GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
LETO XIII., ŠT. 6 — CENA 10 DIN SREDA, 13. JANUARJA 1960
5 plenuma okrajnega komiteja ZKS Kranj
in uvajanje socialističnih odnosov na vasi
Odgovornost vseh političnih in družbenih organiiacij - Rešitev v močnejših specializiranih obratih - Pol milijarde investicij za kmetijstvo - Janko Rudolf
novi sekretar okrajnega komiteja ZKS
PRVE SNEŽINKE V NIŽINI
Foto: F. Perdan
Kranj, 11. januarja.
Danes dopoldne je bil v ja ZK. Na dnevnem redu je gozdarstvu, ki ga je prebral tudi razrešili tovariša Franc ZKS, ker odhaja na novo soglasno izvolili Janka Rud delo pri Izvršnem svetu Slo num okrajnega komiteja tu Občinskega komiteja v Ško
V poročilu o problemih s področja kmetijstva in gozdarstva se je poročevalec Andrej Levičnik najprej zadržal na ugotovitvi, da sodi vprašanje kmetijstva v sklop vprašanj, ki bistveno vplivajo na življenjsko raven prebivalstva in ,s tem tudi na politično razpoloženje. Zato stvar kmetijstva, kmetijske proizvodnje in preskrbe prebivalstva ,s kmetiJLskimi pridelki, nikakor *»e smemo podcenjevati in zapostavi jati.
Nato je govoril o nekaterih ukrepih in uspehih, s katerimi skušamo pospešiti razvoj našega kmetijstva.
Zdravstveno zavarovanje kmečkih proizvajalcev pomeni odločilen kor.dk k razširitvi splošnega in obveznega zavarovanja na kmečko Prebivalstvo, ki tega dosiej ni bilo deležno. Zato zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev predstavlja sestavni del naše relotne socialistične politike, •U je kmetijske proizvajalce OCVO-hodil neprestanega strahu fm negotovosti, zlasti za primer težjih borzni. Da ismo ta zakon že lahko sprejeli, nam je omogočil zlasti na-Predek v kmetijski proizvodnji in Po M
o|wio uvajanje socialističnih družbenih odnosov na vasi. Seveda Je ta zakon tudi posledica velikih 9ut>podarskih uspehov, ki smo jih <lo-st>(j]j na drugih gospodarskih Področjih, zlasti v industriji. Naša "Osedanja politika na vasi in orne-^ jen i zakon dajejo kmetovalcem ,<1sno perspektivo in najboljše rrif>žrio.sti za nadaljnji napredek, ^rugi tak element, ki je v prešlem letu vplivd'1 na večje za-uPdtije kmečkih proizvajalcev, je nJš,i odkupna politika. Tako je na Pf' danes odkupna cena mleku ta-da stimulira proizvajalca, kme-prodajna cena pa omogoča za-drUgaiu,    mlekarnam   in prodajni
Kranju plenum okrajnega komiteta ilo poročilo o kmetijstvu in Andrej Levičnik. Na plenumu so a Popita dolžnosti sekretarja OK dolžnost. Za novega sekretarja so olfa, dosedanjega sekretarja za venije. Hkrati so kooptirali v ple-di Andreja Levičnika, sekretarja fji Loki.
mreži normalno reprodukcijo in razvoj, ki ga današnja povečana potrošnja zahteva. Podobno je pri odkupu krompirja. Kmetje so spoznali, da se jim splača p_-»lovati
Janko Rudolf \t po rodu iz Križa pri Komendi in je bil znan politični delavec že pred vojno. Med NOB |e Imel ra/.ne politične naloge in bil med drugim politkomisar v Ser-cerjevi brigadi, v XVIII. in XXX. diviziji. Po vojni je bil dolga leta predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije, pred prihodom v Kranj pa sekretar za delo pri Izvršnem svetu Slovenije. Je član Izvršnega komiteja CK ZK Slovenija.
preko zadruge. Nekatere zadruge, kakor n. pr. KZ Trata, Zabnica itd., so se v začetku upirale odkupu krompirja. Kasneje, ko so se kmetje prepričali, da zadruga dejansko izplačuje razliko v ceni, je bilo veliko primerov, da so posamezniki hodili okrog zadrug in prosili, da bi tudi njim odkupovali krompir. S takimi in podobnimi ukrepi smo lani prvič tudi v praksi pokazali, da je vsak kmet, ki posluje preko zadruge, zaščiten in v boljšem položaju kot ostali kmetje.
KMETJE CENIJO SAMO KONKRETNE USPEHE
Kot posledica takih in podobnih ukrepov n uspehov celotne dosedanje naše politike na vasi, je tudi politično razpoloženje, zlasti kmečkega prebivalstva, ugodnejše kot prejšnja leta. To se je pokazalo tudi ob nedavnih volitvah v osnovne organizacije SZDL. Velika udeležba na volitvah jasno kaže, da se velika veo'na prebivalstva, tudi kmečkega, strinja z našo politiko. Hkrati pa so volitve pokazale tudi to, da ljudje cenijo samo konkretne uspehe. Povsod tam, kje so 'posestva, kmetijske zadruge in ekonomije pokazale konkretne uspehe, je bila tudi volilna udeležba zelo dobra in obratno, na področjih, kjer smo imeli slabe zadruge in malo uspehov, so bili tudi volilni rezultati veliko slabši.
Kmetijska posestva so v prvih treh letih izvajanja perspektivnega plana naredila pomemben korak naprej. Čeprav se je vrednost bruto produkta od 1956. do 1959. leta povečala le za prabližno 26 odstotkov, kar predstavlja nekaj več od četrtine predvidenega povečanja po perspektivnem planu, so bili v tem času vendar na većini posestev ustvarjeni pogoji za mnogo hitrejši razvoj v prihodnjih letih. Posestva Hrast je, Cerklje, Poljče, Kranj in Zabnica so skoraj v celoti arondirala svoja doslej razdrobljena zemljišča. Da bi izboljšali organizacijo dela, boljše izkoristili stroje in kadre in zmanjšali režijske stroške, so bila posestva Hrastje, Cerklje in Jezersko, združena pod enotno upravo. Združeno je bilo tudi posestvo Bled z Ekonomijo na Pristavi pri Bledu ter po-
sestvo Podvin s posestvom Poljče. Danes je v našem okraju 7 socialističnih kmetijskih posestev, ki imajo skupno nad 980 ha obdelovalne zemlje. To je nekaj več kakor 4 odstotke obdelovalne zemlje, ki je v privatni lasti in približno eno četrtino in nekaj več obdelovalne zemlje, ki je last SLP.
KOOPERACIJA MORA BITI PRIVLAČNA ZA PROIZVAJALCA
Stanje v kmetijskih zadrugah se je v zadnjih letih delno izboljšalo. Novi zadružni sveti se postopoma uveljavljajo. Kmetijske zadruge vse bolj prehajajo k organizirani kmetijski proizvodnji. Konec leta 1959 je poslovalo v našem okraju 60 KZ. Število članstva se tudi ni bistveno spremenilo in je znašalo v letu 1959 blizu 11.000 članov. Tudi število kmetijskih poslovnih zvez, ki jih je bilo leta 1957 še 5, se je zmanjšalo praktično le na eno poslovno zvezo v Kranju.
V kooperacijo, ki smo jo začeli uvajati že v letu 1958, je bilo lani vključenih 90 ha semenskega krompirja in 246 ha jedilnega krompirja. To pa predstavlja le 11,3% površin, ki so v okraju posajene s krompirjem, kar je še malo. Pri setvi ozimne pšenice v jeseni 1959 je bila organizirana kooperacija na 278 ha. Mnogo bolj pa je razširjena pogodbena proizvodnja, zlasti pri pitanju živine.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Hitreje prenašati izkušnje
pri novem načinu nagrajevanja
V petek, 15. januarja bo v Kranju plenum Okrajnega sindikalnega sveta. Na dnevnem redu je poročilo in razprave o dosedanjih izkušnjah pri novem načinu  nagrajevanja  po učin-
Priprave za volitve v delavske svete
Sindikalne organizacije naj bi se začele pripravljati na volitve v delavske svete, ki bodo verjetno razpisane v mesecu marcu. O tem naj bi razpravljal tudi poseben plenum Okrajnega sindikalnega sveta v drugi polovici februarja letos. Tak je bil zaključek na sestanku Komisije za delavsko in družbeno upravljanje pri Okrajnem sindikalnem svetu, ki je bil v torek, 12. januarja. Hkrati so razpravljali tudi o programu dela v letošnjem letu in o razvoju delavskega in družbenega upravljanja. Tudi o teh zadevah naj bi razpravljal okrajni plenum OSS. -L c.
ku. Čeprav bo že leto dni, odkar so sindikalne organizacije začele konkretno razpravljati o stimulativnejšem načinu na-, grajevanja po delu, so se v dosedanji praksi pokazali zelo različni uspehi.
V nekaterih delovnih kolektivih je to znatno prispevalo k povečanju produktivnosti dela, kar je bil tudi osnovni cilj. — Drugod pa so šele na začetku, šele iščejo prave oblike za oceno dela in podobno. Kljub vsem takim in podobnim začetnim težavam pa so uspehi dokaj vidni. Zato je treba dobljene izkušnje samo še hitreje koristiti, prenašati kar je pozitevnega v druge kolektive in popravljati, kar zavira uveljavljanje takega načina nagrajevanja. O tem bodo predvsem govorili na petkovem plenumu.
-1. C.
Problemi šolstva v loški občini
('Kini plenuma okrajnega komiteja ZKS K1 .mi j med ...sedanjem
Na območju občine Skofja Loka je 14 osnovnih šol, od katerih so tri nižjo organizirane (Javorje, Leskovica in Stara Oeelica). Večina šolskih stavb je bilo zgrajenih pred prvo in drugo svetovno vojno. Po vojni so zgradili nove šole v Lesk»vci, Javorju, Trebiji in Sovodnju. Potrebe po novih šolskih stavbah pa so iz leta v leto večje. Najbolj nujna jo zidava novih šol v Skofji Loki, Gorenji vasi in Poljanah. Sedanja stavba osnovne šole v Skofji Loki je zares premajhna. Vsak dan se zvrsti v dveh, pa celo treh izmenah 1200 otrok. To so nmo osnovnošolski otroci. V isti stavbi pa ima svoje prostore tudi gimnazija, vajeniška šola, glasbena šola in otroški vrtec. Po-ooldan in vzeeer pa pa so učilnice zasedene z večerno šolo za odrasle, tehniško pripravljalno šolo in politično šolo. Učilnica so tako zasedene od sedme ure zjutraj pa vse do večera. Oddelki na osnovni šoli so prenatrpani — povprečje je 36 otrok na en razred.
Občina je uvidela ta izredno pereč problem. Zato nameravajo v letošnjem letu zidati novo šolo na Trati. S tem bodo razbremenili sedanjo šolo. Zidali bodo začeli tudi nov vajeniški dom, izključno za gojence lesne industrijske Stroke. Sedanji prostori dijaškega doma ne ustrezajo tolikšnemu številu gojencev. Novo šolo gradijo na Ma-lenskem vrhu. V Poljanah in Gorenji vasi pa primanjkuje ra-z<n sodobnih učilnic tudi ostalih prostorov, kot so telovadnica, prostor za pouk tehnične VZgOJe in gospodinjski pouk. Število otrok pa v teh krajih raste, zato je treba tudi tam začeti  z zidanjem. Tudi šolska
oprema — klopi, table — je zastarela in poleg tega šolam še vedno primanjkuje sodobnih učil (kinoprojektor, magnetofoni, diaprojektorji).
Težave so predvsem v bolj odročnih krajih zaradi pomanjkanja stanovanj za učiteljstvo. V Skofji Loki sami je ta problem rešen, ker je v preteklem letu dala občina za prosvetne delavce v novem bloku na Trati 11 stanovanj. Učnega kadra v glavnem ne primanjkuje. To bi lahko rekli le za posamezne šole na Oslici, Malenskem vrhu, Gorenji vasi in v Poljanah. — Občinski ljudski odbor, ki kaže za šolske probleme veliko razumevanje, podpira razen navedenih šol tudi Delavsko univerzo, ki je sestavni del šolskega izobraževanja. V letošnjem letu je ta ustanova osnovala že vrsto raznih tečajev in seminarjev za odrasle, ki bodo trajali vse ieto. Sedaj imajo v teku pripravljalni tečaj za prvi letnik tehniške šole, ki naj bi nadomestil sedanjo gimnazijo v Skofji Loki. Le-ta zaradi majhnega števila dijakov v takem industrijskem središču nima perspektive. Srednja tehniška šola pa bi zadostila potrebam po tehniških kadrih v naši industriji, ki so iz leta v leto večji.
Po vseh šolah v škofjeloški občini obstajajo mlečne kuhinje, kjer otroci dobivajo toplo malico. V nekaterih hribovskih vaseh bi bilo tudi kosilo zelo do-brodašlo, saj otroci prihajajo iz šole domov zaradi oddaljenosti šele pozno popoldne. Treba bo misliti tudi na opremo hribovskih šol z raznimi sodobnimi pripomočki. da bo tudi tukaj možnost pravega kulturno-pro-svetnega dela večja.
Šolski odlori so se s svojim delom na posameznih šolah dobro uveljavili in še nadalje rešujejo vso problematiko v šoli in izven nje. V. R.
OB ODHODU
Dosedanji sekretar Okrajnega komiteja tovariš France PopH odhaja na novo službeno dolžnost v Ljubljano. Ob tej priložnosti mu vsi želimo, da bi na novem delovnem mestu, tako kot je ta leta, k«
je bil med nam1 uspešno delal za naš gospodarski im družbeni razvoj. Tudi naš nnvinaiaKi kolektiv se pridiu/uje tem željam, hkrati pa se tovarišu Popitu toplo zahvaljuje za vso skrb, s katero je spremljal razvoj našega lista in tiskane besede na Gorenjskem sploh. Na njegovo pobudo so začeli na Gorenjskem izhajati mnogi tovarniški listi, da bi se delovni ljudje čim-hitreje in čimpopolneje seznanjali z uspehi maše socialistične graditve.
958978
PROMET
Podjetje »Avtopromet* v Kranju je v zadnjih treh letih zelo povečalo svojo dejavnost. Medtem ko so imeli leta 1956 le 5 avtobusov z zmogljivostjo 140 potnikov, imajo danes 23 velikih avtobusov z 855 sedeži. Letos nameravajo dobaviti šc 6 novih avtobusov z 200 sedeži.
Ta napredek pa ni nekaj izjemnega. Podobne podatke bi lahko navedli za podjetje »Transturist« v Skofji Loki in za druga prevozna podjetja. Gre za splošni tehnični napredek v deželi, gre za. izboljšanje življenjske ravni prebivalstva. Promet, tako z avtobusi kot tudi z osebnimi vozili, zelo hitro narašča. Toda s tem nastajajo novi problemi in težave. Preozka je postala cesta med Bledom in Bohinjem, cesto med Kranjem in Škof jo Loko so morali preurediti, na vrsti so pa tudi že druge lokalne, okrajne in republiške ceste. Zato tudi letošnji družbeni načrt že v republiškem okviru predvideva znatno večja sredstva za razširitev in izboljšanje prometa. Ta naloga, ki jo je nakazal celo sam predsednik Tito v letošnji novoletni poslanici, je zelo nujna v celotnem ekonomskem razvoju dežele za splošni dvig življenjske ravni. -1. c.
iz naših krajev
TRI STANOVANJSKE SKUPNOSTI V TRŽIČU
Pred nedavnim so v Tržiču ustanovili tri stanovanjske skupnosti. Izvolili so izvršne organe, nadzorne odbore ter poravnalni svet. Naloge novo ustanovljenih skupnosti so velike in bodo pri. uresničevanju načrtov morali sodelovati vsi državljani. Ustanovili bodo več servisov, pralnico, likalnico in čistilnico. Misliti bo treba tudi na domove za varstvo otrok, ustanovitev objektov družbene prebrane pa naj bo ena glavnih nalog stanovanjskih skupnosti v Tržiču. V. E.
