Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trat, Ulic* Martin drfla LibertA (Ul. Cammerciale) 5/1. Tel. 28-770 ** Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trat 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačami v gotovini
Posamezna št. 40 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 450 — polletno Ur 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo : letna naročnina Mr 2600 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
496
TRST, ČETRTEK 30. APRILA 1964, GORICA
LET. XIII.
PRED DEŽELNIMI VOLITVAMI
ZAUPAJMO SVOJ G1AS USTI .SLOVENSKE SKUPNOSTI
Važnost bližnjih volitev v deželni svet - Slovenci v naši deželi moramo izkoristiti priložnost, ki se nam nudi
Se dobrih deset dni nas loči od prvih yolitev za svet avtonomne dežele Furlani-Je-Julijske krajine. Volivna kampanja je v polnem teku in govorniki raznih strank Po trgovih in ulicah pozivajo volivce, naj oddajo svoj glas za (o ali drugo listo, za te ali one kandidate. K volivnim žaram So seveda poklicani tudi slovenski volivci, ki prebivajo na ozemlju nove dežele, in Prepričani smo, da se bodo tudi tokrat Polnoštevilno poslužili ene svojih temeljih državljanskih pravic ter hkrati izpolnili tudi svojo državljansko dolžnost.
Ni treba posebej poudarjati važnosti in Pomembnosti bližnjih volitev, saj je vsakomur znano, kako bo prav prvi deželni svet 'Poklican, da ob upoštevanju norm posebnega statuta postavi temelje za vse bodoče zakonodajno, upravno in izvršno delovanje dežele. Vse to pa bo v odločilni beri odvisno od porazdelitve političnih sil v deželnem svetu, se pravi od njegove sestave, ki bo takšna, kakršno bo določil izid v°litev dne 10. in 11. maja.
Kot italijanske tako tudi slovenske vo-lvce zanima, kako bo deželni svet obrav-"ayal in reševal splošne probleme, ki spa-aj° v njegovo pristojnost, poleg tega pa aaše volivce še posebej zanima, kako se Po v okviru deželne ureditve reševalo manj-'nsko vprašanje, ki je bilo eden izmed jdavnih vzrokov, zaradi katerih je bila Fur-■biji-Julijski krajini priznana posebna av-tQnomija.
IDEJNE ZMEŠNJAVE GLEDE NAŠE MANJŠINE
^ širokih italijanskih političnih krogih Pfevladuje težnja, da se manjšinskemu Prašanju ne daje prevelika, da ne rečemo nikaka važnost. Tako se je Kršč. de-^kracija v svojem volivnem programu le Plošno dotaknila tega problema, njeni redstavniki pa sedaj kratkomalo izjavlja-■ da reševanje teh problemov ne spada v N^tojnost dežele. Kar smo napisali za KD, Nja več ali manj tudi za ostali dve vladni ^Tanki; socialdemokrate in republikance. etrta vladna stranka — socialisti — sicer svečajo manjšini nekoliko več pozorno-vendar tudi v njenem programu podamo jasnosti in konkretnosti ter ima-
0	_ vtis, da vlada tudi v tej politični or-v nizaciji še vedno mnogo idejne zmešnja-^ ter nerazumevanja za manjšinske pro-^ yyne in predvsem mnogo opreznosti ter ■ do	k’ jasno in pravično stališče |
naše narodne manjšine utegnilo stran-1
ki kakorkoli škodovati, če ne celo spraviti v dvom njen patriotizem. Te ugotovitve prav nič ne spreminja dejstvo, da je ta stranka postavila v treh volivnih okrožjih (tržaškem, goriškem in videmskem) nekaj kandidatov slovenske narodnosti, ker je bil to prvi pogoj, da se lahko v sedanjem volivnem boju potqguje tudi za glasove Sla vencev.
Na tem mestu sploh ne upoštevamo desničarskih strank, saj je znano, kako so te politične skupine tako rekoč institucionalno protislovensko usmerjene in si prav s poudarjanjem »slovenske nevarnosti« skušajo kovati svoj politični kapital ter prav s širjenjem takšnih gesel lovijo glasove med italijanskimi nacionalističnimi krogi.
Vprašanje zase predstavlja Italijanska komunistična stranka. Nepristransko moramo priznati, da imajo od vseh italijanskih političnih grupacij edino komunisti natančno izdelan program glede naše narodne manjšine. V tem oziru italijanskj komunisti zdaleč prednjačijo zlasti pred svojimi največjimi konkurenti — demokristjani. Posledica tega je med drugim ta, da imajo zlasti na Tržaškem precej pristašev tudi med Slovenci. Samoposebi pa se razume, da tudi takšno stališče spada v splošno strategijo partije za dosego oblasti.	,
PRVIČ BOMO ZDRUŽENI V ISTI UPRAVNI ENOTI
Ustanovitev dežele bo pripomogla, da bodo zamejski Slovenci prvič združeni v eni sami upravno-teritorialni enoti, kar bi jim moralo olajšati boj za dosego in zaščito njih pravic ter koristi. Naravno bi torej
bilo, da bi zamejski Slovencj izkoristili pri-I ložnost deželnih volitev in poslali v deželni svet tolikšno število svojjh predstavnikov, kolikor ustreza njihovi številčni moči. Naravno bi tudi bilo, da bi zamejski Slovenci nastopili pri teh volitvah z eno samo, enotno listo, kajti v tem primeru b' predstavljali močno politično silo, ki bi jo morale vse italijanske politične sile u-.' poštevati in z njo računati.
j S tem političnim konceptom se pa žal | ne strinjajo vsi Slovenci, ker dajejo nekateri prednost ideološkim ali razrednim interesom, kot da bi bil od nekaj desettiso-čev slovenskih glasov odvisen nadaljnjj družbeni razvoj v Italiji ali kot da bi že s samim nastankom socialistične ali komunistične družbene ter državne ureditve avtomatično bili pravično rešeni vsi manjšinski problemi. Ljudje, 'ki se za takšne politične koncepte zavzemajo, nimajo po našem prepričanju čuta za stvarnost ali pa jim je strankarska in ideološka zagrizenost tako omeglila srce in razum, da) niso več sposobni presojati, kateri so resnični problemi, ki tarejo naše ljudi, oziroma kakšen naj bi bil najučinkovitejšj način in kakšna naj bi bila najbolj sigurna pot, ki bi našemu ljudstvu zagotavljala obstoj in nemoten razvoj. Kot pri sleherni, narodni manjšini, ki živi izven meja svoje matične domovine, tako gre tudi pri za-mejskjh Slovencih namreč predvsem za narodni obstoj, ne pa za zmago te ali one Ideologije, za prevlado takšne ali drugačne družbene ureditve, saj ta razvoj ni odvi->en od volje manjšine, temveč od volje večinskega naroda.
Gre nem predvsem za to, da se naša manjšina ohrani
Zarad,i tega menimo, da že osnovni interesi našega ljudstva v Italiji zahtevajo, da slovenski volivci na Tržaškem in Goriškem s svojim glasom pri bližnjih deželnih volitvah podpro tiste politične skupine in posameznike, ki si prizadevajo, da bi med zamejskimi Slovenci prišlo do čim širšega sode'ovanja ter zlasti do skupnih ter enotnih nastopov pri vsakokratnih volitvah. Zamisel in ideja takšne politične akcije že prodira med široke plasti našega ljudstva in smo prepričani, da bo prej ali slej zajela celotno našo narodno skupnost.
Dne 10. in 11. maja slovenski volivci na Tržaškem in Goriškem naj ne drobijo svo-
jih glasov, temveč naj izkoristijo priložnost, da prično združevati svoje sile ter naj glasujejo za listo »Slovenske skupnosti«, katere narodnoobrambni, socialni in gospodarski program daje jasno sliko o položaju manjšine ter hkrati določa način in sredstva, s katerimi naj se številni manjšinski problemi rešujejo in urejujejo. Kol vsaka nova stvar, se seveda tudi ta politični koncept mora spopasti s težavami in hkrati kaže določene pomanjkljivosti, od katerih je danes najvidnejše dejstvo, da se ta lista ni predstavila tudi v Beneški Sloveniji ter Kanalski dolini. Toda kdor
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO TRST M
* NEDELJA, 3. maja 1964, ob: 9.00 Kmetijska od daja; 9,30 Zbor »Jakob Gallus-Petelin«, ki ga vodi France Cigan; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »V skalnih gorah«, mladinska radijska zgodba. (Rado Bednarik - Igrajo člani RO); 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15: Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj . . . Odmevi tedna v naši deželi; 15.30 Radijska novela: Narte Velikonja: »Skrivnost«; 18.30 Po društvih in krožkih: »Zbor in dramska skupina iz Doberdoba« (Saša Martelanc); 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Na Stari gori zvon zvoni, od zdol mi gredo romarji«; 21.00 Vabilo na ples.
* PONEDELJEK, 4. maja, ob: 11.45 Mali ansambli;
12.15 Iz slovenske lolklore: Lelja Rehar: »Na Stari gori zvon zvoni, od zdol mi gredo romarji«; 18.00 Glasovi iz narave (Tone Penko); 18.30 Iz cikla koncertov, ki jih je priredila zveza »Arte viva« v Trstu;
19.15 Radijska univerza: Marpello Capurso: Italijanska ustava o ljudstvu: »Sodelovanje pri postopku za ustavne spremembe«; 21.00 Federico Ghedini: Marija iz Aleksandrije, opera v treh dejanjih in štirih slikah.
