo tega na 
mestu nekdanje secesijske Burdvchove 
apoteke dobili leseno barako in tri par 
kirna mesta. 
Mogoče bo pa tokrat le drugače. Saj 
so se nekateri najbolj odgovorni na to 
takoj odzvali in razmišljajo, da bi ome 
njeni objekt porabili za učilnico v naravi. 
kjer bi se učenci, dijaki in kamnoseki ter 
študentje in kiparji spoznavali z lepoto 
in primernostjo tega škofjeloškega kon 
glomerata s Kamnitnika v svojo in občo 
korist ter zadovoljstvo. Če bo tako, pot 
od Grebenarja do Kamnitnika ni bila sa 
mo 16. septembra 1995. temveč bo ta 
dragocena zelena os postala običajna pot 
Ločanov in njihovih gostov. Prizadevaj 
mo si za to! 
A. Pavel Florjančič 
217