POLITIČNA ŠOLA V TRŽIČU
V Tržiču je pričela z delom večerna politična šola, ki jo obiskujejo sindikalni in mladinski aktivisti, ki bodo prevzeli funkcije v sindikatih, delavskem samoupravljanju in Zvezi komunistov. Šola je dvakrat tedensko in bo trajala 7 mesecev.   V.. E.
O TEM KAR NI PRAV NA OBČNIH ZBORIH ZAVAROVANCEV
V drugi polovici januarja bodo začeli zbori zavarovancev. Taki zbori so bili že lani. Vendar name-
V decembrski številki našega lista smo že pisali o življenju slepih v Skofji Loki. Tokrat vam posred ujemo dve sliki. Na prvi je slepa delavka v tovarni Iskra, ki dosega prav take uspehe, kot njen tovarišica, ki vidi. Kot smo že pisali, je v Domu slepih v Škofj Loki zelo razgibano kulturno življenje. Na sliki vidite zabavni orkester slepih, ki uspešno nastopa po različnih krajih
ravajo letos na zborih zajeti večji krog zavarovancev, zlasti delavcev.
Na področju kranjske občine bodo letos zbori po vseh območjih SZDL. Lani je bilo isamo 15 zborov. Letos pa jih pripravljajo 40, da bi tako zajeli tudi vsa oddaljena kmečka področja.
V poročilih na teh zborih kot še posebno v razpravah, nameravajo povedati vse, kar se zavarovancem ne zdi prav okrog zdravstvene službe. Sem sodijo na primer zdravniški pregledi, poraba zdravil ;n vrsta drugih stvari, s katerimi lahko sami zavarovanci precej prispevajo k izboljšanju zdravstvene službe oziroma k zniževanju izdatkov, ki so v vsakem oziru na ramenih proizvajalcev.
KRANJSKI PROTITUBERKULOZM DISPANZER DOBIL NOVE PROSTORE
29. novembra lani je v prisotnosti direktorja Instituta za TBC dr. Furlana, načelnika za zdravstvo tov. Bajžlja dn predstavnika Socialnega zavarovanja tov. Žužka začel poslovati kranjski proti-tuberkulozni dispanzer v novih, znatno večjih in lepo opremljenih prostorih Zdravstvenega doma.
Tuberkuloza je v kranjski občini ,sicer manj razširjena kot v drugih predelih Slovenije in Jugoslavije, vendar v primerjavi z zdravstveno naprednejšimi deželami s stanjem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni, saj je število umrlih za tuberkulozo na leto in število na novo obolelih pri nas celo petkrat večje kot pri njih. Potrebno bo še veliko intenzivnega dela, ki pa ga bodo novi prostori vsekakor precej olajšali.
Za izboljšanje in razširitev dela bo nujno potrebno, da dobi dispanzer čimprej boljši rontgenski aparat in fluoroadapter. Le tako bo mogoče masovno pregledovati, kontrolirati in pravočasno zdraviti vse sedanje in bivše bolnike, njihove svojce, familiarno disponira-ne Ofsebe, delavne kolektive, priseljene delavce itd. In to ne samo v pogledu tuberkuloze, temveč vseh pljučnih bolezni.
dr. S.
PROMETNI IZPITI ZA PIONIRJE
Občinski odbor Ljud,s.ke tehnike na Jesenicah je s pomočjo avto-moto društev na Jesenicah, v Ratečah in v Žirovnici pripravil vrsto predavanj za šolsko mladino o prometnih predpisih. Tem predavanjem, ki so bila na vseh šolah jeseniške občine, bodo sled M i izpiti iz prometnih predpisov. Na osnovni šoli »Tone Čufar na Jesenicah je v ponedeljek, 11. januarja delalo izpite že 37 pionirjev.
LUTKOVNA PREDSTAVA V CERKLJAH
Člani lutkovne sekcije prosvetnega društva v Cerkljah so v ne-
NOVA ZOBNA AMBULANTA
V Cerkljah so že lani dobila nov Zdravstveni dom. Medtem ko sta splošna ambulanta in posvetovalnica za matere in otroke pričeli obratovati v preurejenih prostorih hiše SLP že lani, je zobna ambulanta, ki je sodobno opremljena, pričela z delom šele po 1. januarju letos.
KINEMATOGRAFSKA DVORANA V PREDDVORU?
Preddvor postaja čedalje pomembnejša turistična točka. Vendar pa tamkajšnje prebivalstvo, kot tudi turisti iz drugih krajev, nimajo primernega kulturnega in športnega razvedrila. Razen strelske družine ni tu nobene športne organizacije, prosvetno društvo pa le od časa do časa pripravi kako dramsko delo. Zato so na zadnji seji Krajevnega odbora na predlog volivcev sklenili pripraviti vse potrebno za uvedbo filmskih predstav v Preddvoru. Treba bo le adaptirati prostore v Prosvetnem domu in s pomočjo lastnih sredstev ter prispevkov prebivalcev kupiti kinoprojektor in ostale potrebne aparate.
Skupno s Turističnim društvom nameravajo v bližini jezera zgraditi tudi prostor za letni kino.
-an
NAMESTO STARIH NOVI PROSTORI ZA AMBULANTO
Sedanji prostori ambulante v Preddvoru so le zasilni in niso bili kos potrebam v tem kraju. Na zadnji seji Krajevnega odbora so ,zato sklenili preurediti prostore, v katerih je bila doslej pekarna, v sodobno zdravstveno ambulanto s čitalnico in prostori za splošno in zobno ambulanto. Prebivalci :z Preddvora in okolice bodo s tem prihranili precej časa, ki so ga doslej porabili s potmi v Kranj in s čakanjem.
KONCERT NA JESENICAH — ZASLUGA DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV
Društvo inženirjev in tehnikov na Jesenicah prireja za svoje članstvo razen strokovnih predavanj tudi koncertne večere. Za soboto, 16. januarja so povabili godalni kvartet Radia Ljubljane, ki bo ob 8. uri zvečer v Kazini izvajal program popularnih skladb, člani Društva inženirjev in tehnikov ler ostali prebivalci Jesenic bodo tako deležni kulturno-umetniškega užitka, za kar gre omenjenemu društvu vsa pohvala.
U.
20 OBČNIH ZBOROV GASILSKIH DRUŠTEV KRANJSKE OBČINE Kranj, 10. januarja — Včeraj in danes je bilo v kranjski občini izvedenih 20 občnih zborov prostovoljnih gasilskih društev, ki so bili povsod dobro pripravljeni in na katerih so v glavnem pregledali
Naš razgovor
Pravice zavarovancev
IZ PRAVNE POSVETOVALNICE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V KRANJU
V..
Aprila lani je začela poslovati pri Podružnici socialnega zavarovanja v Kranju posebna pravna posvetovalnica. Odprta je redno vsak petek od 14. do 17. ure.
»Kalft se zavarovanci poslužujejo te posvetovalnice? Kaj največ sprašujejo?«
Na taka in druga naša vprašanja je ondan odgovarjal upravnik tamkajšnje podružnice Oto Pičulin, ki vsak petek redno tudi sprejema stranke v posvetovalnici.
»Zavarovanci še zmeraj premalo vedo, da jim je tu na razpolago pravna posvetovalnica,« je bil njegov prvi odgovor. To je razvidno iz raznih prošenj :n drugih aktov. Posamezni zava-
rovanci celo zamudijo oziroma izgubijo svoje pravice zaradi neobveščenosti, Vendar je od lani dokaj več zavarovancev, ki prihajajo po nasvete. Zlasti delavcev. Zato smo določili tudi takšen delovni čas poslovalnice, da delavci ne izosta-jajo z rednega delovnega časa.
Največ vprašanj je okrog težav, ki jih imajo posamezniki za uveljavljanje delovne dobe. Precej vprašanj pa je tudi iz področja zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, o otrolkih dodatkih, o klimatskem zdravljenju in drugem. V glavnem gre za tolmačenje raznih predpisov oziroma zakonov. Povprečno je vsak petek 6 do 10 strank. -1.
J
Le kje tolikšne kolone avtomobilov? Ob sobotah, nedeljah in praznikih v Kranjski gori pred žičnico Vitranc.
deljo,   10.  januarja  uprizorili  lut- delo v minulem letu, reševali pro-
kovno igrico v treh dejanjih »Zo- bleme in naloge   društev in pro-
gica Nogica«. S predstavo so bili gram dela za letos. Povsod so volili
posebno najmlajši gledalci zelo za- tudi nova vodstva, ker je starim
dovoljni, zato si takih in podob- upravnim odborom po dveh letih
nih prireditev še želijo. pretekla mandatna doba. Do sobote
je bilo v občini izvedenih 8 občnih zborov, preostalih 21 društev pa bo to opravilo v naslednjih dneh. V februarju bodo na Gorenjskem še skupščine občinskih gasilskih zvez, konec marca pa plenum Okrajne gasilske zveze Kranj.
-an
PORAVNALNI SVET V PREDOSLJAH SE JE UVELJAVIL
V nrnulem tendu je poravnalni svet v Predosljah prvikrat po izvolitvi obravnaval tri sporne zadeve. Uspelo mu je ugodno rešiti dva spora, medtem ko mu tretjega (fizični obračun) ni uspelo rešiti, zaradi česar je zadevo odstopil rednemu sodišču, -an
V TRBOJAH SO GOSTOVALI
Trboje, 10. januarja — Dramatska sekcija DPD Svobode iz Šenčurja je danes popoldan uprizorila v prosvetni dvorani v Trbojah veseloigro v petih dejanjih pisatelja Antona Tomaža Linharta »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Akoravno
BRALCI NAM PIŠEJO ^"
NEPRAVILEN ODNOS OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO
ZAVAROVANJE V KRANJU DO UPOKOJENCEV
Pred kratkim sem dobil pokojnino, pri kateri pa je bil iz neznanega vzroka odtrgan otroški dodatek za enega otroka.
Ko sem osebno šel na Okrajni zavod, so mi uslužbenci povedali, da bi moral vložiti potrdilo, s katerim bi dokazal, če otroku še pripada dodatek.
Sprašujem se, ali ne bi mogli na Okrajnem zavodu pred pretečenim rokam poslati po pošti nekako obvestilo, oziroma opomin, naj si oskrbrm potrebno potrdilo, kot to detlajo v podjetjih, oziroma ustanovah.
M en km, da smo tudi mi, upokojenci, toliko vredni, da bi nam v prihodnje lahko dostavljali obvestila, ne pa enostavno prenehali s pošiljanjem otroškega dodatka, \ sled česar zaidemo v finančne stiske in se nam na ta način poslabša življenjski standard.
Zupan Polde,
Zaloše 19, p. Podnart
ta 4 a V«   CP »GMMrSkl m k«
— Urejuje uredniški odo o*
— Direktor S. H* trti k -Odgovorni urednik Vojko "torek — Tel. ured n H tre 171
— Uprava 397 — TekočI r»Aon pri Komunalni b»^kl v Kranju 607-70-1-135 - Izba* <• m> ponfvdel j kita, sred«'* i »of>oteh — Letna earočn » « KO <i. *t%t i«*   metačne 75 d ci
V.
0 Po vsej državi se že resno pripravljajo na spomladansko setev, predvsem na setev hibridne koruze, ki zahteva posebno nego. Letos bodo namreč v Jugoslaviji hibridno koru/.o posejali že na 730.000 hektarih, kar je 300.000 hektarov več kot lani.
9 Ladjedelnice rečnih ladij so lani Izdelale 135 plovnih enot, med njimi 54 tovornih ladij z nosilnostjo 35.000 ton. No-silnoist vseh novih plovnih enot za rečno plovbo pa znaša 42.500 ton. Ladjedelnice so lani nekoliko zaostale za svojo ietno nalogo.
0 Za izpopolnitev morskih pristanišč — operativnih obal —
so lani porabili 3 milijarde 6 milijonov dinarjev. Najobsežnejša dela so bila na Reki, v Baru (Črna gora) in v Pločah, delali pa so tudi v Šibeniku in Splitu. Letos bodo nadaljevali obsežna dela, za kar bodo znašali stroški spet več milijard dinarjev.
0 Bosna in Hercegovina s svojo   železarno   v   Zenici bo
dala letos že okoli 700.000 ton jekla. Prihodnje leto, to je zadnje v sedanji petletki, pa bodo izdelali že 750.000 ton jekla ali kci t II-krat več kakor pred vojno.
0 Lani so v Varešu,  nt p
membnejšem rudniku železa v
državi, nakopali nad 2 milijona ton rude.
£ Lani so v Srbiji pridelali za 16.000 vagonov več tržnih viškov povrtnine in sadja kot leta 1958. Trg je bil zato mnogo bolj založen in cene n;|So več tako nihale. Poraba povrtnine se je v zadnjih štirih letih povečala povprečno za okoli 20 kilogramov na prebivalca, poraba sadja pa za okoli 10 kg.
0 Jadranska plovba I Reke je z ladjama »Snježnik« in »Solin« odprla novo tovorno progo Jadran—Izrael. Na tej progi bodo ladje vozile dvakrat na mesec.
. V industriji stekla v Panče-vu je začela 5. januarja poskusno obratovati nova peč za proizvodnjo litega stekla. Z njo bo tovarna povečala proizvodnjo te vrste izdelkov za 3.95.000 kvadratnih metrov.
C Razen naše prve tovarne pisalnih    strojev    »TOPS« v
Ljubljani se je razvil še en obrat za izdelavo pisalnih strojev v tovarni »Slavko Ro-dič« v Bugonju. Do konca lanskega leta so v tej tovarni izdelali že 2000 pisalnih strojev »Biser«, letošnja proizvodnja laj bi znašala že 7000 pisal-strojev. Pisalne stroje R;ser« izdelujejo v kooperaciji iz uvoženih delov.
•   • •
0 Tovama čevljev »Koštana« v Vranju je začela poskusno obratovati 4. januarja. Njena dnevna zmogljivost bo 1200 parov ženskih, moških in otroških čevljev. Za gradnjo in opremo tovarne so porabili 170 milijonov dinarjev, v njej pa je zdaj zaposlenih 300 delavcev in uslužbencev,
£ Konec decembra lani so izročili prometu novi betonski most čez reko Uno, ki povezuje Bosansko in Hrvatsko Dubico. Most je dolg 210 metrov, cestišče je široko 6 metrov, gradnja pa je stala nad 120 mni-jonov dinarjev.
pa nih
0 Cena atomske energije. Po
izjavi zastopnika francoske vlade v Komisariatu za atomsko energijo cena »domska energije ne more postati konkurenčna pred letom 1965. V ZDA je cena za kilovat atomske energije za 50% višja od tekočih cen. Dispariteta cm se bo naglo zmanjševala šele po letu 15)65, ko bodo dograjeni veliki reaktorji za več kot 300 MVV.
9 Rekordna letina bombaža
Lani so imeli v siednjeaziiskih
republikah Sovjetske zveze rekordno letino bombaža. Uzbe-kisian, največji pridelovalec bombaža med sovjetskimi republikami, je prodal državi 2,97 milijona ton surovega bombaža, kar jo za 500.000 ton več ka'kor v prejšnjem letu.