TOREK, 5. maja, ob: 12.15 Pomenek s poslušavka-mi; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna itali janska glasba; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Pregled italijanske dramatike, pripravila Josip Tavčar in Jože Peterlin; 21.40 Slovenski in jugoslovan ski solisti: tenorist Rajko Koritnik, pri klavirju Silva Hrašovec. Na sporedu so Simonitijevi samospevi.
* SREDA, 6. maja, ob: 11.30 Reportaža o otvoritvi novega sedeža RAI-a Italijanske Radiotelevizije v Trstu. Reporter Mitja Volčič; 12.00 Fantazija motivov - Dežela Furlanija Julijska krajina; 12.30 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Parada orkestrov; 18.00 Novele in črtice: Vinko Beličič: »Šolski izlet«; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.00 Pevski zbori Julijski' krajine in Furlanije; 19,15 Radio Trst A - Mnenja poslušavcev (Saša Martelanc); 21.00 Simfonični kon cert orkestra tržaške filharmonije. Približno ob 21.30: Knjižne novosti: »Joyce v Trstu, po knjigi Roberta Ellmanna«, pripravil Josip Tavčar. ČETRTEK, 7. maja, ob: 11.15 »Kamen resnice«. Na pisal Miha Remec, dramatiziral Jožko Lukeš. Igrajo člani RO; 12.15 »Naš novi sedež« (Slavko AndreeV
18.00 Pomladanske pesmi tržaških avtorjev; 18.30 Koncert pianistke Dubravke Tomšič, ki s?a je organizirala ustanova »Agimus« iz Trsta; 19.15 Širimo obzorja: »Zgodovina Miramarskega gradu« (Rado Bednarik); 21.00 »Naši ljubi otroci«, komedija v Ireh dejanjih (Nada Gabrijelčič). Igrajo člani RO.
23.00 S festivala dveh svetov v Spoletu 1963.
* PETEK, 8. maja, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč: Venec pravljic, pripovedk, legend »Natančni hlapec« (Jurij Slama); 18.30 Solisti Julijske krajine in Furlanije; 19.15 Radijska univerza: Aroldo de Tivoli: Elektrika: »Elementi in akumulatorji«; 20.30 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidii Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe. Vodi Demetrij Zebre. Sodelujejo: sopranistka Ksenija Vidali, tenorist Miro Brajnik in basist Danilo Merlak. Sodelujeta orkester in Zbor društva glasbenikov oper-no-simfoničnih orkestrov Slovenije. Približno ob 21.30: Socialne vede.
SOBOTA, 9. maja, ob: 12.15 Potovanje po Italiji;
15.00 »Volan«, oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Utva» drama v 4 dejanjih (Anton Pavlovič Čehov - Ivan Prijatelj). Igrajo člani Slovenskega gledališča v Trstu; 17.20 Drugi Vatikanski koncil; 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: »Prebujenje Koroške: Ožbalt Gutsman«; 19.15 Družinski obzornik; 20.45 Zbor »Vinko Vodopivec«, ki ga vodi Anton Nanut; 12.30 Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK
3. maja, nedelja: Aleksander, Laska
4. maja, ponedeljek: Florijan, Cvetka
5. maja, torek: Miran, Irenej
6. maja, sreda: Janez, Mladen
7. maja, četrtek: Vnebohod, Stanko
8. maja, petek: Miha, Miša
9. maja, sobota: Gregorij, Griša
SLOVENSKO GLEDALISE V TRSTU
V	nedeljo, 3. maja, ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 Ar s en Diklič NA ZELENI REKI COLN Gostuje član ljubljanske Drame Stane Sever
1. maj - praznik dela
Letošnji 1. maj obhaja delovna Italija nekoliko bolj zaskrbljeno kakor prejšnja leta, ko smo še pluli naprej pod ugodnimi sapami gospodarske konjunkture. Zdaj se delavstvo po daljšem času boji brezposelnosti. Od časa do časa se razširijo vesti
o	finančnih težavah te ali one velike industrije, ki se je zdela neomajna v svojih pozicijah in sredi največjega razmaha. V nekaterih velikih industrijah v severni Ita liji, zlasti v Milanu in Turinu, so morali že skrajšati delavske urnike, da bi preprečili večje odpuste.
Tiste plasti prebivavstva, ki jih ne sestavljajo veliki zaslužkarji, težijo tudi visoke cene. Te so se res zadnji čas nekoliko ustalile, a na žalost na vse »previsoki ravni«. Ljudje so spet začeli spoznavati vrednost lire, katero so prej le preveč radi izdali za nepotreben luksus, mnogokrat samo za to, da dokažejo sebi in svojim sosedom, kaj si lahko privoščijo.
Praznik 1. maja poteka letos tako v precej zaskrbljenem vzdušju.
Vendar pa naj bi bil 1. maj praznik veselja in optimizma, praznik pomladi in zaupanja v bodočnost. In če se ne oziramo toliko na trenutne gospodarske težave, katere bi se z modro gospodarsko politiko nedvomno dalo s časom odstraniti, bi lahko tudi letošnji 1. maj obhajali zares kot praznik socialnega napredka in upanja. V času od lanskega 1. maja je človeštvo spet napravilo korak naprej v svojem teženju po vsesplošnem družbenem napredku. V Italiji so delavci prvič preko socialistične stranke uradno udeleženi v vladi in to je nedvomno velikanski uspeh, če ga primerjamo z razmerami pred nekaj desetletji. Zdaj so tudi oni soodgovorni za vodstvo državne politike v notranjih in zunanjih zadevah ter seveda tudi v gospodarstvu. Delavstvo pa bi se moralo bolj jasno zavedati tega novega položaja, svojih novih možnosti in odgovornosti. Mnogi delavci so se namreč tako vživeli v to, da so »proti-< vsaki vladi, da jim kar ne gre v glavo, da so zdaj tudi oni zastopani v vladi. Nujno pa je, da delavstvo doume novi čas in se vživi v nove pogoje današnjega življenja, v katerem naglo izginjajo razredi in ostajajo le še poklici, od katerih je vsak časten. Delavske plače so danes mnogokrat boljše od plač uradnikov in izobražencev. Težnja po zmanjšanju razlik v plačah je nedvomno pozitivna, ker prispeva k ena-
FRANCOSKA POLITIKA
Francoski predsednik De Gaulle je zopet napravil eno izmed svojih običajnih samostojnih potez v zunanji politiki. Vlada je namreč sklenila, da odpokliče z vojaških mest v Severni atlantski obrambni zvezi vse svoje poveljujoče častnike. Glavno mesto mornariškega podpoveljnika je izpraznjeno že od leta 1960, ko je umrl admiral Marjot. Francija ni več postavila svojega zastopnika na to mesto in je prepustilo prostor Angležem. Sedaj je še 21 francoskih častnikov v štabu NATO. Njihov odpoklic je po mnenju političnih krogov vse bolj političnega kot vojaškega značaja. De Gaulle hoče namreč še vedno igrati prvo vlo|gc> v evropski politiki. Svoje sile hoče imeti sam na razpolago zaj svoje načrte.
in socialnega napredka
kosti med ljudmi in odpravlja socialne razlike, ki so tako težile delavstvo prejšnjih generaciji.
Pri tem pa smo priče še enega zanimivega pojava, namreč da se delež .industrijskega delavstva v najnaprednejših državah po sto letih stalnega večanja spet manjša v prid poklicev takoimenovanih »terciarnih dejavnosti« — svobodnih poklicev, turistične industrije, bančništva, zdravstva in neštetih drugih, ki skrbijo za izobrazbo in blaginjo današnjih ljudi, število industrijskega delavstva se sorazmerno manjša zaradi avtomacije in tako se usmerja vedno večje število ljudi v »terciarne aktivnosti«-Moderna tehnika in industrija sta sami začeli potiskati industrijsko dejavnost na drugo mesto, za to novo obliko modernih aktivnosti. Tudi s tem se človeštvo osvobaja jarma težkega dela in ene izmed oblik duhovnega niveliranja ter se usmerja v razdobje večje osebne neodvisnosti, svobode in tudi sreče, v kolikor je ta odvisna od zunanjih pogojev človekove eksistence
—0—
MORO V LONDONU
Italijanski ministrski predsednik Moro se je mudil ta teden v Londonu. Z ministrom Ilomejem, kakor tudi z voditeljem laburistične opozicije Wilsonom, je imel daljše politične razgovore. Državniki dbeh strani so ugotovili skladne poglede v mednarodni politikj. Italija in Anglija želita, da se nadaljujejo stiki za ublažitev mednarodne napetosti med Vzhodom in Zahodom.
Minister Moro je tudi prikazal angleškemu prvemu ministru stališče Francije v tem vprašanju, kakor mu ga je predstavil francoski zunanji minister pred odhodom v London.
Politični razgovori v Londonu dokazujejo, da se Italija vključuje v mednarodno politiko kot važna sila in kot posredovalka med Anglijo ,in Francijo.
KLJUB VSEMU POROKA
V	sredo sta se poročila v Rimu holandska princezinja Irena in Ugo Bourbone -Parma, ki se jma za pretendenta na španski prestol. Poročil ju je v kapeli bazilike Santa Maria Maggiore kardinal Giobbe. Potem sta bila sprejeta pri papežu. S poroko sta postavila vse nasprotnike te poročne zveze pred dovršeno dejstvo.
Zaupajmo svoj glas listi „Slovenske skupnosti”
(Nadaljevanje s 1. strani)
razmere v t,istih krajih dobro pozna, bo moral priznati, da so takšen nastop hudo ovira’e, da ne rečemo onemogočile objektivne težave, ki’ jih more pa samo nadalj' nje podrobno in vztrajno delo ter zlasti čas dokončno premagati. Ker pa so osnovna zamisel te liste ter njene temeljne pr°' gramatične točke po našem prepričanj111 pravilne, medimo, da lista »Slovenske skup' nosti« popoloma zasluži zaupanje slovenskih volivcev in je obenem najučinkov1' tejše jamstvo, da bomo zamejski Slovenc* v okviru nove dežele vendarle dosegli za' ščito svojih pravic ter koristi.
J
Zanimiv, govor Josipa Vidmarja ob 23. obletnici OF
Dne 27. aprila zvečer je bila v Ljubljani slovesna seja izvršilnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije na čast 23. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Seji je predsedovala predsednica SZDLS, Vida Tomšič, prisostvovali pa so poleg članov izvršilnega odbora tudi udeleženci prvega sestanka OF 27. aprila 1941. Pred slovesno sejo so položili venec na grob partizanskih junakov.
Na seji je imel slavnostni govor nekdanji prvi predsednik izvršilnega odbora OF Josip Vidmar. Govor je bil zelo zanimiv, zato bomo navedli iz njega glavne misli in citate.
V začetku govora je rekel: »Če smo se Po presledku nekaj let spet zbrali, da bi se s svečanostjo spomnili ustanovitve O-svobodilne fronte, ravnamo po mojem prepričanju smiselno in dobro, kajti kaj more biti za nas bolj spomina vredno, kakor tista naša dejanja, v katerih so se bolj kakor v kateremkoli drugem izrazile značilne lastnosti tega naroda, njegove najvišje moralne moči, njegova ljubezen do svobode, njegova zrelost in njegov pogum.« Nato je Poudarjal, da je bila ustanovitev OF usodno dejanje slovenske zgodovine in da njeno praznovanje ne sme biti samo neka Ustaljena navada, ampak da mora nuditi Priložnost, »da lahko ob njem razmotriva-nio in rešujemo važna vprašanja sedanjo-
sti-«	.	ifl	i
Potreba po diskusiji
V nadaljevanju je zastavil vprašanje, če je OF, oziroma Socialistična zveza tudi v Povojnem času enako dobro opravljala svo-fo nalogo kakor v vojnem času, in če je dovolj razvijala notranjo diskusijo v tej enotni politični organizaciji. »Od nekdaj sem bil ponosen na našo organizacijo OF aH današnje Socialistične zveze« — je rekel Vidmar. »Videl sem v nji popolnoma °riginalno in novo možnost za uresničenje Prave in pristne demokracije. V debatah s pripadniki ali privrženci tradicionalnega Pojmovanja demokracije, ki se veže z idejo o večstrankarskih sistemih, sem našo Fronto označeval kot organ za notranjo demokracijo, .s čimer sem hotel poudariti, da se debatiranje in razpravljanje, ki sta bistvo demokracije, pri nas vršita znotraj ene same politične organizacije, ki pa je Ustvarjena tako, da je tako razpravljanje P°Polnoma enakovredno političnemu razpravljanju med strankami v drugih demokratičnih sistemih. Nikoli nisem mogel ra-^ttieti, zakaj naj bi bila njihova demokra-Clja pristnejša in resničnejša od naše, se-Veda, če naša enotna politična organizacija skrbi za dovolj široko in svobodno notra-
diskusijo. Vnovič se vprašam, ali je balistična zveza sama v sebi razvila to !*°tranjo diskusijo do kraja, se pravi, ali razvila našo novo demokracijo do stop-JJe, ki je za naše prebujeno življenje po-rebna? In spet se bojim, da bo moj od-£°Vor pravzaprav negativen. Ne popolnoma,
8®veda...«
Potreba po novi enotnosti
Vidmar je potem izrekel kritične misli račun Socialistične zveze, da je »včasih °raj brez moči« spričo skoraj neizčrpne
problematike, ki se pojavlja v današnjih dneh. Vso tako problematiko bi morala Zveza »ne samo registrirati, marveč bi jo morala ... načrtno spravljati pred javnost.« V' ta namen je svetoval javne razprave in svobodne diskusije, katere naj bi organizirali posebni organi.
Potem se je v govoru dotaknil problema enotnosti nekdanje OF in današnje Socialistične zveze. »Nekje sem zadnje čase ponovno slišal ali bral, da je partija z Dolomitsko izjavo tako rekoč prisilno odpravila koalicijsko strukturo prvotne OF in jo preoblikovala v enotno organizacij o,.< je rekel Vidmar. Nastopil je proti tej tezi, ker »predvsem očitno znižuje vrednost naše organizacije, vrhu tega pa je mogla biti izrečena samo ali »mala fide« ali pa jo je izrekel nekdo, ki nima ne čuta ne merila za veličino takih pojavov, ne pozna pa tudi ne resničnega stanja stvari v tedanjem času, ki je bilo tako, da je bila Dolomitska izjava resnično nujno potrebna ...« Naglasil je nujnost enotnosti nekdanje OF tudi
v	sedanjosti in doseči jo je treba po poti,
o	kateri je že prej govoril (s svobodno diskusijo v Zvezi).
Na koncu svojega govora se je Josip Vidmar vroče zavzel za večjo pozornost do kulture, medtem ko je danes opaziti »u-pad kulturne zavesti med nami«.
Sejo in Vidmarjev zanimivi govor je prenašala tudi slovenska televizija.
USODA SAMARKANDA
človeška energija in tehnika rešujeta z vso silo legendarno »zlato mesto« Samarkand v Turanskih stepah. V strugo reke Seravšan se je zrušilo več tisoč kubičnih metrov grušča ,in zemlje ter jo je pregradilo tako, da je nastalo naravno jezero, čigar gladina neprestano narašča. V osemnajstih urah se je zvišala za šest metrov. Grozi nevarnost, da se bo zlilo preko zemeljskega plazu 600 milijonov kubičnih metrov vode v dolino in preplavilo vso pokrajino s Samarkandom vred, ki šteje 200 tisoč ljudi.
Voda se neprestano viša. Do jutri zvečer morajo tehniki skopati 300 metrov dolg in 8 metrov globok prekop, da se bo voda odtekla. Ker ni mogoče skopati odtoka z navadnimi sredstvi, so začeli z bombami iz letal in z ekrazitom razstreljevati skalovje. če ne bo zmagala v tej tekmi človeška sila, bo povzročila voda strahovito razdejanje po vsej dolini.
PLAMENI NA MALAJSKEM
Velika republika Indonezija in republika Malaysia, ki je nastala šele lani iz združitve Malajskega polotoka, Singapurja in Severnega Bornea, sta si že od rojstva v laseh. Indonezijski zunanji minister Su. bandrio obtožuje Veliko Britanijo, da je Malaysija njen varovanec in samo kmet na politični šahovnici. Malaysija naj bi po angleških načrtih samo ovirala Indonezijo, da ne bi ta razširila svoje moči po vsem Malajskem otočju. Subandrio je rekel, da je treba držati novo republiko pod stalnim pritiskom, če bo treba, tudi s silo.
NYLONOV JUBILEJ
i	Pred petindvajsetimi leti je vse ameriško časopisje navdušeno pisalo o novi iznajdbi, ki bo zrevolucionirala človeško oblačilo. Govorili so o »novi svili iz kemičnih sno-
vi	Že po nekaj mesecih se je te nove svile prijelo ime »nylon« (najlon).
Novo sintetično tkivo, ki si je res osvojilo že ves svet, je predstavljalo zaključno stopnjo raziskovanj takoimenovanih linearnih polimerov. Znanstvenik Carother se je s skupino kemikov lotil tega dela že leta. 1928 v velikih laboratorijih kemičnih tovarn Du Pont v ameriški državi Delaware. Podjetje je izdalo na milijone dolarjev, preden se je posrečilo izumiti prvo sintetično tkivo.
V	decembru 1939 so pa že začeli na veliko izdelovati nylonove nitke. Prve kemične sestavine za nylon so bile premog, zrak in voda; kasneje so začeli uporabljati nafto in njene derivate. Leta 1940 so začeli po vsej Ameriki prodajati ženske nogavice iz nylona. Noben izdelek kemične industrije se ni tako naiglo uveljavil kot nylon; plastika je na primer potrebovala dve desetletij za to. NyIonske nogavice in perilo se je na mah priljubilo zaradi nežnega bleska in trpežnosti. Kmalu so ugotovili tudi izredno odpornost nove sestavine proti gnitju in razpadanju. Vrvi iz nylona so močnejše kot vrvi iz konoplje, kar je posebno važno za ladijske vrvi.