© Nazadovanje avstrijske proizvodnje nafte. Po podatkih za prvih deset mesecev lani Ifl znašala avstrijska proizvodnja surove nafte v tem razdobju nekaj manj kot 2,052.000 ton. Če primerjamo te količine z avstrijsko proizvodnjo surove nafte v letu 1955, ko je dosegla 3,67 milijona ton, lahko ugotovimo, da je proizvodnju (surove nafte v Avstriji bila lani skoraj za tretjino manjša kot v letu 1955, ko je zaznamovala svoje najvišje stanje. Nasprotno pa je pridobivanje zemeljskega plina zelo zadovoljivo, saj so ga v prvih desetih mesecih lani pridobili 86 milijonov kubičnih metrov, kar je za 6% več kot leto poprej.
# Pred dnevi |e bila v Moskvi podpisana trgovinska pogodba med Sovjetsko /vezo in
Bra/Mitj!) z veljavnostjo ludi let. S to pogodbo se predvideva obseg medsebojne blagovne i/.men Jave v skupni vrednosti 214 milijonov dolarjev. Brazilija bo po tem sporazumu dobavljala Sovjetski zvezd predvsem kavo, Sovjetska zveza pa Braziliji surovo nafto in nekatere naftna derivata v enaki vred*
J
je Svoboda nastopila s to igro z mlajšimi igralci, od katerih je večje število bilo prvikrat na odru, so igro lepo uprizorili, za kar so jih gledalci nagradili z močnim aplavzom. S to igro so nastopili že na domačem odru, pred tem pa so že gostovali na Visokem in v Voklem. — Edina slaba stran uprizoritve  so bili  predolgi odmori.
-an
AEROKLUB JESENICE PRED VELIKIMI NAČRTI
Acroklub Jesenice, v okviru katerega delujejo modelarska sekcija, jadralna sekcija, motorna sekcija in padalska sekcija, si je zadal nalogo v letošnjem letu delo v vseh ozirih izboljšati. Novo izvoljeni upravni odbor, ki ga sestavljajo pretežno mladi aktivni piloti, jadtralci, padalci in modelarji, je sprejel okvirni program dela. Ta predvideva za modelarje ekshebi-cijsko tekmovanje s hitrostnimi modeli, tekmovanja in organizacijo tečajev. Za jadralce predvideva program dela organiziranje jadralnih tečjev in jadralna tekmovanja. Padalci imajo v načrtu 60 skokov; izšolali pa bodo 15 začetnikov. Motorni piloti bodo okrepili svojo sekcijo s tremi novimi letalci. Prav posebno se bodo jeseniški letalci pripravljali na počastitev 50-letnice jugoslovanske-
rja   lel.iklvrt    Tako   bodo   po šola'l
'-•o. ti strnil predavanja 0 razvoju slovanskega letalstva. Tako bodo po šolah organizirali predavanja <> razvoju jugoslovanskega letalstva-na Jesenicah, Javorniku in v Kranj.ski gori pa bodo pripravi.i tudi razstave.
U.
ZVEDELI SMO . . .
% V dneh od Novcjra leta do ponedeljka, 11. januarja se je na »Glas Gorenjske« naročila žc okoli 480 novih naročnikov.
© Na Javorniku so v oddelku na težki progi začeli graditi jedilnico. Pri gradnji sodeluje Projekt iz Kranja.
© Knjižnica na Blejski Dobravi je lani v 9 mesecih izdala 684 knjig, od tega 483 leposlovnih, 192 mladinskih in 0 političnih. V zadnjih mesecih pa se je število bralcev še precej povečalo, tako da bodo kmalu dosegli število 1000.
$ Trgovsko podjetje Preskrba« Tržič je proti koncu lnnske-leta /.a čel a prodajali tud: motorna vozila. V kratkem času so prodali :'0 Mopedov. Prodali so še 94 koles, 66 radioaparatov, 46 rešojev, 8 elektnrnih štedilnikov in 4 pralne stroje.
f)   V Sloveniji je 23 uredni št .v
časopisov in radia, v katerih je zaposlenih okoli 300 novinarjev in novinarskih pripravnikov.
SREDA, 13. JANUARJA 1960	NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO	»GLAS  GORENJSKE« 3
		
Obisk v „ELRI" v Skofji Loki
Letos že 310 milijonov dinarjev
bruto produkta
m
Elektrotehniško podjetje ELRA v Skofji Loki je bilo ustanovljeno leta 1954 kot uslužnostno obrtno podjetje — delavnica za popravila raznih električnih in elektrotermič-nih aparatov, radijskih sprejemnikov in za razne druge podobne drobne usluge. Vendar je podjetje kaj kmalu preraslo samo sebe in
Akumulatorska signalna svetilka
razen tega pa bodo še naprej vršili usluge, predvsem nekaterim podjetjem elek tro stroke.
Njihov najvažnejši proizvod so akumulatorske svetilke, ki jih v Jugoslaviji proizvaja edinole ELRA v Skofji Loki. Vsak dan jih nara-dijo okoli 40. Prodajajo jih po vsej državi, zaupali pa so nam, da bodo poskusili tudi z izvozom. Dokler jih niso začeli izdelovati v ELRI, je Jugoslavija akumulatorske svetilke uvažala. Celotno proizvodnjo teh, na trgu tako iskanih artiklov za leto 1960 so imeli razprodano že konec lanskega leta.
Kako se je razvijalo in raslo elektrotehniško podjetje ELRA v Skofji Loki, nam najlepše pokažejo podatki o doseženem bruto produktu za nekaj let nazaj. V 1. 1955 je bil bruto produkt 12,683.000 dinarjev (indeks 100), leto pozneje 22,673.000 (indeks 179), 1957. leta 45,915.000 dinarjev (indeks 362), leta 1958 že 62,915.000 dinarjev (indeks 496), lani je porastel na 92 milijon dinarjev (indeks 726), plan za leto 1960 pa predvideva že 310 milijonov dinarjev bruto produkta (indeks 2450). V teh letih je poraslo tudi število zaposlenih, vendar če primerjamo indekse vidimo, da precej manj kot bruto proizvodnja. Od leta 1955 do 1959 je število zaposlenih poraslo od 15 na 72 (indeks 480, 1955=100), za letos pa
plan predvideva 125 zaposlenih (indeks 830). Bruto produkt na enega zaposlenega je bil lani 1,200.000 dinarjev, letos pa se bo, po planu, podvojil  (2,400.000dinarjev).
ELRA bi lahko proizvajala še precej več in tudi boljše, će bi imeli količkaj primerne prostore za .sivoje obrate. Toda prostori v bivšem Koširjevem mlinu so skrajno neprimerni, razmetani, skladišča so provizorična, in sicer kar na hodnikih. Vendar se jim v bližnji prihodnosti obetajo boljši prostori v spodnjih prostorih škofjeloškega gradu, ki jih bodo z malenkostnimi investicijskimi stroški lahko preuredili v sodobne obrate. Nekaj več investicij bo zahtevala le nabava novih strojev in ostale ©preme. Investicijski elaborat za ureditev obratov in upravnih prostorov v spodnjem gradu je že potrjen. Tu bodo znatno lahko izboljšali rudi organizacijo dela, izdelali za vse artikle natančne tehnološke postopke in normative časa in materiala. S pripravami za to so začeli že lani.
In perspektive? Povedali so nam, da bodo posvetili pozornost predvsem elektromehanskim sestavnim delom za elektroniko. Nekatere artikle že zdaj proizvajajo tudi v kooperaciji z Iskro Kranj in Me-hanotehniko iz Izole.
-t
Gradnja novega stanovanjskega naselja na Zlatem polju (Kranj) je v polnem razmahu
se razvilo v proizvodno podjetje. Najprej so začeli izdelovati radijske sprejmnike za avtomobile, električne vžigalnike za avtomobile in lušoilce, vendar .so proizvodnjo teh artiklov kmalu opustili zaradi pomanjkanja kadra in zaradi tega, ker niso mogli konkurirati z ostalimi podjetji te stroke, ki imajo boljše tehnične zmogljivosti in daljšo tradicijo. Začeli pa so serijsko izdelovarti spajkala z močjo od 80 do 500 watov za napetost 110 in 220 voltov. Z začetkom leta 1960 so .začeli na novo s serijsko proizvodnjo 50vratnih spajkal, v per-SI" k t i vi pa bodo začeli izdelovati še 30walna .spajkala.
Razen spajkal bodo v letošnjem letu v ELRI izdelovali še tele artikle: akumulatorske svetilke raznih vrst, »Noval« podnožja za elektronske, vzmetne linijske priključ-nice, usmernike in transformatorje,
Usmernik z dodatkom
Sirena je naznanila konec dela.
V dolgem hodniku osemletke je zazvonil zvonec.
Takrat se zadovoljni vrnemo domov: h kosilu, k družini, kjer se odpočijemo in razvedrimo. Tu, pod domačo streho, smo za nekaj časa izven dela, izven or-ganizaoij in sestankov...
Res?
Ne, ni čisto tako. Tudi doma, zgolj za domače, hišne zadeve tudi obstoja posebna organizacija. Od vseh odborov, svetov in drugih organov v komuni, v podjetju in na vasi je prav ta organ
— hišni svet — šel morda najdlje
— do drobnih težav in problemov, ki jih Imajo ljudje doma. Včasih se zdi, kot da ta organ zaide celo predaleč med osebne stvari...
Toda o tem ljudje — stanovalci niti ne govore toliko. Več kramljajo o delu teh svetov. Zdaj, z novimi ekonomskimi najemninami, bodo tudi hišni sveti končno le imeli nekaj več denarja za svoje potrebe. Marsikaj bodo lahko bolje popravili in uredili. Imeli bodo s čem gospodariti. Hkrati pa ponekod menijo, da bi bilo prav, če bi občina točneje opredelila delo teh svetov. Morda bo to res potrebno, nikakor pa ni nujno. Morda bi bilo celo napačno, če bi z ozkimi
predpisi omejili delo teh organov dosedanjem  merilu  nizkih na-
in jim določali, kdaj morajo in jemnin! In še se bodo morali za-
kdaj ne smejo prepleskati stano- dolžiti.   Nekatera  popravila so
vanj, za kaj smejo in za kaj ne nujna, neobhodna. Gre za to, da
smejo rabiti denar, s čim se sme- se prepreči še večja škoda. To bi
jo in s čim se ne smejo baviti... morala pregledati in oceniti ko-
Verjetno ni nobene škode, če še misija...
naprej delujejo svobodno, če si o tem in podobnem je pripo-
tako življenjsko ustvarjajo pred- „ , ,
i . . ... vedoval Franc z vso resnostjo, pise po stvarnih potrebah in njihovih posebnih pogojih... >>Toda ljudje radi pomagajo,« Iskali smo Jožeta Šviglja po je dejal potem in začel govoriti Stražišču, Staneta Pevca na Hu- 0 drugem... Osemnajst družin jah, enega v Zabnici, tega spet . * ■ u-- ji v Naklem... Predsednik raznih JG V te> K° Je pred glavnmU hišnih svetov naj bi povedali, vratl zamakalo, da je bila tam kakšne težave imajo, kaj jim de- ob deževnih dneh prava luža, so la najtežje preglavice in sitnosti, bili takoj vsi pripravljeni za de-
Toda skoraj nikjer nismo imeli
lo. Prekopali so in uredili odtok
sreče. Nismo se našli. Vendar pa se je beležnica napolnila. Največ vode na druŠ° stran- Podobno so
je k temu prispeval Franc Potrato. On je predsednik enega iz-
si uredili igrišče za balinanje, mizo za šah itd. Tudi stanovalci
med hišnih svetov v stanovanj- j_.,rfn, , .» „____ „ .. -T ....
„i .t uiX«. t-.i ■ • . v drugih his so pomagali. Naredi h skih blokih na Planini pri Kra-
nju.
»Dolgovi, dolgovi!«
Tako je začel pripovedovati.
Pred desetimi, devetimi leti so začeli graditi te hiše. Zidah so hitro. Še hitreje so uredili cevi
in uredili bi lahko tudi več. Toda naročeno je bilo, naj ne urejujejo okolice, dokler ni o tem načrtov. Teh pa še danes ni!
Ko so se člani tamkajšnjega  hišnega  sveta  večkrat se-
Perspektivni načrt napoveduje
KORENITE SPREMEMBE
V NADALJNJEM RAZVOJE TURIZMA NA BLEDU
V teh dneh sta Okrajni ljudski odbor Kranj ter Občinski ljudski odbor Bled sprejela perspektivni program razvoja turizma na Bledu, l.e-ta predvideva predvsem izgradnjo materialnih osnov za to vejo gospodarstva, tako da bi ob smotrnem vlaganju sredstev čimprej dosegli zaželene gospodarske rezultate. Podobni programi so bili sprejeti tudi že za nekatere druge turistične kraje na Gorenjskem (za Boh ij in za Kranjsko goro).
Načrt turističnega razvoja za na-<Ju 1 j i» j i razvoj turizma na blejskem območju je pomemben in daljno-s'ž|n gospodarski akt; sestavljen I* na osnovi pretehtanih dotedanji!) !*Ku4enj in rezultatov o turističnem ' ihietu, lipo ,leva joč vse ugodne Pogoje, ki jih Bled za pospešeni '''/iiKih in razširitev turizma ima. Na ovnovi podrobnih analiz ;n "gotovi leiv o gibanju turističnega Prometa /I,isti v zadnjih letih bo sPričo pomanjkanja turističnih ho-'"'skih Im drugih zmogljivosti In '-'voljo /,i,larelosti turističnih, go-s'i'iskih, komunalnih in drugih na-!"a\ pntreliuo .nemudoma pričeli / 01 '»V 11 ii (i i/(| i ,i i'i jo in rekonstrukcijami vseh turističnih In drugih "hjeklov, ki so za hltrejil razmah
todobmega turizma odiočiimi in po* ""'inbni. v minulih Ivah d ipesnih Poletnih sezonah je bilo zlasti v ""•serih j uri j u in avgustu veliko Pomanjkanje ležišč, tako <U so šle v,'like možnosti gospodarskih ko-1 s,i od turizma mimo Bleda. Zato s° novogradnje govtinskih objek-'°v m drugih naprav toliko bolj "!>i,ivn'ene in gospodarsko utcine-Za uspešni nadcil|nji razvoj '"ri/m.i  na Bledu  |e življenjskega
tanana frlmpra^fota raJHts> proble
"'•i    OCtičen I a    Blejskega je/ei.i.
Ideini projekti /..i ta dela so že Pripravljeni, oziroma so že pričeli 8 sanacijskimi deli pri ui ejevMjlI
glavne kanalizacijiske cevi in z izkopavati jem predora za dovod Radovne v Blejsko jezero. Predvidoma naj bi prihodnjo jesen že stekla voda iz Radovne v jezero.' — To" je nedvomno eden največjih problemov, od rešitve katerega je odvisno tudi vse ostalo.
Naše bralce bo morda zanimalo bolj konkretno, kaj načrt za blejski turizem predvideva novega v gostinstvu, prometu, k onvunaln ih napravah,   trgovini   in turističnih
objektih.
(instinstvo:   Molel   toplice   bo lo
v prihodnje v celoti modernizirali, zgradili novo restavracijo, moderno kuhinjo, letno kavarno, uredili sodobno gretje, bar, zajtirkovnlnico; zastarelo opremo bodo nadomestiti z novo itd.