Že par let po iznajdbi nylona so začeli izdelovati iz njega poleg tkivnih nitk tudi plastične mase, ki se dajo stiskati in valjati v poljubne oblike. Izdelkov iz nylona je bilo že v prvih letih okrog 1100. Uporabljali so ga med drugim za padala in za avtomobilska kolesa. Iz njega izdelujejo danes tudi preproge, vse vrste oblek in perila, transmisijske jermene, pisalne trakove in na tisoče drugih izdelkov.
Svetovna uporaba nylona naraste vsako leto povprečno za 14 odstotkov. Leta 1959 so izdelali 272.000 ton naylona. Uporaba pa se bo dvignila — Ikot računajo — do leta 1970 na 450 tisoč ton. V nekem oziru smemo zato imenovati današnjo dobo ne samo atomsko, ampak tudi nylonsko.
»PLANŠARJI« PO PRIMORSKEM
Skupina »Veselih planšarjev« iz Slovenije bo imela v začetku maja precej nastopov po naših krajih. V petek 1. maja bo nastopila z glasbenim in humorističnim sporedom pri prireditvi društva »Briški grič.< na Dvoru v Števerjanu.
V soboto bo zabavala z veselim sporedom poslušavce v župnijski kinodvorani v Bazovici na vabilo domačega prosvetnega krožka.
Poseben spored bodo »Planšarji« imeli v nedeljo 3. maja zvečer v Marijinem domu v Rojanu. Nastopili bodo po večini s skladbami svojega člana Paivla Koseča.
 •___
CERKEV IN SVOBODA
V Assisiju se je zaključilo peto zborovanje univerzitetnih profesorjev iz vse Italije o temi »Cerkev in svoboda«. Zborovanje je organiziralo društvo »Pro Civitate Christiana«. Profesor Miehele Monaco iz Rima je predaval o stališču Cerkve v dveh procesih proti Galileu. Profesor Arturo Carlo Jemolo pa je v svojem predaavnju naglasil, da je današnja znanost kljub svojim čudovitim odkritjem poniž-nejša kakor v Galileievem času, kajti z vsakim korakom, ki ga napravi naprej, hkrati tudi globlje spozna, kako globok je prepad tistega, kar se ne da spoznati.
V/ T^saA/tcgri
Jlc zametujte svojih glasovi
V	volivnem boju za deželni svet se za slovenske glasove poleg liste »Slovenske skup-j nosti« poteguje tudi več list, ki so odraz : raznih italijanskih strank. Gre za liste Socia- f listične stranke (PSI), socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP), komunistič- j ne stranke (PCI), tržaških indipendentistov (MITLT) in demokristjanske stranke (DC).
Marsikaterega slovenskega volivca pa poleg programov posameznih list predvsem zanima, na kateri od navedenih list italijanskih strank je največ možnosti, da bodo izvoljeni tudi kandidati slovenske narodnosti. Za natančno analizo je seveda v tej zvezi potrebno upoštevati izide dosedanjih volitev, predvsem pa predvideti število preferenčnih glasov, oddanih za kandidate slovenske narodnosti, kar pa je zelo problematično.
škem volivnem okrožju in ne bodo mogli izvoliti nobenega deželnega svetovavca niti s pomočjo ostankov. Slovenski glasovi za to listo so torej prav tako izgubljeni. O Kršč. demokraciji bi rekli samo to, da zanjo ne more noben zaveden Slovenec glasovati, in sicer tako iz načelnih kot praktičnih razlogov.
Na listi komunistične stranke kandidira pet Slovencev, od katerih bo verjetno izvoljen eden, seveda če bo dobil dovolj preferenčnih glasov ali če bo vodstvo stranke v primeru, da bi noben slovenski kandidat ne prejel zadostnega števila preferenčnih glasov, sklenilo, naj eden izmed italijanskih izvoljenih kandidatov odstopi svoje mesto slovenskemu. V tej zvezi bi pripomnili, da ne vemo, ali bi mogel slovenski zastopnik, izvoljen na izrazito opozicionalni stranki, ka-
i< tlfzvlnvin bovl n !
Zu (•»'i.VIvo iiailh n alo iliiubtnili in bnciuliiih
-Slo
£
5^
univerzitetnega dijaškega predstavništva. Kakor je znano, so se povezali demokr-ščanski jn levičarski dijaki proti desničarjem s podporo slovenskega predstavnika »Adrije« (Intesa-UGI-Adria). Fašistično navdahnjeni elementi so očitali zlasti demokristjanom, da iščejo pomoči pri Slovencih.
Zato so vsi pričakovali, da bo torkova seja precej burna. Vršila se je kar na stopnišču pred vseučiliškim poslopjem; tudi nekaj šip je zažvenketalo. Do izvolitve odbora pa ni prišlo, ker je bil izid glasovanja 17:17. Vzrok je pa bil umik slovenskega člana Lovrečiča, ker sta skupini In-tesa in UGI računali na 19 glasov in sta sami svetovali slovenskemu članu, naj se umakne, da se ne bo zdela slovenska pomoč nujno potrebna. Eden (izmed članov Intese je pa umaknil svoj glas. Nove volitve so določili za prihodnjo sredo.
RADIO TRST V NOVI PALAČI
V	ponedeljek se je preselila večina uradov radia Trst (tudi slovenske postaje Trst A) v novo palačo ob ulici Fabio Severo in v torek so delovali že tam. Stara palača družbe Telve na Trgu Oberdan bo služila zdaj lahko v druge namene. Za radio je postala pretesna.
Nova palača je hiper moderna, toda v notranjosti še ni popolnoma dokončana. Zdaj hitijo, da jo dokončno opremijo do uradnega odprtja 6. maja.
Glasujte za listo „Slovenske skupnosti”
Začnemo pri socialistih (PSI). Na osnovi zadnjih političnih volitev bi ta stranka morala dobiti v tržaškem volivnem okrožju enega svetovavca. Njegova izvolitev pa ni tako gotova, ker ni znano, koliko njenih starih volivcev bo tokrat glasovalo za socialistično stranko proletarske enotnosti (PSIUP), ki je nastala po razkolu v novembru 1963, ko je PSI vstopila v vlado. A recimo, da bo PSI ohranila prejšnje število glasov. Bo njen izvoljeni kandidat Slovenec? Mislimo, da je to izključeno, saj je dovolj, če se spomnimo na zadnje občinske volitve v Trstu, ko je po sklepu stranke njen že izvoljeni slovenski kandidat (inženir Pečenko) moral prepustiti svoje mesto italijanskemu tovarišu. Slovenski kandidati na listi PSIUP pa imajo še manj možnosti, da bi bili izvoljeni, kot kandidati PSI.
Slovenski glasovi, oddani za listi PSI in PSIUP, so torej popolnoma izgubljeni. Ne-
odvisneži ali indipendentisti že zato ne pridejo v poštev, ker nastopajo samo v trža-kršna je PCI, praktično dosti koristiti interesom slovenske manjšine, in sicer zato, ker ga bodo, kot je naravno, vsi smatrali predvsem za predstavnika stranke in ne za 'glasnika narodne manjšine.
Kar smo napisali za tržaško, velja z izjemo indipendentistov tudi za goriško voliv-i no okrožje, zlasti odkar se širijo glasovi, [naj socialisti oddajo preferenčne glasove italijanskemu kandidatu Semoli.
Iz navedenega izhaja, da koristi narodne manjšine narekujejo, naj vsak politično razsoden Slovenec voli za listo »Slovenske skupnosti«.
ŠTUDENTOVSKE VOLITVE
V torek popoldne so .imeli visokošolci s tržaške univerze sejo za izvolitev odbora
DOMAČI KANDIDATI
Zdaj ko so objavljene in potrjene kandidatne liste za deželni zbor, je mogoče pregledati, koliko je na njih kandidatov iz slovensko naseljenih krajev Benečije. Pet italijanskih strank je vključilo osem mož iz beneško-slovenskih vasi na svoje sezname. Nekatere smo omenili že zadnjič, danes ta pregled izpopolnimo, brez ocenjevanja večje ali manjše narodne zavednosti in delavnosti imenovanih.
Italijanska komunistična stranka ima na seznamu Pavla Petriciga iz špetra in Izidorja Predana iz Hlodiča. Italijanski socialisti kandidirajo Viljema Čemota iz Brda in Aza Rossija iz Brezij (Tipana). Krščanska demokracija ima Cirila Jussa iz Petjaha (Speter); socialni demokrati Jožeta Blazu-tiga iz Podbonesca in Marchiola Prima iz Muzcev. Italijanski liberalci so pa vzeli med kandidate tudi Jožeta Siroha iz Št. Lenarta. Domačega predstavnika nimata Kanalska dolina in Rezija.
TIPANA
V	nedeljo zjutraj smo imeli pri nas p°' sebno slovesnost za petdesetletnico obstoja karnahtskega vodovoda, Iki ima svoj vir prav v naši občini. Vodovod služi trem občinam v bližnjem okrožju, skupno trinajst tisoč prebivalcem. Prva dela pri vodovodi1 so se začela že leta 1914. V poznejših letih se je vodovod vedno bolj izpopolnjeval. ^ nedeljo so pa spravili v pogon še novo-moderno črpalko.
Svečanosti se je udeležil tudi državn1 podtajnik Pelizzo, ki je tudi predsednik stanove državnih vodovodov in plinaren. *
NOVI APOSTOLSKI ADMINISTRATOR
Sveta stolica je imenovala za novega a-postolskega administratorja s škofovskimi pravicami v jugoslovanskem delu goriške nadškofije mons. Janeza Jenka.
Naslednik mons. Mihaela Toroša, ki je umrl 29. decembra lanskega leta, je doma iz Mavčič pri Kranju. Star je 55 let. Študiral je v šent Vidu ,in v Ljubljani. Precej 'et je 'preživel v Beogradu kot generalni vikar pod rajnim nadškofom Ujčičem in pod sedanjim mons. Bukatkom. Državno tajništvo v Vatikanu je obvestilo o imenovanju tudi goriškega nadškofa.
Novi administrator bo v najkrajšem času nastopil svoje mesto; rezidenco bo imel na Kostanjevici. Goriški in tržaški Slovenci voščimo mons. Jenku, da bi na svojem odgovornem mestu uspešno deloval v blagor vseh primorskih vernikov.
S SOSEDNJE STRANI
Zanimiva razstava
Jutri, 1. maja, bo odprta v Novi Gorici izredno zanimiva umetniška razstava. Mladi umetnik Cvetko Vendramin, domačin, razstavlja v dvorani občinske skupščine mozaike noš in plesov narodov Jutgoslavi-je. Tehnika novega umetnika je povsem svojevrstna. Mozaiki na steklu prikazujejo nov dosežek v tej panogi in edinstven poizkus v razvoju oblikovne umetnosti in moderne folklore.
Razstava, ki je prirejena pod okriljem turističnega društva in prosvetnih društev Nove Gorice, bo odprta do 10. maja.
/{riun/.Vliri r/olina
svojem govoru je poudaril veliko važnost kamahtskega vodovoda. Domači podžupan Tomasini se je zahvalil oblastem in je obenem nakazal še nekatere druge potrebj okraja.
SOVODNJE
V sovodenjski občini se bodo začela, vsaj tako upamo, mnoga javna dela. Stroške bo krila deloma občina, nekaj bo pa prispevala tudi država. V načrtu je popravilo ceste iz Sovodenj do zaselka Križnar. Ministrstvo za javna dela bo nakazalo za ta dela dva milijona in pol lir.
Končno so se usmilili tudi revnih prebi-vavcev v Brdci, visoko gori pod Matajurjem. Vaščani morajo nositi vso potrebno vodo za ljudi in živino iz doline. Koliko težav in truda je pri tem ve samo tisti, ki mu manjka najpotrebnejše za življenje — voda. Vaščani so zdaj vsi veseli, ko so zvedeli, da bo speljan tudi v Brdco prepotrebni vodovod. Stroški so preračunani na en milijon in osem sto tisoč lir; več kot polovico bo prispevala vlada.
NESREČNA SMRT V BRDU
V našem okolišu se bolj redko sliši o kakem samomoru. Zato se je vsa soseska tem bolj začudila, ko je zvedela za žalostno smrt Jožefa Negra iz Zavrha. Mož je >mel že 63 let. Nič ni kazalo, da bi ga kaj Posebno tlačilo. Neko jutro prejšnjega tedna se je pa zaprl v spalno sobo. Ko ga ni bilo nekaj časa na spregled, so vdrli v sobo in našli nesrečneža obešenega na tra-mu. Kaj je gnalo moža v smrt, si je težko Misliti. Bržkone si je vzel življenje v trenutni duševni zmedenosti.
ODPORNIŠKA OBLETNICA
V	soboto se je po vsem mestu slovesno obhajala obetnica odporniškega gibanja. Na dvorišču goriške jetnišnice so odkrili vpričo mestnih in pokrajinskih oblasti ploščo, ki nas spominja na vse tiste, ki so morali v jetniških celicah trpeti pod fašisti za ideale odporniškega gibanja. Odvetnik Sfi'igoj se je županu zalhvalil.
Podobno ploščo je občina vzidala tudi na velikem dvorišču pod grajskimi zidovi, kjer so esesovci in fašisti streljali italijanske in slovenske talce. Na p'ošči so vklesane besede: »S tqm qbzidja se dviga pro ti nebu zadnji krik ustreljenih, da bi izprosili svetu m;r in svobodo. 1943-1944-1945«. Po blagoslovitvi je imel župan spominski nagovor, nakar so prebrali od'omke iz poslednjih pisem ustreljenh.
Spominske svečanosti za žrtve odpora so se vršile prejšnji dan tudi po vseh šolalh.
Na glavnem pokopališču pa je goriško županstvo poskrbelo, da so bi’i vsi grobovi padlih lepo okrašeni. Letos tudi ni bilo pri nas nobenih motenj od strani desnih skrajnežev, kot se je zgodilo v Trentu in
v	Aquili.
Podgora:
SPOMENIŠKO VARSTVO
Na pobudo goriškega turističnega organa »Proloco« se je ustanovila v njegovem okrilju posebna komisija za spomeniško varstvo mesta in okolice. Namen te komisije je tudi čuvati prirodne in zgodovinske krasote ter zanimivosti. Odbor, pod predsedstvom [ rofa Coroninja, se je brž lotil dela. Svojo pivo pažnjo je obrnil na park grofov Attemsov v Podgori.
Kot je znano, je prišla Podgora v začetku 17. stoletja v 'ast družine Attems. Na spodnjem koncu Podgore jim je zgradil leta 1748 goriški arhitekt Pacassi krasno palačo v novo-renesančnem *lcgu. V nje' so hranili bogato knjižnico in galerijo u metnin. Od palače preko ceste in do Soče se je razprost:ra' umeten park s fontanami, kipi, kioski in rastlinjaki. Palačo in park so razbile granate že v prvi svetovni vojni. V grofovskem parku je pa še marsikaj ostalo, posebno skupine veličastni’i in redkih dreves.
Po načrtu štabne komisije pa nameravajo zdaj razdeliti park na parcele in po zidati novo naselje. Proti temu načrtu s? upira spomeniška komisija. Zavzema se za to, da bi se park ohranil in pop-avil kot pr:rodna privlačnost za tujce, obenem pa tudi kot potrebna zelena oaza v vedno bolj industrijskem podgorskem naselju. Tega mnenja je tudi večina Podgorcev.
štmaver:
NISO NAM DOVOLJ PESMI IN GOVORI
Po več al.i manj slovesnem odprtju »ceste vina in češenj« ki naj vodi tudi v prijazni Štmaver — o čemer pa mi nič ne vidimo — se ni še nič spremenilo. Cesta in nje klanci so ostali takšni, kakršni so b' 11 že poprej.
Pobude, da se začno ceniti tudi naši s:;nč ni bregovi kot iz1 etniška točka, smo prav veseli in želimo, da bi se tudi uresničila. Gorški meščani so že pred prvo vojno kat
radi zahajali v prvi pom’adi prek} Sočj na nedeljske izlete v Štmaver. Pripomniti pa je treba, da je bilo vsaj za tiste čase vse primemo urejeno, bodisi razne gost.il-ne z vsakovrstno dobro postrežbo, bodisi, prijetni dohodi čez soško brv pod Fonzari-jem ali hladne steze ob Pevmjci. Danes je ostalo vse pri starem ali je pa še slabše, zlasti kar zadeva gostišč.
Turistična zveza bi morala poskrbeti najprej za dobro cesto, potem za boljšo razsvetljavo. Celo za pitno vodo je prikrajšanih še dosti hiš, ki so bolj ob strani. Vse to je treba prej urediti, potem bo šele mogoče govoriti o izletniški točki. Samo par govorov in nekaj pesmi žal še ne bo u-stvarilo iz Štmavra vabo za izletnike.
USTRICEK VANJA«
V	nedeljo popoldne je uprizorilo Slovensko kat. prosvetno društvo v Gorici igro »Striček Vanja«'. Delo, ki prikazuje izrez iz meščanskih predvojnih ruskih krogov, je psihološko poglobljeno in je za igralce precej zahtevno. Za poslušajočo publiko seveda tudi. Dramski odsek je nalogo precej dobro opravil. Od drugega dejanja da Ije se je dogajanje na odru živahno stopnjevalo, tako da sta bila poplačana trud igralcev in tudi pričakovanje gledalcev. Dobro so bile zasedene zlasti glavne moške vloge.
Dramski odsek zasluži pohvalo, ker je izbral za uprizoritev resno odrsko delo, čeprav si želijo nekateri na odru bolj kake »Kurentove kobile«.
ZA GOSPODARSKI RAZVOJ
Gospodarski razvoj goriškega mesta je brez dvoma v zastoju. V okolici rastejo sicer nove hiše, ce'o stolpnice, a novih, ko ličkaj pomembnih podjetij, ki bi nudila stalni zaslužek mnogim brezposelnim ali napol zaposlenim, teh pa ni. V tekmi z drugimi mesti nove dežele, bo Gorica zopet potegnila »ta kratko«, kljub medeni.n obetom kandidatov italijanskih strank.