Hotel Jelovico bodo povsem obnovili in povečali, tako da se ho šlevilo postelj od sedanjih 61 zvišal.) na 185. Povečali bodo restavracijo in kuhinjo ter pieurodili barske prostore, Stan del Park hotela nameravajo podreti in na njegovih temeljih postavili nov hotel s 149 posleljami, moderno kuhinjo, restavracijo z novimi prostori za družabne prireditvi«, sejno dvorano Itd. Pritlični prostori v novi zgradbi pa bodo namenjeni za nove tr-(|ovine in pisarne turističnih orfl i-
nizacij. V izpraznjenih prostorih današnje kuhinje bodo uredili ekspresno irestavracijo, ki ja na Bledu zelo pogrešajo. Preureditve-na dela so predvidena tudi v hotelih Krim in Triglav ter v Izletniškem domu v Ribnem.
Na blejskem gradu bodo v obeh traktih uredili zgornjo in spodnjo restavracijo, tako da bodo gostje to zanimivo zgodovinsko točko obiskovali še v večji meri. Manjšo restavracijo že dlje pogrešajo gostje tudi na zgornji postaji vzpenja-če na Straži. Novi načrt predvideva tudi to. Ker perspektivni plan napoveduje tudi znatno povečanje gostinskih kapacitet (prenočišč), bodo v okviru urbanističnega programa Bleda določili tudi lokacije in predele za gradnjo novih hotelov z zmogljivostjo okoli 2400 postelj, tako da se bo v prihodnje povečala kapaciteta prenočišč od sedanjih 2334 postelj na 4500 do 5000, kar ho /a Bled v resnici pomenilo velik napredek.
Promet Moderni avtomobilski turizem s svojim naraščajočim tempom zahteva seveda temu ustrezen razvoj prometnih prevoznih sredstev, mode.rnizaei jo cest za nemoteno napredovanje lokalnega in medkrajevnega pi ometa. Zavoljo tega daje turistični program vrsio tehtnih sugestij in konkretnih predlogov za zboljšanje prometnih vozlišč, magistral in cest širšega in lokalnega pomena. Da bi Bled dobil v prihodnosti direktno železniško zvezo s celotno Jugoslavijo, priporoča perspektivni program, da je treba proučiti vprašanje prednje nove železniške proge Lesce—Bled
—Rečica—Bled-jezero. Ta pridobitev bi mnogo pomenila za turizem kdkor tudi za potniški in tovorni promet, ker hi se pot proti Bohinju in naprej v Gorico mnogo skrajšala. Za poživljenje prometa na železniški progi Jesenice—Bohinj in dalje iproti Gorici bi bilo potrebno progo modernizirati ali pa uvesti motorne Diesel-lokomotive. — Da bi se izognili turistično nezanimivemu jeseniškemu industrijskemu bazenu in da bi hkrati približali mednarodno magistralo Bledu in ga z njo direktno povezali, predlaga občinski perspektivni načrt, da bi zvezna magistrala Ljubljana—Jesenice—'Rateče potekala od Lesc tesno mimo Bleda in dalje po dolini Radovne na Mojstrano. Tako bi povezali turistične kraje z najlepšimi gorskimi dolinami. V primeru, da omenjena varianta ne bi bila sprejeta, pa bi bilo vseeno pottrebno zgraditi cesto Bled—Ra-dovna—-Mojstrana z odcepom v dolino Krme, modernizirati cesto Tržič—Pod gorami mimo Drage m Begunj na Bled zboljšati cesto Lesce—Bled—Bohinj, zlasti na odsekih od Savskega mostu do zgradbe Gozdnega gospodarstva na Bledu, in od Bohujske Bele do Soteske, nadaljevati z začetimi deii obvozne ceste v Zelečah na Bledu, rekonstruirati cesto Rečica—Spodnje Gorje—Krnica, Poljane—Me-žaklja, Krnica—Pokljuka, Bled — Ribno in dostop v sote.sko Vintgar. Hkrati pa bi bilo potrebno z gradnjo novih oest in izboljšavo obstoječih omogočiti boljšo povezavo s turistično izredno zanimivo in privlačno Jelovico, Pokljuko in Me-ža k 1 j o.
Komunalne naprave na Bledu so že mofno zastarele in skrajno pomanjkljive, ker so v veliki meri posledica nenačrfnega razvoja naselij in objektov. Tudi v prihodnje ne bi bilo mogoče uspešno reševati komunalnega cestnega omrežja, kanalizacije, vodovodnih naprav, razsvetljave in graditi razne objekte in stanovanjska poslopja brez dobro zasnovanega urbanistič-
za vodovod, žice za elektriko, stajali in pregledovali številne vzidali vrata in okna... Temu račune za popravila ter ugibali, primerno pa so tudi stanovalci kako bi se otresli vedno večjih opazili, da naglica ni bila dobra. dolg°v> so nekega večera prišli Veliko popravil je danes treba. na novo misel. Same stranke — Zadolžili so se do grla. Vsaj po naiemniki  stanovanj   bi lahko
več pomagali in sodelovali pri tem, če bi jih ekonomsko zainteresirali. In so se dogovorili. Od takrat dalje popravila ne plaču-
. je samo hišni svet, pač pa tudi nje   potrebno   izdelati   regionalni . ,
.       .v.      „........ stranke.    Ondan je na primer
nega programa. Zato bo v prihod-
plan občine Bled in idejni ter glavne urbanistične plane posamez nih naselij. S temi načrti je pred videna nadaljnja gradnja zbiralne
prišel zidar in popravil vzidani štedilnik v nekem stanovanju. Po tolikih letih je že toliko popokal, da se je na vseh koncih ka-ga rova za kanalizacijo, priključkov ,., . . ' „ , ••>.., a     ,     . ,      .       ,    .   ..     ...   dno iz njega. Treba ga je bilo po-
na glavni kanal, modernizcija ulič-
praviti. In četrtino računa je pla-
nega cestnega omrežja, centralnega l ,     . ,
-  , . .       ■ i cala stranka sama. Isto je bilo,
parkirnega prostora, javne   cestne , .. , ...
M, .,, ko so morali staro straniščno razsvetljave itd. ... ,. _ ,
školjko zamenjati z novo. Tako
Vzporedno   z razvojem   turizma so začeli! S tem soglašajo tudi
na  Bledu, predvsem   pa   zavoljo stanovalci.    Pravijo,    da tako
predvidenih novih hotelov (Mlino, vsakdo bolj pazi na stvari v sta-
Višce) ter zaradi čedalje večjega novanju. Vsak bolj skrbi, da ne
obiska   izletnikov  in gostov,   bo pride do okvar, vsak skuša sam
nujno pobrebno graditi novo kopa- popraviti, kar more, skrbi za po,
lišče v Mlinem ter v Mali Zaki. Z pravilo, preden  pride do večje
deli v Grajskem kopališču   bodo škode. Ta pa je glavno!
letos nadaljevali. V primeru novih     »in Z(jaj, ko bo večja najemni-
potreb  pa  ga bodo  v  prihodnjih M> ko bo tud. y blagajni nišne_
letih še povečali, in sicer od seda
nje zmogljivosti za 2500 kopalcev na 5000.
Perspektivni načrt posveča posebno pozornost tudi trgovini kot
ga sveta več denarja, kaj boste najprej začeli popravljati in urejevati?«
»Tudi po novem ne bo toliko
pomembnemu činitelju v razvoju denarja, da bi lahko brez skrbi turizma. Med turističnimi objekti začeU g popravili) ki so nujna. _ predvideva načrt gradnjo sodobne
Prav nič se ne smemo slepiti a takimi utvarami. Potrebe predvsem pri starejših, slabše izdelanih hišah, so zelo velike!«
In nazadnje še nekaj o vlogi hišnega sveta, o organizaciji teh organov.
, Kot pravi France, je precejšnja slabost v tem, da so hišni
prireditvene dvorane, zaprtega zimskega bazena, ureditev sanka: ške proge na Straži, večjega umetnega drsališča, tenis igrišča, sodobne igralnico, dokončno ureditev veslaške proge, več minigolf igrišč ter drugih objektov in naprav za špoirt   >i  razvedrilo gostom.
Elaborat v prihodnjem razvoju-turizma in gradnji turističnih in drugih objektov je zelo obširen in  sveti preveč prepuščeni sami se-
bogat   ter   tehtno   dokumentiran; . ■ v   , ,   ,    . . ,
. .»_,.« , hi. Kadar ne ve. kako bi kaj na-
njegova   realizacija    časovno ni
omejena. V glavnem nakazuje na- redil. takrat gre sam na stano-
črl  osnovno  smer  perspektivnega vanjsko upravo. Večkrat bi mo-
razvoja, tako da se s postopnimi raij skJiCati vsaj predsednike teh
ukrepi končno zagotovi gospodar-
1 .   ,   M ,   . svetov na posvetovanja...
ska osnova turizmu na »ledu m se
tako odpravijo posledice zastarelo-     ° tem in drugem je pripove-
sti in povojnega zanemarjanja, da- doval Franc. Med tem se je son-
lje, da se poleg domačega turizma, ce že znova skrilo tam nekje za
ki   je  v  primerjavi  s  predvojnim «.    ... _.   ,___a _, .
,    ... . . Cepulami, izpod Krvavca preko
zelo porasel, okrepi tudi inozemski
brišem kot bogat vir sredstev za ravnine pa je silil nov mrzel,
komuno in za vso našo skupnost, vlažen zimski večer.
-Jb K. MAKUC
72
Č £ y AL £ C
5 pUnuma okrajnega komiteja ZKS Kranj
MALI OGLASI
LIP Bled, Tovarna lesne moke Soteska, p. Bohinjska Bela, sprejme v službo dva kurjača in strojnika za parni kotel. Plača po TP. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj 68
Delavce za delo v skladišču ali v transportu za svoja skladišča v Kranju :n Lescah sprejme takoj »Žito«. Javiti se v skladišču »Žito« v Lescah ali v Kranju
Prodam enostanovanjsko nišo z lepim vrtom v bližini Kamnika v smeri Domžale. Naslov v oglasnem oddelku 96
Prodam gume in zračnice 300Xl2, nove, italijanske znamke. Poizve se pri Janezu Jeraju, Valburga 47, Smlednik
Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo poslovalnico v Kranju na Škofjeloški cesti 24 (Stražišče), bivši salon Hafner. — Poslovalnica je odprta neprekinjeno od 6. zjutraj do 21. zvečer. Uprava
73
Prodam NSU Prima 150 ccm. — Hrastje 22 106
Prodam NSU Prima 150 ccm, novo. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Naslov v oglasnem odd. 107
Prodam dvostanovanjsko vilo s štiri sto kvadratnimi metri vrta, ogrodje za vzidljiv štedilnik in lepo narejeno zimsko suknjo. Gregorčičeva 15, Kranj 108
Prodam ali zamenjam za mladega konja težko kravo, ki bo koncem januarja tretjič teletila. Voklo 45
109
Lepo in zelo dobro ohranjeno kuhinjsko opravo prodam zaradi selitve. Lazar, Gasilska 8, Kranj
110
Prodam šekastega merjasca, ple-menjaka, težkega 60 kilogramov. Voklo 56 111
Prodam   dobro   ohranjen plug
obračalnik nemške znamke Ebearh in kompresor za pumpanje gumi vozov. Naslov v oglas. odd. 112 Prodam klavirsko harmoniko — »Karisch« z 80 basi in 2 registroma. Struževo 57, Kranj 113
Prodam 3 prašiče 160 do 170 kg težke. Naslov v oglasnem odd -114
Prodam nove vprežne lahke sani in prašiča 180 kilogramov težkega. Luže 29, Šenčur 115
Avto Fiat Babilla prodam za 200.000 din. — Naslov v oglasnem oddelku 116
Rezervne dele za Fiat Balillo prodam. Naslov v oglasnem oddelku 117
Dvosobno, lepo stanovanje na Primskovem, Krašnova 5, zamenjam za podobno na področju mesta Kranja 118
Iščem družinsko stanovanje v Kranju ali Skofji Loki. — Nudim 20.000 din nagrade. — Naslov v oglasnem oddelku 119
Oglas »Prodam 1 ha njive, Ča-dovlje 6« je bil od neke stranke prinesen v napačno objavo in ga zato preklicujemo 120
Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo poslovalnico v Kranju na Škofjeloški cesti 24 (Stražišče), bivši salon Hafner. — Poslovalnica je odprta neprekinjeno od 6. zjutraj do 21. zvečer. Brivsko frizerski salon, Kranj
Razpisna komisija Lekarne Kranj, razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prejemki za razpisano mesto so določeni po zakcnu o javnih uslužbencih in s pravilnikom o plačah Lekarne Kranj. Prošnjo naslovite na upravo Lekarne Kranj
Prodam 1 ha gozda in 40 arov posekanega gozda sredi polja v Radomljah. Ponudbe pod »Radom-lie« oddati v oglasni oddelek
»RADIO«, Jesenice: 14 in 15. januarja nemški film »LIST«.
»PLAV2«, Jesenice: 14. in 15. januarja ameriški barvni film »VSI MOJI SINOVI«.
Dovje-Mojstrana: 14. januarja ameriški barvni cinemascope film »DAVEK NA KRUTOST«.
Bled: 15. januarja ob 20. uri ameriški zgodovinski cinemascope film »VITEZI OKROGLE MIZE«.
ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI   TISK« zaposli
KOREKTORJA
Pogoj: vsaj srednješolska izobrazba z znanjem slovenščine. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Interesenti naj se javijo v tajništvu podjetja.
OSMRTNICA
Naznanjamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni v 70. letu starosti dotrpela naša draga mama, stara mama, žena, s jstra in teta
KATARINA BREJC
Boštkova mama, rojena Avsenik
Pogreb bo v sredo, 13. januarja ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti v Vadičah na pokopališče Kovor.
Žalujoči: mož Ignac, sinova: Peter, Andrej in hči Milica z družinami in ostalo sorodstvo
Vodiče pri Tržiču, Begunje, Poljče
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega skrbnega in ljubljenega očeta
JOŽETA SKODLAR
se vsem iskreno zahvaljujemo, ki so sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje, nam izrazili sožalje in ga v tako velikem številu spremili do preranega groba. Posebno se zahvaljujemo dr. Robiču iz Tržiča za požrtvovalno pomoč, ki jo je nudil v času njegove težke bolezni in domačemu ter kranjskemu župniku, pevcem, sosedom in vsem, ki so nam pomagali.
Globoko žalujoči: žena   Marija, hčerka Mirni z.
družino, sinova Fianci in Jože z družinama ter
ostalo sorodstvo.
Podbrezje, Loka, Britof, Gorenje,  Ljubljana, Trst in
Trbiž.
Domžale: 13. in 14. januarja ob 18. in 20. uri italijanski film »REVNI, TODA LEPI« I. del; 15. januarja ob 20. uri ameriški barvni cinemascope film »DEŽEVJE PRIHAJA«.
Duplica pri Kamniku: 15. januarja ob 19. uri ameriški barvni film »BAGDADSKA SIRENA«.
Gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Petek, 5. januarja ob 16. uri — Rose Budjuhn »DVANAJST POROTNIKOV« — Red Iskra; ob 20. uri »DVANAJST POROTNIKOV« — Red premier&ki — Gostovanje SNG Drama Ljubljana.
Sobota, 16. januarja ob 20. uri — »KONCERT« — Izvaja Koroški pevski zbor.
Nedelja, 17. januarja ob 10. uri dopoldne — »URA PRAVLJIC« --Priredi sekcija za otroke v starosti od 5. do 12. leta; ob 16. uri — Go-lia »JURCEK« — Izven.
Izid žrebanja jugoslovanske loterije, ki je bilo 10. januarja v Beogradu
IZID ŽREBANJA JUGOSLOVANSKE LOTERIJE, ki je bilo 10. januarja v Beogradu
Srečke so s konč- zadele nicami dobitek
ZAHVALA
Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so kakorkoli počastili spomin nadvse ljubljene žene, mamice, hčerke in SuatlU
MARIJE KERŠIČ roj. ZEPIČ,
izrekamo globoko zahvalo. Lepa hvala darovalcem za številne vence, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Končno se zahvaljujemo našim dobrim sosedom, ki so nam tako velikodušno istali ob strani in nam pomagali.
Žalujoči: mož Andrej, sinova Andre| In Blaž, hčerki Lani in Z.elka, mama Marija, brata Jože in Peter ter sestri Katarina in Angela.
20	600
90	400
080	4.000
560	4.000
900	10.000
14910	30.000
61	400
01771	30.000
07291	50.000
38121	30.000
64731	30.000
451111	200.000
62	400
982	. 4.000
54932	50.000
56142	30.000
84822	50.000
581062	2,000.000
03	2.000
23	400
553	6.000
01453	60.000
07943	50.000
17923	60.400
34023	100.400
75873	60.000
77293	100.000
438383	1,000.000
655453	3,000.000
24	1.000
22094	80.000
50654	50.000
251064	500.000
5	300
02565	30.300
06965	80.300
17715	50.300
23385	30.300
41875	80.300
48265	80.300
16	800
26	400
66	600
16G16	100.800
18616	30.800
51296	50.000
256036	300.000
580716	400.000
7	300
6257	20.300
54757	100.300
74757	80.300
98597	30.300
46678	60.000
50608	60.000
461358	300.000
69	400
929	6.000
5379	20.000
58849	30.000
88579	50.000
109299	700.000
390496	200.400
652509	200.000
(Nadaljevanje s 1. strani) Ko je zatem govoril o nekaterih posebnostih kmetijstva pni nas, je omenil med prvim znatno razdrobljenost kmetijskih posestev. Skoraj polovica naših delavcev, ki so zaposleni v industriji, je neposredno povezana s kmetijstvom. Mnogo jih ima celo zemljo in se ukvarja z dvojno dejavnostjo hkrati. To ima svoj politični odmev v drobno-lastniški miselnosti z negativnimi posledicami v družbenem razvoju.
Individualna kmečka gospodarstva obsegajo v okraju približno 87 % vseh kmetijskih površin. Najbolj značilno pa je to, da ima 84 odstotkov kmečkih gospodarstev pod 5 ha zemlje. Na takih posestvih se mehanizacija in drugi agrotehnični pripomočki ne morejo s pridom uporabiti. S takih posestev tudi ne  dobimo  tržnih presežkov.
VEČ SMELOSTI Z INVESTICIJAMI
Kljub temu, da imajo kmetijska posestva približno 1.014 ha zemlje, od tega 980 ha obdelovalne s 165 zaposlenimi delavci, ne morejo bistveno vplivati na trg. Vsa posestva n. pr. redijo 299 krav in 235 glav ostale goveje živine, 269 prašičev in 34 konj. Dnevna proizvodnja mleka teh posestev je 2.600 litrov, kar je komaj 10 odstotkov dnevnega odkupa mlekarn. Podobno je stanje v ostalih kulturah. Lanskoletna proizvodnja krompirja je n. pr. znašala manj kot 5 % celotne proizvodnje krompirja v okraju. Ob tem pa je tudi struktura investicij v kmetijstvu, zlasti v družbena posestva, dokaj slaba. Tako je bilo 1959, leta vloženih v industrijo 65,7 %, v kmetijstvo pa 7% vseh investicij.
Dobrih in sposobnih kadrov na družbenih posestvih, kakor tudi zadrugah in ekonomijah, zelo primanjkuje. Na 9 posestvih je komaj 1 inženir agronomije in 6 tehnikov. Vzroki za to so nizke plače, zlasti delavcev (v primerjavi z industrijo), zaradi slabe organizacije dela in nizke proizvodnosti, slaba je politika štipendiranja, pa tudi stanovanj primanjkuje, predvsem za visokokvalificirani kader.
Tudi ljudski odbori niso zadosti skrbeli za kmetijstvo, predvsem z ozirom na čimboljšo preskrbo industrijskih središč s kmetijskimi pridelki.
Investicije v kmetijske objekte se planirajo s premalo smelosti in širine, kar se odraža v določeni meri tudi v mentaliteti vodstev in upravnikov posameznih družbenih posestev, ki se v posameznih primerih celo branijo kreditov. So pa bili tudi pnimeri, da se že planirani objekti niso zgradili.
VZPODBUDITI PREDVSEM TRŽNO PROIZVODNJO
Pri vsem tem pa naptaja vprašanje novih zemljišč, ki jih odstopajo oziroma j>onujajo posamezni kmetovalci. To zlasti v oddaljenih, hribovitih predelih. Ta zemljišča so lahko zarodki prvih zadružnih obratov, kar je že vidno v Poljanski dolini, kjer ustanavljajo prve ekonomije, pretežno živinorejskega ti pa
meri ko je dobil celo popolnoma drugo seme, kot ga je naročil. Zaradi posameznih takih napak je kooperacija počasi postala nepriljubljena pri kmetih, kar je treba popravljati samo z boljšo organizacijo. Teko bomo dosegli dvojno korist: vzpodbudili bomo kmeta in povečali tržno proizvodnjo.
DVE NALOGI POLITIČNIH ORGANIZACIJ
Na koncu svojega poročila je tovariš Levičnik govoril še o nalogah političnih organizacij na vasi. Naloga političnih organizacij naj bi bila, da bodo naša kmetijska posestva, kmetijske zadruge in ekonomije imele materialne in subjektivne pogoje za nemoteno delo in napredek. Vsaka agitacija bodisi za kooperacijo, za razširjanje kmetijskih posestev in podobno, bi bila brez učinka, če ne bi bila podprta s konkretnimi uspehi, ki kažejo prednost močne organizirane kmetijske proizvodnje pred razdrobljenimi malimi individualnimi posestvi.
Naslednja, nič manjša naloga pa je pridobivati čimširši krog kmečkega prebivalstva v politične in družbene organe na vasi. Osnovne organizacije ZK na vasi morajo bolj paziti na to. Za izpolnjevanje teh nalog bi morali mobilizirati čimveč mladine in žena ter oživeti zlasti organizacije SZDL.
IZ RAZPRAVE
V razpravi o poročilu tovariša Levičnika, se je oglasilo skupno 11 govornikov.
Prvi je bil Tone Hafner. Dejal je, naj bi zaključki tega plenuma koristili občinskim odborom, kakor tudi zadrugam in kmetijskim posestvom pri sprejemanju družbenih načrtov za letošnje leto. Hkrati naj bi usmerjali investicije v tiste dejavnosti kmetijstva, katerih proizvodi so trgu najpotrebnejši. Za preskrbo našega prebivalstva je najvažneje povečati proizvodnjo mleka in mesa. Proizvodnjo mleka bi lahko v nekaj letih dvignili tako, da bi zadostili potrebam mlekarn. Tudi svinjskega mesa bi lahko 'kmalu imeli dovolj.
Jože* Nastran je govoril o veliki spremembi v miselnosti ljudi. To je dokazal na primerih, ko kmetijske zadruge in tudi kmetijska posestva močno stremijo za modernizacijo kmetijstva. Tudi posamezni kmetje sodelujejo z zadrugami, jim odstopajo svoja zemljišča itd. Na področju škofjeloške občine se razvijata dve središči kmetijske proizvodnje, in sicer pri Skofji Loki in v Poljanski dolini.
Vinko Hafner je govoril največ o zdravstvenem zavarovanjti kmečkega prebivalstva. Zdravstveno zavarovanje kmečkega prebivalstva, kot je dejal, bo obremenilo izdatke socialnega zavarovanja v okraju za približno 145 milijonov dinarjev letno. Približno 90 milijonov bodo prispevali sami zavarovanci — kmetje. Kakih 60 milijonov pa bo prispevala skupnost. Z ozirom na ugodno stanje v našem okraju bi
ka februarja prevzeti vse štipendije za njihove udeležence na teh šolah.
Žen Jakob je poudaril, naj bi občinski ljudski .odbori s pomočjo drugih organizacij čimprej pregledali organizacijsko stanje kmetijski zadrug in skrbeli za združitev šibkejših. V našem okraju je povprečno samo 180 članov v vsaki zadrugi. Veliko zadrug pa je, ki imajo manj kot 100 članov. Te zadruge imajo tudi majhne površine in s tem šibko gospodarsko osnovo. Zadruge morajo skrbeti za nov kader, ki naj ga pošiljajo v razne kmetijske šole.
Sveto Kobal je govoril predvsem o ekonomičnosti kmetijskih posestev. Prav je, da usmerjamo in specializiramo posestva za pridelovanje tistih pridelkov, ki jih na trgu primanjkuje. Toda pri tem je treba misliti tudi na ekonomičnost. Samo tiste dejavnosti, za katere imamo prirodne pogoje, naj bi gojili. Za druge proizvode naj skrbi trgovska mreža. Tudi pojmovanje, naj bi kmetijska posestva dajala na trg blago po nižji ceni kot ostali proizvajalci, je ekonomsko nepravilno. To vsaj, dokler moramo v kmetijska posestva vlagati tolikšna sredstva.
Tovariš Bergant z Jesenic je govoril o vključevanju kmečke mladine v razne organizacije. Po njegovem mnenju bi se marsikatero vprašanje na vasi laže in tudi bolje reševalo, če bi v razne polibične in druge organe vključili čimveč žena, mladine in kmetov sploh. Do zdaj je v tem ponekod vladalo precejšnje nezaupanje, ki ga je treba odstraniti.
Andrej Verbič pa je dejal, da je v kmetijstvu veliko delavcev, ki ne sodelujejo v družbenih in •političnih organizacijah. Sindikalne in druge organizacije is o na področju kmetijstva dokaj šibke in ne znajo pravilno vključevati v razne organe niti tiste delavce, ki imajo za •to vse pogoje. Hkrati so ljudski odbori ponekod preveč načelno razpravljali o vprašanju kmetijstva. Kritično so ugotavljali na primer, da ni mleka, a se niso zavzeli, da bi odstranil: vzroke za tako stanje.
Smilja Gostiša je govorila o vzgoji mladine na vasi. Na osnovnih šolah imamo nad 19.000 mladine. Toda ie ponekod so organizirali razne krožke, pionirske zadruge in druge oblike dejavnosti, s katerimi naj bi se mladina na vasi seznanjala z današnjimi vprašanji im se usposabljala za naloge v kmetijstvu, ki jo čakajo.
Na koncu je plenum odobril poročilo o kmetijski dejavnosti z vsemi dopolnili v diskusiji.
ZAHVALA TOVARIŠA FRANCA POPITA
Po izglasovanju kadrovskih sprememb v okrajnem 'komiteju, se je tovariš Franc Popit, dosedanji se kre.tar OK ZIKS, zahvalili vsem članom plenuma, članom sekretariata in drugim, ki so pomagali, da j« bilo delo enotno, skupno in prav zato tudi uspešno. Eden osnovnih ciljev v tem delu komiteja  je bil
doslej odkupovati tudi družbena prispevek, tako da bi zavarovanje posestva, da povečaj^ fond obdelo-   ne  omejili  samo na zdravstveno,
bilo   prav   začeti    razpravo med Zemljo bi morala smele je kot   kmečkim prebivalstvom za povečan   usposabljanje ob črnskih političnih
Vodstev za samostojno dejavnost in skrb za razvoj samoupravnih m družbenih organov. Da so na trm področju doseženi precej dobi: uspehi i1', po besedah tovariša Popita, zasluge vseli članov komiteja, občinskih  Vodstev,  direktorjev in
ve c jo
valne   zemlje   in zagotove tržno proizvodnjo.
Zelo pomembna je kooperacija. V dosedanji praksi je bilo pri tem premalo uspehov in to v večini zaradi slabe organizacije. Ni se povsod upoštevalo, da mora posameznik — proizvajalec imeti konkretne koristi od kooperacije, če hočemo, da bo v njej sodeloval. Zato se je dober namen marsikje zmallčiil, BiH so primeri, da je km<-i moral plačati 5.000 dinarjev za strokovno pomoč, ki je bila v re uici zelo minimalna. Bili so pri-
mar več ga razširili tudi na zobozdravstvo, klimatsko zdravljenje, prevoze itd. Skupno bi bilo treba najti samo še 16 milijonov, kar bi delno prispevala tudi iskupnost. Ta-
ko bi imeli tudi kmečki prebivalci drugih, ki so z razumevanjem pod-popolno zavarovanje.
Ivan Bertencelj je govoril o kadru v -kmetijstvu. Lani je bilo predvideno, da bi rz našega okraja
poslali 120 ljudi v dvoletno <*>\o za kmetijske tehnike. Od vseh teh jih |a Sedaj v ioil samo 74. Toda še /a te riiso urejene štipendije. Občinski odbori bodo morali do /cu H
pirali te napore.
V imenu plenuma je tovariš Jakob 2en izrazil zahvalo tovarišu Popitu za njegovo delo v našem okraju. Novoizvoljeni sekretar okrajnega komiteja tovariš Janko Rudolf pa se je plenumu zahvalil za izkazano zaupanje.
K. M.
NAD 500 NOVIH NAROČNIKOV
Pohitite z naročili! Žrebanje je konec februarja.
Ce vplačate vsaj 300 dinarjev naročnine ta »Glas Gorenjske«, ki od 1. januarja izhaja vsak drugi dan. v ponedeljek, sredo in soboto, boste lahko sodelovali na velikem tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki bo komv februarja. Vrednost nagrad, preko pol milijona dinarjev! Ce pa plačate celoletno naročnino, boste pri žrebanju sodelovali s tremi glasovi.
Ce se naročite na »Glas Gorenjske«, lahko dobite Moped Colibri, kolo, radijski sprejemnik  itd., itd.
Pohitite z naročili!
-►Glas Gorenjske« vas po novimi letu trikrat tedensko seznanja z vsemi najvažnejšimi političnimi, kulturnimi in gospodarskimi dogodki doma in v svetu. Naj vam povemo še to, da se je od 1. januarja pa do danes na »Glas Gorenjske« naročilo že preko 500 novih naročnikov.
»Glas Gorenjske« naj najde pot v vsako gorenjsko hišo.
^747
0044
5946
DINAR
Dobro se spominjam starega očeta. Vse po vrsti nas je imel zelo rad. A od začetka ni bilo tako. Se preden je v hiši zajokal prvi otrok, se je zelo jezil. Coklo je vrgel v mojo mater, ko je opazil, kako je z njo. Tudi Oblakovega fanta, s katerim sta se imela rada, ni maral. Vedno je govoril, da ti Oblaki niso nič prida in da bi prej dovolil, da pobere zadnjega capina na tem božjem svetu, kakor da bi se poročila z Oblakom. Pa se je vendar zgodilo tako, da je vzela ravno njega. In oča so kmalu pozabili na svojo jezo. Mladi je bil delaven in priden in je zelo skrbel za družino. Ko je za prvim prišlo še več otrok, so jih oča vzljubili. In tudi otroci smo radi zahajali v njihov del hiše, čeprav nas je stara mati — no, 'o je bila mačeha naše matere — večkrat preganjala. Zato je tudi nismo marali. Močno pa smo se otroci navezali na starega očeta, ko je stara umrla. Tedaj nas nihče ni več preganjal. Staremu očetu je bilo že okrog 80 let. Bolehen je bil, sušico je imel in iz leta v leto ga je vedno bolj zdelovala.