Vsi govore le bolj na splošno. Dcmokr-ščanski kandidat Tripani je naštel v svo jih volilnih govorih šest točk za bodoči gospodarski razvoj dežele. Med teon,i so utrditev industrijskih pasov v Gorici in Trži ču; ustanovitev novih industrijskih podje lij; utrditev prostega pasu; zamašiti dol gove pokrajinske uprave; povečanje Obmejnega prometa in tako dalje. Same lepe in potrebne reči. Nihče pa ne pove jasno in točno, kako naj se to praktično izvede, brez fraz in puhlic.
Županstvo meni, da bo gospodarski raz voj stekel po pravi poti z raiznimi konusi jami in pododbori. Za enkrat se je obrni la za nasvete na tri tržaške vseučiliške profesorje. Oni naj izdelajo načrt za gospodarski razvoj Gorice. Ustanovil se bo tudi poseben odbor, ki bo skrbel za razvoj industrijskega okraja v goriški okolici.
Veliko vprašanje pa je, kdo bo imel koristi od bodočega industrijskega razvoja; ali bodo to domačim ali prišleki od drugod ki zapuščajo svoje domove, samo da se nagnetejo na severu in pomagajo kot o-rodje v drugih rokah spreminjati etnični obraz naših krajev.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA -
Shakespeare je postal 400-letnik
V Shakespearejevem mestu Stratford-on Avon so vihrale 23. aprila zastave 115 držav na čast 400-letniei rojstva tega velikega angleškega dramatika in na.j-večjega genija svetovnega gledališča. Ves kulturni svet obhaja te dni to obletnico. Veleposlaniki in druge važne osebnosti z vsega sveta so poromale na obletnico v to starodavno angleško mestece in šle v sprevodu skozi njega na kraj, kjer je bila uradna slovesnost in kjer so razvili na čast zastave tolikih držav.
Sprevod se je začel pri gledališču, ki nosi Sha-kespearejevo ime, in se je počasi pomikal po Hen-ley Street mimo hiše, v kateri se je pred 400 leti rodil William Shakespeare. V cerkvi Svete Trojice so delegacije v sprevodu položile vence in šopke na njegov grob. Vsi venci in šopki so bili prevezani z rumeno-črnimi svilenimi trakovi. Rumeno-črna je bila barva, ki si jo je izbral Shakespeare za svoj heraldični znak.
V Festivalnem paviljonu je bil nato velik banket, ki se ga je udeležil tudi vojvoda Edinburški, poleg okrog 750 članov diplomatskega zbora in uglednih osebnosti literarnega, gledališkega in glasbenega življenja. Po banketu je Vojvoda Edinburški, ki je
Wlja5hci poezija itn cmlfi
Izšla je šesta letošnja številka dijaške revije »Literarne vaje«. Osnutek za prvo stran ovitka je tokrat izdelal slikar Avgust Černigoj. Njegov lesorez predstavlja »Dve osebi«. Na uvodnem mestu te priljubljene dijaške revijice pa najdemo tokrat dnevniške strani Sergija Cancianija s trgovskega zavoda. Njegovi dnevniški zapiski nosijo naslov »Ure sončnega zatona«. Seveda so polne svetobolja, ki je značilno za tako mlade ljudi v njihovem prvem spopadu s svetom. Vendar pa najdemo v njih tudi pogumno izjavo »želim si izkušenj, da bom lahko spoznal sočloveka in sebe!«
Resnično pesniško čustvo najdemo v pesmi »Vprašanje zvezdam«, in še v drugi, ki ju je napisala Marinka Pertot. Tudi ona se spopada z resnobo življenja. Večina drugih sestavkov je tokrat bolj kratkih in v njih igrajo veliko vlogo . . . čevlji. Tako na primer nosi eden izmod teh sestavkov zelo »važen« naslov »Star čevelj pripoveduje«, drugi >pa se začenja s stavkom: »Ubog je bil, čevlji in obleka so mu bili edino imetje.« To dokazuje, da našim srednješolcem ne manjka »socialnega čuta«.
V nekaterih sestavkih pa najdemo skoraj ganljive odseve duševnih problemov, ki mučijo take mlade duše, in njihovega razpoloženja, kot na primer v črtici »Krinka«, ki jo je napisala Gruva (?) Perko z višje gimnazije. Seveda pa ne manjka tudi humorja, ki je sol te revijice, in tak brezskrbni dijaški humor srečamo v sestavku »Zatreskani duhovi«.
V rubriki »Kultura« najdemo daljšo in temeljilo, v bistvu kar ugodno oceno Martina Jevnikarja o obsežnem romanu v dveh delih »Med dvema svetovoma« Oskarja Hudalesa. V tem romanu je orisal Hudales, ki je znan kot dober pripovedovavec, osebnost in dobo slovenskega kneza Koclja, ki je bil za svojo dobo zelo izobražen mož in prijatelj ter zaščitnik slovanskega apostola svetega Metoda. Dopisoval si je celo s papežem. Ni čudno, da je zamikal pripovedovavce, a šele v zadnjem času. Prejšnje generacije pisateljev so ga prezrle in si iskale navdiha v romantičnem pojmovanju zgodovine, kot na primer Franc Šaleški Finžgar v svojem romanu »Pod svobodnim soncem«. Vzporedno z zgodovinarji, ki zadnja leta posvečajo veliko pozornost vlogi kneza Koclja v slovenski zgodovini, pa je postal zanimiv tudi za pisatelje. Po Jevnikarjevem mnenju je Hudales kljub raznim pomanjkljivostim in hibam svojega pisanja napisal dober roman o Koclju.
Jevnikar ocenjuje tudi knjigo »Bežna srečanja«, ki je izšla zadnji čas v Trstu in jo je napisal dr. Ludvik Čepon. Zanimivo rubriko literarnih ocen, ki bi bila v čast tudi kaki drugi reviji, zaključujeta poročili o podelitvi letošnje literarne nagrade »Vstajenje« in o literarnem večeru v Slovenskem kulturnem klumu. Lepe so ilustracije te številke »Literarnih vaj«, ki so vse delo dijakov Lučane Carli, Sergija Verča, Julke Bezeljak, Ivana Verča in Or-nele Cuk.
»Literarne vaje« se tako dostojno bližajo zaključku svojega petnajstega letnika.
s helikopterjem prispel v Stratford-on-Avon, uradno odprl Shakespearejevo razstavo. Prisostvoval bo tudi prvemu delu predstave njegove drame »Henrik IV.« v »Roval Shakespeare Theatru«. Na predstavi so prebrali tudi poslanico kraljice Elizabete.
Seveda pa proslave Shakespearejeve štiristoletnice niso omejene samo na njegovo rojstno mesto. Lahko se reče, da ni kulturnega kraja na svetu, kjer je te dni ne bi počastili na en ali drugi način. To velja tudi za naše mesto in za vso Italijo, kot tudi za slovenska gledališča, ki so sestavila svoje lanske in tudi letošnje repertoarje v znamenju Shakespeare je vega jubileja.
Kolokvij o Kierkegaardu
UNESCO b opriredil za zaključek študijskega leta o danskem krščanskem filozofu Kierkegaardu mednarodni kolovij. katerega se bodo udeležili med drugimi znani filozofi Enzo Paci, Georg Lukacs, Sartre, Gabriel Marcel in Jean Wahl.
Koliokvij bo v Parizu in se bo začel 21. aprila. Nekaj predavanj bo javnih. Kolokviju bosta poslala pismeni poslanici tudi Martin Heidegger in Karl Jaspers.
Nova „Knjižica”
Izšla je nova brošura iz serije »Knjižic«, ki jih izdajajo slovenski duhovniki. Knjižica ima naslov »Navihanci«. V njej so objavljene štiri resnične zgodbe iz življenja mašnih strežnikov. Knjižice so se zelo priljubile tukajšnji javnosti in dosegle, kot znano, že skupno naklado nad 100 tisoč izvodov. Tudi ta knjižica se takoj prikupi bravcu s svojo dobro pripovedovano vsebino in lepim jezikom.
Sartre in politika
V	neki rimski knjigarn, so priredili javno debato
o	Sartrovi knjigi »Filozof in politika«, ki je izšla te dni v italijanskem prevodu pri založbi »Editori Riuniti«. Govorili so med drugimi znani literati in filozofi Mario Alicata, Enzo Paci in Giancarlo Vigo-relli. Alicata, ki je napisal uvod v knjigo, je med drugim izjavil, da je ta Sartrova knjiga spodbujajoča in da jo je napisal intelektualec, ki odkrito razpravlja o revolucionarnih problemih.
Bellini §e
Režiser Federico Fellini je objavil v ameriški reviji »Film Daily«, članek, kjer pravi, da je italijanska filmska industrija zaskrbljena in ima potrebo po zaupanju. Po Fellinijevem mnenju filmska industrija ne uživa položaja svobodne industrije, ampak je pod premočnim nadzorstvom. Fellini kritizira zlasti prehudo davčno breve, ki je naloženo italijanski kinematografiji.
Charlie Chaplin pe obhaajl te dni svoj 75. rojstni dan. Nekaj dni prej se je vrnil s počitnic na Irskem v svojo vilo ob Ženevskem jezeru. Na Irskem je dokončal svoje spomine.