Na spomlad ga je vedno še posebno zagrabilo in po cele tedne je ostajal v postelji. Redkokdaj je prišel pred hišo in še tedaj Vedno oprt na očeta ali mater, aH pa smo ga mi privlekli na svetlo, on pa je vzdihoval in tožil, ker ga je vse bolelo. Mi pač nismo bili vešči ravnanja z bolnikom. Pred hišo je posedal uro ali dve, Dotem pa je z našo pomočjo odkrevsal nazaj v posteljo. Ob večerih smo radi posedali v njegovi sobi, kjer je bila velika kmečka peč. Ded nam je Večkrat kaj pripovedoval. Spominjam se, da so bile zgodbe Zelo strašne. V njih je bilo toliko strahov, da smo zadrževali Sapo, še globoko nismo si upali dihati, kaj šele zakašljati, ker smo mislili, da nas strahovi čakajo za vrati in prežijo na nas. Ded so takrat hoteli preizkusiti naš pogum. Dejali so, da bodo tistemu, ki prinese iz drvarnice sekiro, dali čokoladno cigaro. — V 8Voji nizki omari za perilo, v kateri je bilo poleg vsega drugega vedno kaj najti za otroke, so jih hranili. Dobro smo vedeli, da bo kaj za nas, kadar so Se stari oče napotili proti omari. Kadar pa niso mogli hoditi, *0 je bilo ob mokrih, deževnih dneh — so dejali kateremu iz-hied otrok, naj stopi k omari, °dpre zgornji predal in sam vza-"ie tisto, kar so se mu namenili dati. Predal, v katerem so bile te dobrote za nas, je bil vedno od-Prt. Toda nihče izmed nas si ni drznil, da bi ga odprl in sam vzel *aJ iz njega.
Zjutraj pa so ded že navsezgodaj pili kavo. Spati niso mogli. Sami iz sebe so se norčevali zaradi tega »kofetarjenja«. Tako s° pravili. »Ko sem bil še mlad, s°m se vedno narčeval iz tistih, *> so bili udarjeni na »kofe«, da
je to za babe. Smejal sem se jim, na, sedaj sem pa sam prava baba.« Ob nedeljah, ko je mati odšla v cerkev, je vedno eden izmed nas skuhal kavo. In marsikdaj si je navihani kratkohlač-nik privoščil otroško nagajivost. To smo delali tako, da smo kar naravnost iz kamre, kjer smo spali, zlezli skozi lino, ki je peljala v kuhinjo in začeli s kuho. Bili smo popolnoma tiho in zakurili tako, da ni bilo slišati nobenega ropota. Oče pa so medtem že v sobi vpili: »Tonček, Rudi, Otmar, Slavko...,« najprej šepetaj e, potem pa že kar glasno. Mi pa smo bili tiho. Ko pa je bilo že dovolj šale in so se oča že hudo razjezili in se hudovali, da je vse narobe, če ni Mete doma, da tako nihče več ne skrbi zanje, smo se priplazili v sobo s skodelico kave v rokah. Potem so pa začeli: »O, ti salamenski fantje, kako ste me potegnili. Mislil sem, da še vse spite. O, ti sgllamenski navihanci.« Seveda so potem vse povedali materi, ko je prišla domov.
Ker sem bil pri hiši najmlajši in še nisem hodil v šolo, sem imel s starim očetom čisto posebne vezi. Zelo radi so me imeli. Posebej še zaradi tega, ker so hoteli, da bi bil Janez. Pa so se še zadnji čas premislili, menda zaradi tega, ker so dotlej vsi Janezi v naši družini pomrli. Rekli so, da bi se lahko zgodilo tako tudi z menoj. Ne vem, ali naj se očetovemu praznoverju zahvalim, da sem ostal pri življenju ali ne. No, najbrž bi tudi kot Janez ostal živ. Toda oni so tako mislili in po njihovem je bilo tako prav. Kakor sem že rekel, sem imel z njimi čisto posebne vezi, posebno kar se tiče skrbi zanje. Ko sem bil star dve ali tri leta in tudi še kasneje, so me oni varovali, kadar ni bilo matere doma in so šli vsi fantini na potep. Neradi so me vzeli s seboj, ker sem bil še otrok in bi imeli z mano le sitnosti. Ce sem pa le sitnaril, sem lahko šel z njimi do prvega ovinka, tam pa so mi začeli lepo prigovarjati in obljubili so mi dva dinarja, ki so mi jih včasih tudi dali. Bil sem silno varčen. Denar sem skrbno čuval v žepu. Toda hlače sem zvečer moral sleči in bratje so mi tedaj lepo vzeli tista dva dinarja. Tako so me večkrat za isti denar poslali domov. Bolj ko sem do-raščal, bolj sem lahko staremu očetu vračal skrb in tako sem tudi delal. Nosil sem jim k postelji pljuvalnik, katerega pa niso dostikrat uporabljali; le takrat, ko je bila mati kje v bližini; drugače pa so kar za posteljo. Pa se mati ni jezila in ni jih nadlegovala zastran tega. — Pomagal sem staremu očetu tudi pri oblačenju. Podajal sem Jim obleko, hodil sem po tobak, prinašal vodo in jih kratkočasil s tem, da sem bil v sobi. Drugače so se počutili tako zelo osamljenega. Oče in mati sta bila vedno zaposlena, zato pa smo se okoli
starega očeta smukali otroci. Največ pa jaz, ker še nisem hodil v šolo. Kar pravo pogodbo sva imela. Jaz sem očetu redno obuval copate na desno nogo. Pa niti ne vsak dan, ker vsak dan niso šli sedet pred hišo in se gret. Tak dan je bil zanje že kar praznik. In tudi za mene, kajti takrat sem jim vedno obul copato in — dobil dinar. O, pa se je v meni rodila otroška lakomnost in vedno več sem hotel. Zato sem se ponudil, da bi jim vedno obul obe copati. Tako bi dobil še enkrat več denarja. Seveda, stari oče niso bili zato, da bi se nabralo preveč denarja, so dejali. Ker pa le niso hoteli biti strogi z mano, jaz pa sem silil vanje, so le našli izhod. Dogovorila sva se tako, da jim bom obe copati obul samo ob nedeljah in dobil bom dva dinarja. Pogodba je bila sklenjena in oba sva se je točno držala.
Ko sem imel že pet let pa so me oča pošiljali še po tobak. Tudi šibice in druge razne drobnarije, ki so jih rabili, sem jim prinašal iz trgovine. In prav to je tisto, kar mi je posebno ostalo v spominu. Vsakdo se poleg vsega drugega, kar je doživel, še posebej in živo spominja tega ali onega dogodka ki se mu je vtisnil v spomin. Vtisnil se mu je zaradi tega, ker se je ob takih prilikah prvič zavedel samega sebe. Slišal in občutil je neko nelagodje, vedel je, da ni storil prav, da je bila napaka, da tega ne bi smel storiti. Tako je bilo tudi z mano. Rad sem imel denar, prav kot igrače, in skoraj vedno sem imel pri sebi kakšen dinar. In slehernikrat ko sem šel v mesto, sem si ogledoval izložbe, reči, ki so se tako bleščale v oknih. Sedaj mi je bil všeč konjiček, ki zadaj piska, potem zopet model aviona, avtomobil in... koliko je bilo še drugih igrač! Starši mi jih niso mogli kupiti. In ker sem si želel, da bi si nekaj sam kupil, sem premišljal, seveda z otroško pametjo, kako bi prišel do denarja. (Le kje naj ga dobim? Vsaj dinar. In čisto nekaj malega si bom kupil. Sam, sam si bom kupil!
No, nekega dne so me stari oče, kakor po navadi, poslali po tobak. Rekli so mi, naj jim prinesem dva zavoja in dali so mi dvajset dinarjev. Vedel sem, da bom nekaj denarja prinesel še nazaj. In v istem hipu mi je šinilo v misel — kaj, ko bi nekaj vzel, saj oče ne bodo opazili. Ali naj jim rečem, da sem ga nazaj grede izgubil? Ali pa naj rečem, da je tobak dražji, da so mi v trgovini več vzeli? Saj so otrokom večkrat tako naredili! Končno sem se odločil, da pore-čem očetu, da sem ga izgubil, čeprav se to dotlej še nikoli ni zgodilo. Kmalu sem se vrnil iz trgovine. Stopil sem do očeta in jim dal tobak in ostanek denarja. Ko so ga preštevali, jim nisem upal gledati v oči. Seveda so
me vprašali, kje imam še en dinar. »Izgubil sem ga.« Niso mi verjeli. Rdečica me je izdala. »Kaj pa tako tiščiš roke v žepu?« so mi dejali. »Pokaži jih.« Potegnil sem roke iz žepa. Nisem upal, pa niti znal nisem izpustiti denarja v žep. Tesno sem tiščal pesti. »Odpri no pest,« so mi rekli. Počasi in s strahom sem odprl dlani. Mislil sem, da me bodo udarili. Še bolj pa sem se bal, da bodo vso stvar povedali mojemu očetu, kajti potem bi bilo joj. Odprl sem pest in na dlani, ki je bila od vročine in umazanije vsa mastna, se je zableščal v soncu svetal dinar. Samo za trenutek sem ga pogledal, potem pa sem sklonil glavo in čakal, kaj bo. Niso me udarili. Stari oče so mi vzeli dinar z dlani, molče počakali, potem pa spregovorili: »Veš, Otmar, ni lepo od tebe. Ali mi nisi mogel reči, da bi rad dinar. In če bi mi povedal, za kaj ga rabiš, bi ti ga dal.« Bušnil sem v jok. Solze so mi drsele po licu še potem, ko sem dedu pripovedoval vse od začetka do konca.
Pobožali so me po glavi oče in me potegnili k sebi. Jaz pa nisem mogel razumeti, zakaj me niso našeškali in niti zavpili niso name. Potolažili so me in me peljali k tisti njihovi omari. Odprli so predal in mi dali čokoladno cigaro. »Na jo in glej, da v drugo nič več kaj takega ne storiš. Ni lepo, da si mi hotel vzeti dinar. Rad te imam, to veš.« To je bil za mene največji udarec. Pričakoval sem kazen, a sedaj sem tiščal v roki čokoladno cigaro. In bolj sem jo vrtel v roki, bolj se mi je topila v dlani, vse črne dlani so že bile. Vpričo očeta si nisem upal dati cigare v usta. Tudi nisem vedel, kako naj grem iz sobe. Pa sem se v hipu obrnil in pobegnil v vrt na našo otroško skalo. Otroci iz naše hiše smo si vedno tja hodili hladit naše srčne bolečine, ki po naše niso bile majhne. Včasih smo mislili, da smo v napotje vsemu svetu, da nas nihče ne mara, da nas vsi preganjajo in tudi v tistih, ki so nas imeli radi in ki so se nam hoteli približati, smo videli svoje sovražnike.
Na skali sem ostal do večera. Šele po mraku sem si upal v hišo. Takrat se mi zdi, da sem se prvič zavedel samega sebe. Začel sem razmišljati tudi o življenju okrog mene. Nič več niso šle stvari mimo mene kakor prej. Tudi v postopkih drugih sem začel razločevati, kaj je dobro in kaj slabo. Tega pa, da sem hotel ogoljufati za dinar starega očeta, ki so me imeli radi, si nisem mogel nikdar odpustiti. Še danes se spominjam tistega nesrečnega dinarja. Danes vem, kako so stari oče težko zaslužili denar, vem, da so trdo delali, ko so bili še mladi, in na svoja stara leta so dobivali skromno pokojnino, ki so jo stokrat preplačali s svojim znojem. Jaz pa sem jim od tega hotel ukrasti dinar.
OTMAR NOVAK
TELESNA KULTURA
DANES SEJA JUGOSLOVANSKEGA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA
Kakor smo zvedeli, bo danes, 13. januarja v Beogradu redna seja sekretariata jugoslovanskega olimpijskega komiteja. Čeprav na dnevnem redu ni točke o udeležbi na zimskih olimpijskih igrah, bodo zastopniki Smučarske zveze Slovenije vendarle znova pričeli razpravo o tem vprašanju. Predlagali bodo, naj bi na olimpijske igre v ZDA odpotovali štirje jugoslovanski smučarji, in sicer skakalca Jemc in Šlfbar, alpska smučarka Zupančičeva in tekačica Mara Rekarjeva.
SKAKALCI SPET ODHAJAJO NA TURNEJO
Po uspelem treningu, ki je bil v nedeljo, 10. januarja na 50-me-trskl skakalnici v Planici, je zvezni kapetan Bogo Šramel določil jugoslovansko mladinsko in člansko reprezentanco, ki bosta konec tedna zastopali našo državo na tradicionalnem tekmovanju v smučarskih skokih srednjeevropskih držav za pokal Kongsberg v Cortini d' Ampezzo.
Zvezni kapetan Bogo Šramel je reprezentanco odredil takole: mladince bodo zastopali Zaje, Giaco-melli, Curk, Nahtigal ali Brilej. V članskem zastopstvu pa bodo Jemc, Šlibar, Pečar in Oman.
ŠTIRI ZMAGE GORJANCA V ŠVICI
V senci avstrijsko-nemške turneje naših skakalcev sta pretekli teden gostovala tudi naša smučarska skakalca Lojce Gorjnc in Mato Krznarič. Čeprav sta nastopila na manjših tekmovanjih, kjer konkurenca ni bila najmočnejša, sta vendarle zapustila izreden vtis, saj je Gorjanc na vseh štirih nastopih osvojil prvo mesto.
TVD PARTIZAN GORJE PRVI IZVEDEL OBČNI ZBOR
V minulih dneh je TVD Partizan v Gorjah pri Bledu izvedlo kot prvo na Gorenjskem v letošnjem letu  svoj  redni letni  občni zbor,
ki je izredno dobro uspel. Iz poročil upravnega odbora je bilo nazorno prikazano vse njihovo dosedanje delo in uspehi, ki jih je društvo doseglo v minulem letu in preteklih letih po osvoboditvi. — Društvo v Gorjah je eno izmed najdelavnejših podeželskih društev na Gorenjskem. Največ uspehov imajo že vrsto let poznani gorjan-ski smučarji, ki so v minulih letih dosegli vrsto prvenstvenih republiških in tudi zveznih mest. Sodeč po njihovih sprejetih sklepih za bodoče delo in če bo društvo dobilo potrebna finančna sredstva, bo njihovo delo v letošnjem letu še bolj plodno, kot je bilo do sedaj, -an
OBČNI ZBOR KAMNIŠKIH SMUČARJEV
V nedeljo, 10. januarja so se zbrali na občnem zboru kamniški smučarji. Ugotovili so, da je bilo delo kluba v Kamniku v preteklem letu dokaj skromno. Temu je seveda veliko pripomoglo tudi pomanjkanje snega. Videti je, da tudi tu skoraj vsi iščejo rešitve smučanja v gradnji žičnica na Veliko piano. Ta bo brez dvoma mnogo koristila tudi Kamničanom, toda ne brez dobre organizacije v klabu, ki bo, upamo, pod novim vodstvom tovariša Zajca dobro stekla.
NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO NA JESENICAH
Na Jesenicah je bilo v nedeljo, 10. januarja namiznoteniško prvsn-stvo Gorenjske za mladince in pionirje. Pri mladincih so prvo mesto osvojili igralci Mladosti iz Kranja z 8 točkami. Slede Jesenice I. 6, Jesenice II 4 in Triglav Kranj 2 točki. Med pionirji so bili najboljši igralci jeseniškega prvega moštva, ki so osvojili 6 točk pred Mladostjo 4, Triglavom 2 in Jesenicami II 2 točki.
ZAR : JUGOSLAVIJA 0:0
Neuradna reprezentančna tekma med izbranima nogometnima moštvoma Jugoslavije in ZAR v Alek-sandriji, se je končala brez gola.
Šahovskih krožkov je po naših šolah vedno več
'••ac Asimov 22
ene
kleti«
Ce bi vi zda|le umrli bi izgubili morda štirideset let svo|ega 'Vljenja, a 1 i pa še manj. Ce pa umrem jaz, Izgubim stopetdeset let, * Verjetno še več. V naši kulturi predstavlja življenje posameznika vpliko vrednost. Na Ziui.imjih Svetovih jo .naseljenost zelo Tedka in Pbraičanjfl j,, strogo kontrolirano. Ml vzdržujemo določeni odnos ISM številom robotov in ljudi, odnos, ki omogoča posamezniku nji)« ftč|o možno udobnost. Prav tako natančno kontroliramo razvoj <v,r«>k in s lem preprečujemo fizične in mentame slabosti, kajti po-'*me7:nik s takimi slabostmi ne »me odrasti«
Balev |e planil: »Reči hočete da jih ubijate, če niso...« »Da, če niso taki, kakršni morajo biti. Toda zagotavljam vam, da
lil.
ubijamo popolnoma brez bolečin. Vidim, da ste se zgrozili prav
'•ko, kakor se zgražamo mi, ko gledamo, kako nekontrolirano pridalo otroci na svet pri vas.«
»Rojstva so pri nas omejena, dr. Fastolfe. Vsaka družina ve, *'>Hk.> 0tr„k sme imeli.«
Dr. Fastolfe se je prizanesljivo nasmehnil. »Da, koliko kakršnih jj0,i otroik, a ne število zdravih otrok. K temu pa Je le veliko neza-<>r>itlh rojstev in prebivalstvo raste.«
»Kdo pa more soditi, k.ileri otrok sme živeti?« »To  ni  tako  preprosto  !n ne d.i  se  no|a*nlti  z enim stavkom. ('*| drugič |e bova o tem natančno pogovorila.«
»Kje pa je Mstl vaš problem? Vse kaže, da «te na Zunanjih ' v,'tovili   /elo  »rečni  in zadovoljni?«
Naša družba |e stabilna, ustaljena. In to ni prav. Preveč je »ta-bll»a.«
»VI pa z ničemer niste zadovoljni,« je pikro rekel Baley. »Naša t,r|,/bd Je po vašem mnenju na robu uničenja, vaša pa je preveč ,l*bUna«
V enem In drugem tiči nevarnost. Ze dve in nol stoletji sta r>r'"'eJkll, a niti edfin Zunanji Svet ni koloniziral nobenega novega I)1,1 ""ta. Pa tudi za naprej ni upanja da bi na. Na naših /unanjih '•lovih  je življenje preveč dolno, d.i bi na tvegali, a živimo tudi
'Vl■<   udobno, d.i hi tako življenj« zapustili.« "Ne vem, če je vse tako, dr. I astolle. Vi ste prišli na Zemljo, tvegali ste, da se okužile.«
»Res je. Med nami je nekaj takih, ki čutijo, da je bodočnost človeške dnižbe vredna žrtev. Zal mi je, da moram reči, da nas je takih zelo malo.«
»Prav. Zdaj prihajava k stvari. Kaj lahko k temu pomaga Mesto
Vsemfrcev?«
»S tem, da noskušamo uvajati robote na Zemljo, si prizadevamo, da bi uničili ravnotežje mestne ekonomike.«
»In tako nam pomagate?« Balev je to rekel sicer dokaj mirno, a ustnice so mu vztrepetale. »Z drugimi besedami: čisto namenoma ustvarjate množice deklasificiranlh in nezaposlenih ljudi?«
»Toda ne zaradi tega, ker bi bili okrutni in zlobni, verjemite. Potrebujemo množico brezposelnih, ker bodo prav oni tvorili jedro kolonizacije. Nekdanjo Ameriko so odkrili z ladjami, na katerih so bili ljudje iz zaporov. Ali ne vidite, da bo prav ta kletka, ki ji pravite Mesto, privedla do popolne deklasifikacije ljudi? Takšni ljudje ne morejo mnogo izgubiti, pridobijo pa si lahko veliko, če zapustijo Zemljo.«
»Toda za zdaj to še ne gre«
»Ne, ne gre,« je grenko dejal dr. Sastolfe. »Nekaj ni v redu. Odpor Zemljanov do robotov |e velika ovira. A prav ti roboti lahko spremljajo ljudi in jim zmanjšujejo težave ob naseljevanju na drugih svetovih.«
»Potem naj bo še več Zunanjih Svetov?«
»Ne. Zunanji Svetovi so nastali pred Urbanizmom, prej, preden so se po Zemlji razširila Mesta. Nove kolonije bodo nastajale na osnovi mestnega zaledja in z začetki C/Fe kulture. To bo sinteza, križanje. Tako, kakor »tot/ljo stvari zdaj, mora zemeljska struktura propasti v na|bliž|i bodočnosti. Zunanji Svetovi bodo polagoma degenerirali in tudi končno propadli, nove kolonije pa bodo zdravo seme, v katerem se bo združilo najboljše iz obeh kultur. Z njihovim odnosom napram starejšim svetovom, posebno napram Zemlji, bomo tudi mi dobili iskro novega življenja.«
»Ne vem. Vse to Je še nejasno, dr. Fastolfe.« Kes, vse to so le še sanje. Toda premišljujte o tem.« Vsemlrec |e /daj naglo vstal. »Več sem se zadržal v pogovoru z vami, kot sem nameraval. Celo mnogo več, kot to dopušča zdravstvena služba. Dovolite mi, da se odstranim.«
Ba!ey in R. Daneel sta odšla Iz hiše. Še enkrat se je nanju spustilo sonce, zdaj pod drugačnim kolom. Balev se je nehole vprašal, a!i sonce na kakem drugem planetu ni morda čisto drugačno. Manj grobo in  vsiljivo. Prijetnejše.
Drugi  svel? Grdi Vsemlrec  s  povešenimi ušesi mu  je napolnil
možgane s čurtnimi slikami. Ali so zdravniki na AuroTi ogledovali tudi malega Fastolfa in raziskovali, ali je sposoben za življenje, ali ne. Ali ni bil preveč grd? Ali pa njihov kriterij ne vključuje fizične oblike?
Ko je sončna svetloba izginila in ko sta vstopila skozi prva vrata, ki so vodila v osebne prostore, je Baleva tako razpoloženje minilo. Stresel je glavo. Vse to je bilo smešno. Prislljevati prebivalce Zemlje, naj emigrirajo, da bi tako nastala nova družba. Neumnost! Kaj sploh hočejo Vsemirci? Še je premišljeval, a ni prišel do nobenega zaključka.
Počasi sta se vozila v policijskem avtu po mestnem hodniku. Balev je bil zdaj spet na trdnih nogah. Ob boku je čutil toplo in prijetno težo revolverja. Tudi hrup in živahnost v Mestu sta bila prav tako topla in prijetna.
Čudno — je pomislil — Mesto tudi diši.
Pomislil je na dvajset milijonov človeških bitij, ki so natlačena med jeklenimi zidovi velike kletke In prvič v svojem življenju jih je zdaj poduhal s svojimi nozdrvmi, ki so bile prezračene z zrakom odprtega prostora.
Pomislil je: ali bo drugače na drugem svelu? Manj ljudi in več zraka — bolj čistega?
Potem ju je zajel vrvež v središču Mesta, vonj se je izgubil in Baley se Je v hipu samega sebe sramoval.
Povlekel je ročico in spustil v akcelerator večjo količino energije. Policijski avto je zdrvel po prazni vozni poti. »Daneel,« je rekel. »Da, Elijah.«
»Zakaj mi je dr. Fastolfe vse to govoril?«
»Zdi se mi verjetno, Elijah, da te je želel impresionirati s pomembnostjo te preiskave. Mi nismo samo dolžni, da pojasnimo umor, marveč da rešimo Mesto Vsemircev in s tem bodočnost človeškega rodu.«
Baley je suho rekel: »Mislim, da bi bilo bolje, če bi mi bil pokazal sceno zločina in če bi mi bil dovolil, da bi govoril z ljudmi, ki so našli truplo.«
»Ne verjamem, da bi kaj našel, Elijah. Mi smo bili zelo temeljiti.«
»Res? In niste nič našli? Nobenega sledu?«
»Tako je. Nič nismo našli. Odgovor je zatorej v Mestu. Toda naj bom natančen, vendarle smo osumili nekega človeka.« »Kaj? O tem mi nisi nič povedal.«
L I U D T E   IN DOGODI!
PRVA OBLETNICA
DE GAULLOVE VLADAVINE
Minuli teden je preteklo eno leto, odkar je v Franciji prišel na oblast de Gaulle. Ob tej priložnosti so mnogi postavili vprašanje, kaj pomeni ta dogodek za prihodnost Francije. Na odgovor pa ne bo treba čakati zelo dolgo, kajti dežela stoji pred tolikimi nujnimi problemi, notranjimi in zunanjimi, da bo morala de Gaulleova vlada hitro ukrepati. Ker je z novo ustavo vsa oblast prešla s parlamenta na izvršno oblast, bo padla na vlado tudi vsa odgovornost za morebitne uspehe ali neuspehe.
Poglejmo po vrsti, kateri so poglavitni problemi današnje Francije in kako se jih nova vlada V. republike loteva.
Na gospodarskem področju si prizadevajo spraviti v red i'i-nace in doseči ustaljenost valute. Kot je znano, so ob kontu leta 1958 razvrednotili frank, da bi dosesrli boljšo prodajo francoskega blaga na tujih tržiščih. Druga smer prizadevanj je šla v prid uravnoteženja državnega pror?,ouna. To pa ni bila kaj lahka stvar. Vojna v Alžiriji visi kot velika utež, ki vleče proračunsko tehtnico na stran deficita. K temu so se pridružili še veliki izdatki za izdelavo prve atomske bombe.
Da bi okrepili valuto, je vlada izdala nov frank, ki so mu na-deli ime »težki« frark. Ta »-odtehta« dosedanjih lOO »lahkih« frankov. Hkrati je vlada ? raznimi ukrepi poskušala zavreti upadanje vrednosti franka. Tako si prizadeva zajeziti z raznimi ukrepi dvisran.ie cen. Prepovedala na je tudi povečanje delavskih in drugih nlač. Vsa ta prizadevanja pa niso mogla dozda.j odpravil proračunskega deficita, ki znaša trenutno 600 milijard starih -lahkih« frankov. Posrečilo pa se ii je, naso ratno, uravnati zunanjetrgovinsko plačilno bilanco.
Med drugimi notranjimi problemi, ki so zlasti dvignili dosti prahu, je bilo vprašanje gmotne
podpore verskim šolam. Vlada naprimer ni oklevala, ko je šlo za odvzem pokojnin starim borcem. Šele na pritisk parlamenta je morala pustiti te pokojnine nedotaknjene. Je pa zato v celini odobrila predlog o pomoči verskim šolam, ki bo stala davku plačance kakšnih 40 milijard frankov na leto.
Med posebno odločilne probleme današnje Francije spada nedvomno razvoj alžirske vojne in pa razvoj odnosov z afriškimi pokrajinami, ki so pod francosko oblastjo. De Gaulleovo priznanje Alžircem pravice do samoodločbe je svetovna javnost ocenila kot pozitiven korak k ureditvi alžirske zadeve. Naletela pa je ta izjava na oster odpor vseh skrajnežev v de Gaul-leovi stranki. Alžirija pa ni edini problem. Vsa afriška posest, ki je združena s Francijo v takoimenovani francoski skupnosti narodov ste,ii na pragu velikih sprememb. V osrčju njenih posesti se že kažejo obrisi nove državne tvorbe zvezne države Mali, ki naj bi obsegala senegal in francoski Sudan.
Na mednarodnem področju je francoska politika posebno zavzeta z zahtevo, da dobi Francija ustrezno enakopravno mesto z ZDA in Veliko Britanijo pri vodstvu celotne zahodne politi-tike. Tu pa je kup nerešenih vprašanj politične in gospodarske, pa tudi vojaške narave. Eden izmed načinov, kako doseči to enakopravnost je po de Gaullovem mnenju vstop Francije v »atomski klub«. Eksplozija prve francoske atomske bombe naj bi bila vstopnica v ta klub in hkrati največji ac*ut za priznanje Franciji pravic  enakopravne velesile.
Med vsemi vprašanji, ki čakajo rešitve pa sta vsekakor najbolj važni alžirski spor in ureditev odnosov z afriškimi deželami. Od tega je odvisna pri-bodnjost pete republike in politike de Gaullea.
Zvone Kos
TONE SVETINA
LOVCEVA HČI
Riše Milan Batina
13.
Gamsi so se znašli in zavarovali. Koze so se stisnile k steni in kozliči so stekli podnje. Ko je napadalec okusil srpaste roglje, je še nekajkrat zaprhutnil s pošastnimi krili, potem pa se je vzpel v višave. Orla sta odletela.
»Tamle gori nekje je gnezdo,« je kazal Jo-zelj v steno. »Moram jim priti do živega, več gamsov mi znosijo kot divji lovci!«
»Boštjan bi pa prilezel do njih, oče?«
»Kakšen Boštjan, norica,« se je razhudil Jozelj, »s sirom naj se ukvarja!«
14.
Ftespala sta pri pastirjih na planini. Minka ni mogla dolgo zaspati. Mislila je na Boštjana. Najraje bi ostala pri njem.
Zjutraj jo je prebudil oče: »Zaležala sva, zatezala!  Pohiti, klicala bova srnjaka.«
Nič ni bilo Jozlju ljubšega, kot lov na srnjaka v prsku. Še posebej zato, ker je že nekaj let iskal starega natikača s šiljastim, ostrim rogovjem, ki je oklal vso sotesko. Danes ga bo skušal zvabiti na klic.
15.
Na široki jasi sta obstala. Jozelj je zapiv-kal na gladek bukov list. Nič se nI zganilo, zato je spet in še v presledkih zapivkal. Tedaj se je v bukovju nekaj zganilo in rdeča lisa se je pokazala izza grmovja. Mlad šeste-rak je stopil na piano. Toda nista se ga še dodobra nagledala, ko je že pridivjal na jaso tekmec. Bil je močnejši, temnejše barve, glavo mu Je krasilo veliko rogovje brez odrastkov.
»Glej ga, hudiča,« je pomislil Jozelj in počasi pomeril. Ko sta se srnjaka spopadla, je počilo.
Kronika teh dni
V ponedeljek popoldne je buu v prostorih uredništva javno žrebanje novoletne nagradne križanke.  Vseh rešitev je bilo
r
Te dni po svetu ...
SKUPNI PODZEMSKI NUKLEARNI POSKUSI? VVashington — Ameriški funkcionarji po pred dnevi izjavili, da se ZDA ogrevajo za skupne podzemske nuklearne poskuse, ki naj .bi jih izvaja'e ZDA, Sovjetska zveza in Velika Britanija. Odkrili naj bi učinkovit sistem za odkrivanje podzemskih nuklearnih eksplozij. Do spora o tem je prišlo med predstavniki Vzhoda in Zahoda na ženevski konferenci za prekinitev nuklearnih eksplozij.