V New Yorku je umrl, star sedemdeset let, znani časnikar, pisatelj in avtor filmskih scenarijev Ben Hecht. Bil je judovskega rodu in je veliko storil za ustanovitev samostojne judovske države Izrael, za kar se je zavzemal tudi v svojih spisih in scenarijih. Zlasti pa je žrtvoval v ta namen veliko denarja.
Izraelski geolog Jaakov Bcntor je mnenja, da ležita izginuli mesti Sodoma in Gomora tam, kjer se širi danes južni del Mrtvega morja. To je izjavil Bentor na konferenci, na kateri razpravljajo o legi nekdanjih svetopisemskih krajev. Doslej niso našli arheologi nobenega sledu o Sodomi in Gomori.
Avstrijski skladatelj in muzikolog Egon Wellesz, ki živi zdaj v Oxl'ordu, je zložil pred kratkim novo glasbeno delo, ki ima naslov »Devinska elegija«. To je skladba za sopran, mešani zbor in orkester. Skladba bo izšla v kratkem pri avstrijski glasbeni založbi Doblinger.
Septembra bodo uprizorili v Državni operi v Hamburgu novo opero avstrijskega skladatelja Gott-frieda von Einema. Opera ima naslov «Der Zerri-sene» (»Raztrganec«), Dirigiral bo VVolfang Sawal-lisch, reiral pa bo Oscar Fritz Schuh.
Na zborovanju sindikata italijanskih pisateljev
v	Firencah je bil spet potrjen za predsednika pisatelj Libero Bigiaretti. V odboru so še znani pisatelji Michele Prisco, Goffredo Bellonci, Carlo Bcr-nari, Carlo Betocchi, Emilio Cecchi, Alda de Cesr,e-des, Giuseppe Dessi, Enrico Emanuelli, Diego Va-leri in Gianbattista Vicari.
V Siracusi na Siciliji hitijo s pripravami za predstave Euripidovih tragedij «Herkules» in «Andro-maha», s katerimi se bo začel novi ciklus klasičnih del iz grške literature v tamkajšnjem grškem gledališču. Gledališa sezona v Siracusi sc bo začela 27. maja zaključila pa se bo 14. junija.
25. aprila so oddajali po tretjem sporedu italijanskega radia novo skladbo tržaškega skladatelja Maria Zafreda, ki ima naslov «Le metamorfosi«. To je sladba za klavir in orkester. Z njo je bil Mario Zafred nagrajen lani pri razpisu za nagrado «Citta di Trieste«. Skladbo je igral orkester rimskega radijske postaje.
Letošnje splitske igre
Letošnje Splitske igre bodo trajale od 15. julija do 12. avgusta. Začeli in zaključili jih bodo po tradiciji z Verdijevo opero »Aida«, ki jo bodo igrali v Dioklecijanovi palači. Na sporedu bodo tudi Bellini-jevi operi »Medea« in »Norma«, Rossinijev »Šiviljski brivec«, Verdijevi operi »Nabucco« in »Rigoletto« in še nekaj drugih oper.
iflooaShi pisatelji ,)o be opogumili
Slovaški pisatelji so že nekaj časa v ostrem sporu s praško vlado. Glasilo Zveze slovaških književnikov »Kulturny Život« stalno napada praško »stalinistično gardo«, kot naziva vlado. Ostro kritizira razne nepravilnosti na kulturnem področju. Taki članki polnijo že nekaj tednov stolpce omenjene revije. Revija pa ostro načenja tudi razna politična vprašanja. Tako je zaradi tega predsednik Antonin No-votny pozval vodilne može te revije na odgovor v Prago.
Po podatkih nekega zahodnega časnikarja. Novot-ny ni mogel uveljaviti svojega stališča proti delegaciji in je končno zagrozil z izključitvijo tistih literatov iz komunistične partije. Vodja delegacije mu je nato odgovoril: »Mi smo člani slovaške komunistične partije in za našo izključitev je pristojen naš centralni komite, ne pa komite češke partije.« Delegacija je zapustila Prago in nato v Bratislavi dosegla, da so iz uredniškega zbora revije izključili vse Cehe in staliniste.
Ta samozavestni nastop urednikov revije v Pragi je napravil velik vtis na vso javnost, tako da je revija »Kulturny Život« danes ena od najbolj iskanih publikacij v češkoslovaški. Praški mogočniki pa ne dovolijo povečanja naklade, čeprav je povpraševanje 20-krat večje kot naklada, ki znaša 30
tisoč izvodov. »Kulturny Život« pa je sedaj edina revija, ki je partija ni mogla spraviti pod svojo kontrolo.
Pariška katedrala Notre Dame bo letos nadomestila slavnosti, ki so jih morali lani ob 800-letnici njenega obstoja odpovedati zaradi smrti papeža Janeza XXIII. Jubilejne svečanosti se bodo začele 27. maja s pontifikalno službo božjo, koncertom in literarnim večerom.
  * ______
Letošnji »Glasbeni maj« v Firencah se bo začel
2.	maja, trajal pa bo do 23. junija. Na sporedu bodo naslednje opere: »Dr. Faust«, »VVozzeck«, »Nos«, »Srečna roka«, »Pantea«, Saloma«, »Zelena miza«, »Mati«, »Pričakovanje«, »Čudežni mandarin« in »Nočni polet«.
Poleg tega bodo na sporedu še številni koncerti in druge prireditve.
;  * _____
Stalno (italijansko) gledališče v Trstu je uprizorilo v ponedeljek dramo Roberta Musila »Vincenz in prijateljica važnih mož«. To je bila prva predstava te drame v Italiji.
GOSPODARSTVO
Hibridni sirk za zrnje ali zeleno krmo
Poleg hibridne ali križane koruze pozna- za vsakih 1.000 m2 površine približno 1 kg jo mnogi naši živinorejci tudi hibridni sirk semena, pri setvi za krmo pa vsaj še pol
(sirk = rušeč, metlak, škalabonar, itd1.) Podobno kot je hibridna koruza vzgojena iz
kg več, do 2 kg.
Od žlahtnih navadnih sirkov sta danes
dveh ali iz več sort navadne koruze, tako I našim kmetovalcem znana:	1. Sladkorni
je vzgojen tudi hibridni sirk. Ta je bil sjrk (sorgo zuccherino, sorghum sacchara-vzgojen oziroma je vzgajan v dveh smereh: lum)j katerega sejemo od začetka maja do dobiti nove hibride (ali križance) sirka, ki srede avgusta, in sicer po 4 kg na 1.000 m5, bodo dali v najkrajšem času zelo veliko ko- ki daje obilo zelo tečne in zelo sladke kr-ličino zelene krme, ali obilo zrnja. Vzgaja me. j. Za bolj suhe lege je priporočljiv jo pa tudi sorte, ki bi bile dobre za oboje,	»žlahtni	sirk«	(sorgo	gentile,	sorghum exi-
to je za krmo in zrnje. Za zeleno krmo so'gumn);	tega	sejemo	maja in	junija mese-
hibridni sirki godni po 75 do 100 dneh od	ca, in sicer po 3 kg	semena	na površino
setve, za zrnje pa po 110 do 125 dneh. V navedenih rdkih so godne sploh vse cenjene sorte, talko krmske kot zrnate.
Bolj kot navadni hibridni sirki so danes Znani takoimenovani dvojni hibridi, za vzgojo katerih vzamejo hibridni sirk za zrnje in ga križajo s Sudangrass (to je vrsta visoke trave, ki raste v Sudanu - južno od Egipta v Afriki), ki da obilne košnje in dobro prenaša sušo. Od teh hibridnih sirkov sta posebej znana dva kultivarja in sicer »SUDO« in »SUDAX SX-11«. Ta dva kultivarja se dobro ponašata v suši podvrženih južnih krajih, pa tudi v severnih.
Hvaležna pa sta tudi za vlago, pa naj izvira od dežja ali iz namakanja.
Pri nakupu semena hibridnih sirkov je potrebno vedno zahtevati navodila za gojenje, predvsem kar zadeva količine za setev potrebnega semena in v koliko dneh po setvi se lahko računa na košnjo, če sejemo hibridni sirk za zrnje, potrebujemo
DVOJNI OVČJI POROD LETNO
Torej bi morala ovca dati letno 2 jagnjeti, to pa ne z dvojčki, ki so pri teh živalih pogosti, marveč bi morala ovca povreči dvakrat. V tej smeri so pred leti delali poskuse z ovcami v okolici Rima, pa so bili opuščeni zaradi nizkih cen mleka in zaradi protestov pastirjev. Nadaljevali pa so poskuse v Franciji in jih v zadnjih letih še Pospešili, 'baje z velikim uspehom, katerega so dosegli s tem, da so pri doječih ovcah dojenje skrčili, ubrejitve pa porazdelili na določene mesece. Pri nekem poskusu s 150 ovcami so dobili 320 jagnet, povprečno po 2.1 na ovco in leto.
V Franciji s poskusi nadaljujejo, drugod so jih pa začeli.
KAJ JE S SVILOPREJKAMI?
Prav redki slovenski kmetje se še pehajo s to domačo industrijo ali živinorejo. Hi tudi v celi Italiji se je skrčilo število svilorejcev na 45.000, kolikor jih je še bilo lansko leto (1963). Lanski pridelek svilo-dov v celi Italiji je znašal 4,800.000 kg in °d teh več kot polovico — točno 2,600.000 kg — samo v provinci Treviso. V primeri s Prejšnjim letom je lanska proizvodnja pad-la za 9%. Večji padec pričakujejo za tekoče leto, čeprav je zajamčena cena 1000 lir kg svilodov ali zapredkov in bodo ta ^enar Svilorejci dobili takoj pri izročitvi
klaga.