OBNOVLJENA POGAJANJA V ŽENEVI Ženeva — Včeraj so se v Ženevi po iskoraj enomesečni prekinitvi ponovno začela pogajanja o prepovedi atomskih poskusov. Opazovalci poudarjajo, da se ta pogajanja ponovno'začenjajo v znatno bolj neugodnem vzdušju kot pred 14 meseci, ko so delegati ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze prvič začeli razpravljati o opustitvi atomskih poskusov.
ZAČETEK   DEL   PRI ASUANU Asuan   -     Predsednik ZAR
Naser je v nedeljo odprl dela pri gradnji velikega jezu na Nilu pri Asuanu. To bo največji jez na svetu, ki bo zgrajen čez 5 let, čez 10 let pa bo tu široko zatsnovan kombinat, ki bo z vsemi svojimi objekti pospešil razvoj Združene arabske republike.
POGAJANJA   S   POLJSKO O PRAVNI POMOČI
Varšava — V Varšavi so se v ponedeljek pričela pogajanja med jugoslovansko in poljsko delegacijo o sklenitvi pogodbe o medsebojni pravni pomoči.
DUSSELDORFSKI SKLEPI Dtlsseldorf — Generalni židovski svet v Zahodni Nemčiji je zahteval odločne ukrepe proti neonacistični gonji zoper Zide v deželi. To zahtevo je izrazil v eni izmed resolucij, sprejetih v Dusseldorfu.
PEREČI GOSPODARSKI PROBLEMI
Pari/, m V Parizu se je včeraj pričela velika »gospodarska konferenca«, ki bo trajala teden dni. Udeležili so se je vlad-
ni delegati in gospodarski strokovnjaki zahodnih dežel, ki bodo razpravljali o najbolj perečih gospodarskih problemih in skušali urediti vrsto vprašanj, tako tistih, ki jih trenutno razdvajajo, kot tudi tiistih, ob katere zadeva ves zahodni svet.
MACMILLAN V NIGERIJI Lagos — Britanski ministrski predsednik Harold Macmiilan je v ponedeljek prispel iz Gane v Lagos, glavno mesto Ni-geiije, kjer bo ostal teden dni. N.gerija, doslej največja britanska kolonija v Afriki, bo postala neodvisna v oktobru letos.
PRIPRAVE NA REDNO
LETNO ZASEDANJE KONGRESNE STRANKE V INDIJI New Delhi  — V mcidu Ban-cjalc.ru v državi Maisore na Jugu Indije je že vse pripravljeno za začetek 65. rednega letnega zasedanja kongresne stranke, ki se g*, bo udeležilo 4000 delegatov iz vseh krajev Indijo. Govorili bodo predvsem o nalogah tre'jega petletnega načrta   o   iivlijsko-kitajskih odnosih in o mednarodnem poli-'•(" ,u m poloiaju.
V.
—NESftCCE
UBIL JE SPREVODNIKA
V nedeljo, 10. januarja okoli pol štirih popoldne je Nezir Rad j epi na potniškem vlaku med Celjem in Zidanim mostom, blizu postaje Tremperje, zabodel sprevodnika Jožeta Ka-nelutija iz Maribora, ko je le-ta v kupeju zahteval od njega vozovnico. Ubijalec je imel namreč ponarejeno sindikalno vozovnico K-15. Sprevodnika je večkrat zabodel z nožem v vrat, tako da je bil na mestu mrtev. Hkrati je tudi hudo poškodoval Zorka Gašperšiča, ki je hotel preprečiti napad na sprevodnika. Ko se je vlak ustavil, je Radjepi zbežal proti Mrzlici, približno ob 20. uri pa so ga miličniki že prijeli na peronu železniške postaje v Celju.
Zorka Gašperšiča so najprej
prepeljali v celjsko nato pa v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga operirali. Zdaj je izven nevarnosti.
Ubijalec Nezir Radjepi je bil zaradi pretepov že sodno kaznovan. V nedeljo se je vračal proti domu, ker so ga zaradi nerednega dela odpustili v rudniku Zabukovica.
nezgodi:
q T. V. iz Ljubljane si je ranil čelo. Vzrok nezgode je znan, ker je bil ponesrečenec vinjen.
f* T. J. iz Kranja se je pri Igranju t vžigalicami vnel bencin in je dobila opekline na obrazu in levi roki. f) E. I. s Huj si je pri telovadbi zlomil desno roko.
& C. F. iz Kranja je padel s kolesa na poti v službo in dobil težje poškolbe po glavi.
J. P iz Kranja je padla pri sankanju in si zlomila dva prsta desne roke.
Zadnji športni rtziritatt
f) Šahovski dvoboj med Kamnikom in Domžalami se je konča! s 23:9 v korist Kamnika. © Minulo nedeljo, 10. januarja, so bile v Bohinju prve letošnje sankaške tekme, ki se jih je udeležilo 52 tekmovalcev. Tekmovali so i tekmovalnimi in navadnimi sanmi na 1600 metrov dolgi progi. RezHil-tati — moški: 1. Jakob Rozman (Boh. Bistrica), 2. Jože Pintar (Boh. Bistrica); ženske: 1. Marija Hodnik, 2. Marija Rozman. Najboljši čas je dosegel Jakob Rozman, in sicer 4:44,6.
ft V železarskih Ravnali DO od 15. do 17. januarja državno na-miznoteniško prvenstvo za mladince in mladinke.
•> Na državnem prvenstvu v hokeju na ledu so Jeseničani dosegli že drugo zmago, in sicer proti Crveni zvezdi z rezultatom 12:2.
674.   —   Na sliki komisija med delom ZREB JE ODLOČIL . . .
I. nagrada (5000 din) — Alenka Dolenc, Stritarjeva 8, Kranj; 2. nagrada (3000 din) — Ladi Rojina, Cesta Staneta Žagarja  U, Kranj;
3. do 10. nagrado (po 1000 din) prejmejo: Mirko Derlink, Ul. Tatjane Odrove 6, Kranj; Andrej Perne, Kranj, Titov trg 12; Alojz Rant, Kranj, Tavčarjeva 51; Julka Borovnica, Kranj, Majstrov trg — Kiosk; Ignacij Cuderman, Kranj, Titov trg 1; Alenka Dolenc, Kranj, Stritarjeva 8, Drago Chvatal, Kranj, Stara cesta 3; Aleksa Roz-nw:n, Kranj, Cesta 1. maja 22.
II. do 20. nagrado (po 500 din) prejmejo: Marija Šiling, Kranj, Jenkova ulica 5; Marjan Engelman, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 11; Milan Kosmač, Kranj, Koroška cesta 49; Alenka Dolenc, Kranj, Stritarjeva 8; Miha Puščenik, Kranj, Suha 3; Prane Naglic, Radovljica, Prešernova 10; Aci Rozman, Kranj, Cesta 1. maja 22; Matija Cerar, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 25; Milena Gašperlin, Kranj, Trubarjev trg 4; Danica SuchY. Kranj, Titov trg 5. — Izžrebanci lahko dvignejo nagrade v uredništvu od ponedeljka, 18. I. 1960 dalje.
REŠITEV
Vodoravno: 1. kros, 3..rune, (i. Eton, 10. srečno novo leto, 16. krene, 17. pala, 18. inače, 20. poem, 21. nas,
23. nov, 25. leto, 27. polž, 28. Cir, 29. MJ, 31. Pek, 33. Cuba, 35. sli, 36. ček, 37. klor, 39. rak, 40. des, 41. one, 43. Aachen, 45. Bar, 46. Kneipp, 4«. Sotlar, 50. iks, 52. cre, 53. sb, 55. via, 56. eha, 59. krpa, 60. hrepenim, 63. Ezo, 64. il, 66. lire, 68. VL, 69. vošči vsem bralcem, 74. zli, 75. laguna, 76. gaz, 77. pieta. 79. sedi, 80. Jalen, 82. M. Vovk, 84. in 86. la, !a, 87. po, 88. Inari, 90. Ig, 91. fond, 93. bira,
04. ti, 95.  ajd, 98.  adoptira, 101. igo, 103. ura, 104. ltalee, 105. Poe, led, II. O, 108.  Ai.il, 110. N'N, 111 Ist, 113. gol, ll.v ik, 116, lož, 118. irh, 121. uprava »Glasa Gorenjske«.
Navpično: 1. Keops, 2. Sevan, 3. Ren, 4. učenik, 5. NN, 7. to, R. Oliver, 9. Nen, 10 srež, II. Rem, 12. na, 13. ol, 14. tal, 15. očec, 16. Kolin, 19. etiKla, 20, polo, 22. or,
24. op„ 26. Ober, 27. P. S., 28, celer, 29. MLC, 30. joh, 32. Karla, 34. as, 37. kap. 38. res, 42. eksklo-ziv, 43. aper., 44. Novi, 45. brez-vezen, 47. irh, 4!). ti m, 50. ik, 51. kriv, 53. Spiegel, 54. Bermudi, 57. holm, 58. A. 1'., (il. lilsas, 62, nebni, 65. sčlt, 67. alga, 70. Shsk, 71. V. L., 72. ra, 73. Cal i, 77. poga, 78. alea, 80. jora, 81. NATO, 83. vi, 85. Andi, 87. Pire, 89 ii, 92. dota, 96. Biel, 96. juhta, 97. dro, 99. Pariš, 100. tlaka, 101. ico, 102. genij. 107. log, 101». bor, 111. 1. P., 112. Sr 113. ga, 114. II, 116. lo, 117. že, 119. rs, 120. hk.
a) Jutri, 14. januarja, bo v Kranju redna seja Upr. odbora Gorenjske turistične zveze. Na dnevnem redu bo poročilo o izvajanju smernic Okrajnega ljudskega odbora Kranj o razvoju turizma in gostinstva, program propagandnih edicij Gorenjske turistične zveze za leto 1960 in poročilo o finančnem poslovanju Gorenjske turistične zveze v letu 1959.
<g V ponedeljek, 11. januarja, je bila v Kranju seja Okrajnega komiteja LMS. Govorili so predvsem o nekaterih kultur-no-profevetnih vprašanjih.
• Preteklo nedeljo je bila na Jesenicah občinska konferenca strelcev, ki so se je udeležili predstavniki 5 strelskih družin (Jesenice, Žirovnica, Javornifc, Gozd-Martuljek in Kr. gora). Govorili so o najrazličnejših tekočih problemih strelskih družin, med drugim tudi o pomanjkanju urejenih strelišč, zaradi česar je število aktivnih članov v teh družinah precej nizko.
Danes zvečer bo v Prešernovem gledališču v Kranju prvi javni nastop Glasbene šole. Spored bodo izvajali učenci iz oddelkov za klavir, za violino, za rog in solo petje. Mladinski godalni orkester bo med drugim tudi pod taktirko ravnatelja Petra Liparja Izvajal popularno glasbeno delo W. A. Mozarta »Mala nočna glasba«. 4) V Prešernovem gledališču v Kranju študirajo N. Manzarija komedijo »Naši ljubi otroci« v režiji gosta Triglav-filma iz Ljubljane tov. Stanteta. Predvidevajo, da bo premiera dne 2. februarja.
**i V soboto, 9. januarja, je bil sestanek ideološke komisije pri Obč. komiteju LMS Kranj. — Govorili so o mladinski politični šoli v Kranju, ki bo v kratkem pričela s poukom, in o izvedbi seminarjev. a> V ponedeljek je bila seja sekretariata Občinskega komiteja LMS Kranj, (»overili so o pripravah na seminarje, ki bodo v času letošnjih semestralnih počitnic, od 21. Januarja do 8. fe-bruarja, in sicer za vodstva dijaških, tovarniških iu vaških mladinskih komitejev in vodstva klubov mladih proizvajalcev. Seminarji bodo po 3 dni v Dijaškem domu v Kranju. $ V nedeljo je bil v Kranju občni zbor Akademskega kluba, na katerem so izvolili nov devet članski odbor, disciplinsko komisijo in nadzorni odbor. Sprejeli so tudi sklep, da bodo v okviru klul>;i ustanovili aktiv ZK in poživili politično izobraževanje med člani, razen tega pa bodo razširili svoje vrste, ker je v Akademski klub zdaj včlanjenih premalo študentov.
• V petek. 15. .januarja, bo v Prešernovem itledališču v Kranja gostovalo NNG »Drama« i/. Ljubljane z delom Rose Bodjuh-na »Dvanajst porotnikov«, in sicer ob Ki. uri za red Iskra, ob 20.  uri  pa  za  red  premierski.
• V sobo:,,. Hi januarja ob 20. uri. bo v Prešernovem gledališču v Kranju gostoval moški pevski   zbor   Slovenskega pro-
svetnega društva »Svoboda s Koroške. Zapel bo 18 narodnih pesmi. Zbor bo v nedeljo ob 15. uri nastopil z istim sporedom tudi v Kulturnem domu v Pod-brezjah.
e) V Bolnici za porodništvo in ginekologijo Kranj se je v času od 4. do 12. januarja zjutraj rodilo 27 otrok, od tega 14 dečkov in 13 deklic.
f* V kamniški klavnici so pretekli teden odkupili 28 telet od proizvajalcev iz kamniške okolice in Tuhinjske doline. Telečjega mesa pa kljub temu v kamniških mesnicah niso prodajali, a) Mestna hranilnica v Kamniku je nagradila 15 najmarlji-vejših mladih vlagateljev z lepimi darili. Izbrala jih je med tistimi, ki redno vsak mesec nosijo prihranke v hranilnico in imajo že več kot 20.000 dinarjev na hranilni knjižici. — Število mladih vlagateljev v kamniški Mestni hranilnici je od lani naraslo od 311 na 700, njihovi prihranki pa od 1,170.000 na 3 milijone 14.042 dinarjev. To je res lep napredek.
f> Prejšnji teden je bila v Kranju seja Okrajne komisije za mladinske delovne brigade. Govorili so o letošnjih mladinskih delovnih akcijah in o seminarjih za vodstva brigad.
f> Pred kratkim je bila v Kranju seja ideološke komisije OK ZKS. Govorili so o uveljavljanju šolske reforme.
a) Komisija za popis in točkovanje stanovanj so v jeseniški občini delo opravile že v decembru. V teh dneh pa posebne komisije ponovno pregledujejo in ocenjujejo nekatere sporne primere. Delo je v polnem teku na Javorniku in Koroški Beli. Vse kaže, da bodo v januarju povsem zaključili s točkovanjem stanovanj.
ŠTUDIJSKI SESTANKI NAA BLEDU
Bled, 12. januarja
Včeraj so bili v 11 osnovnih organizacijah (Zveze komunistov blejske občine študijski sestanki. Prisostvovali so jim člani Zveze komunistov, Socialistične /.ve/.e in mladina. Predavatelji so govorili o političnih, gospodarskih in ideoloških vprašanjih iz gradiva IV. kongresa ZKS. Razprave po predavanjih so bile zlasti v nekaterih aktualnih problemih. Zadnja predavanja i/, politično-idoološkega programa so bila 22. decembra lani, naslednja pa bodo na vrsti 25. januarja.
-jb
KONFERENCA LM1 NA BLEDU
Minulo soboto je bila na Bledu občinska konferenca ObK. LMS. Udeležilo se je je 80 deli tgatOV i/ 18 aktivov v občini. O delu in nalogah mladine je poročal sekretar občinskega komiteja tov. Vinka Iskra. Na konferenci so sprejeli program komite ter 7 komisij odgovor« dela in izvolili nov občinski nih   za   posamezne dejavnosti.
-Jb