1.000 m5.
Hibridne sirke ločimo — kot že rečeno — v zrnate in krmske. Zrnate sorte delimo v zgodnje, ki dorastejo v 90 do 100 dneh, in srednje^godnje, ki dorastejo v 100 do 120 dneh. Zgodnje zrnate sorte, med katerimi se odlikuje najbolj »Lindsey 722«, moramo pri nas sejati najpozneje do konca maja, in sicer po iy2 kg na površino
1.000 m*. Najprimernejša je strojna setev z razdaljo 60 do 80 cm med vrstami. — Med srednjezgodnjimi sortami je priporoč-jiv »Lindsey 788«, glede katerega velja vse tisto, kar je bilo rečeno za prejšnjega. Oba dosežeta višino 115 do 125 cm.
Krmski hibridni sirki so v splošnem bolj zgodnji, to se pravi, da dorastejo v manj dneh kot zrnati. Od zgodaj spomladi posejanih sort dobimo dve obilni košnji. Stebla vseh krmskih hibridnih sirkov so nad 2 m visoka, precej močna in z mnogimi listi, zelo sočna in sladka. Na 1.000 m- sejemo po 2 kg semena. — Od zgodnjih sort ;e priporoč'jiv »Lindsey 92 F«, ki je goden za košnjo po 75-80 dneh, kakšna 2 tedna
pozneje pa se lahlko kosi sorto »Lindsey 115 F«. Seme hibridnih sirkov je navadno 3-krat tako drago kot seme navadnih in stane nekaj nad 600 lir za kg.
—0—
Merlot poleti
V naših krajih se število prijateljev merlota vedno bolj množi, zato se dviga tudi proizvodnja. Med črnimi trtnimi sortami je daleč najpogostejši v novih vinogradih. — Vino ima prijeten duh in okus, tudi najmočnejši ima blag okus, za oči je lep, a samo če je pravilno vkletarjen. Predvsem poleti moramo nanj paziti, 'ker kmalu dozori in takrat dobi bolj prazen okus. Da to preprečimo, mu dodamo citronove kisline, in sicer 40 do 50 gramov na hi. Ci-tronovo kislino raztopimo najprej v bren-tici vina, potem jo zlijemo v sod in tam dobro premešamo. Najbolje je, da to storimo kmalu po končanem kipenju konec jeseni ali vsaj ob prvem pretakanju.
Citronova kislina pa mora biti naravnega izvora, kar pomeni, da mora biti napravljena iz limon-citronov in ne sme biti umetno sestavljena. Zato pazite, kakšno 'kupite.
MILANSKI VELESEJEM
V soboto zvečer so se zaprla vrata 42. vzorčnega velesejma v Milanu. Vseh raz-stavljalcev je bilo 13.973; od teh 3670 iz 85 držav. Velesejem je obiskalo nekaj nad štiri milijone ljudi. Gospodarski uspeh pa ni bil takšen kot so pričakovali prireditelji. Predsednik velesejma prof. Coggi je poudaril v zaključnem govoru te gospodarske težave.
še bolj jasno so pokazala svojo nevoljo nad vladnimi gospodarskimi ukrepi nekatera mehanična in navtična podjetja, ki so zašla v hude težave. Ob zaključku velesejma so izpostavila na pavilijonih črne zastave in celo napise, ki poudarjajo krizo ko-vinarsko-mehaničnih tovaren.
Jajca za rejo in trgovino
Jajca za rejo, to je za pod kljočo (kok-j Jajca z bolj živobarvanim rumenjakom ljo) ali za v valilnik, morajo biti debela, ! nesejo nekatere kokošje pasme same od ker iz debelih jajc se izvalijo močni in tež- sebe, pri vseh pasmah pa tako barvo lahko ki	piščanci,	iz drobnih pa šibki in lahki,	povzročimo	s primernim krmljenjem. Za
Iz	posebno	debelih jajc pa se ne izvalijo	poživljenje	rumene barve pri rumenjakih
posebno močni in težki piščančki. S težo je najenostavnejše krmilo navadna rumena jajc za rejo ne smemo pretiravati ne na- ‘koruza, čimbolj rumena ali celo rdečkasta vzgor in ne	navzdol ^ najprimernejša ža re-	bo koruza	tembolj živo barvo bodo imeli
jo	so jajca	s težo 57 do 60 gramov kos.	rumenjaki.	v liv koruze še posebej povda-
Branjevke ponujajo večkrat »domača« rimo če primešamo vsej kokošji ^ 1Q%
SE	4	’	a	moke iz P°sušene lucerne ali večne dete-
jih hočejo imeti plačana ko druga jajca. ]je jn sicer ?a deS£t odstotkov vse dane
ITnosnik k * 10 v	Pt £ *rme. - Obstojajo pa tudi umetni doza potrošnika krivična, ker je v drobnih jotn u- r	,
„	•	j i •.	•	„	i • , • datki, ki pospešijo razvoi rumene bar-
mnogo manj redilnih snovi. Pravilna bi bi-	T	V	;	.
i	•	* x- i i-	i	vt rumenjakov. Tako sredstvo ie »xanto-
la prodaja po teži, na kg, ali bi morale .	„J	.
.... J	b	.	...	phil«, katerega se primeša po 20 do 25 mg
veljati različne cene za posamezne kalibre. ...	.	.
V -trgovini se smatra teža 55/56 gramov kot [ miligramov) na kg običajne 'krme. Za na-temeljna za navadna jajca.	rejce pa xantophil in podobni pripravki
V zadnjem času igra v trgovini važno nc P1 'dejo v poštev, ker bodo dosegli naj-vlogo barva rumenjaka v jajcu. Najbolj so ; boljše uspehe z rumeno koruzo in deteljno cenjena jajca z zelo rumenim — skoraj rdečkastim rumenjakom. Taki rumenjaki se spoznajo že na prvi pogled, ker dajo posebno barvo celemu jajcu. Živilski kemiki pravijo, da so taka jajca še bolj zdrava kot jajca z bledim rumenjakom.
moko.
Izdajatelj: »Novi list« d. z. o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Lcgiša • Tiska tiskarna »Graiphis« — Trst, ulica
Sv. Frančiška 20
telefon 29-477
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Edino če se Slovenci priklopijo eni izmed obstoječih strank, ji dajo na razpolago vse svoje glasove, lahko kaj dosežejo. Takih strank je bilo več, treba se je bilo odločiti. Svoje oko sem ustavil na stranki Gruppo d'Azione, ki je bila protivna fašistom in nji-
103.
Dr. E. D SED N JA K
hovemu zavezniku senatorju Bombigu. Med voditelji so bili znanci, kot lesni trgovec inž. Bramo, profesor Camisi, trgovec Bozzini in odvetnik Targioni, ki so bili obenem pripravljeni dati Slovencem narodne koncesije.
Sklenil sem z njimi pogodbo, s katero se obvezujejo, da otvorijo v Gorici, čim pridejo na oblast, slovenske šole. Samo po sebi se razume, da je pogodba bila tajna. Če bi bila znana, bi jo politični nasprotniki proglasili za izdajstvo. Slovenske šole so bile v tedanjih razmerah taka novost, da si nihče ni upal z njimi na dan.
Slovenci so pa vendar morali vedeti, za kaj gre pri teh volitvah. Po mestu sem organiziral tajne politične shode, na katerih sta sodelovala predsednik političnega društva Edinosti poslanec dr. Podgornik in tajnik društva dr. Josip Bitežnik. Ljudem smo obrazložili politični položaj in jih pozvali, naj oddajo svoje glasove za Gruppo d'Azione. Zabičali smo jim, naj drže zase, kar smo na shodih sklenili. To je veljalo predvsem za Italijane, ki niso smeli vedeti, da je Gruppo d'Azione privolil v slovenske šole. To je veljalo zlasti tudi za časopise, ki bi lahko v zadnjem trenutku dvignili hrup, da se v Gorici izdajajo italijanski interesi. Imeli smo v vidu tržaški II Piccolo, ki do zadnjega ni nič vedel o naših načrtih.
PORAZ FAŠIZMA
Če bi II Piccolo vzdignil hrup radi slovenskih šol, bi marsikateri italijanski volivec zgubil ravnotežje in glasoval za fašiste. Do-
I	kaz discipline in molčečnosti, kakor redko kedaj, so podali Slovenci, ki so o shodih J molčali.
Posebna številka Goriške Straže je obrazložila Slovencem položaj in jih pozvala, naj disciplinirano glasujejo. Se danes se spominjam, kako je pri tej številki sodeloval France Bevk in napisal med drugim te-le verze:
»Sovražimo Bombe iz vsega srca, ker so napravile mnogo gorja, zato tudi Bombič ne bo več župan, to jasno pokaže volilni nam dan.«
In res je bil Bombič po tridesetletnem županovanju odstavljen in na njegovo mesto |e prišel sodni svetnik dr. Anton Bonne. Bombič je bil pri pogajanjih z menoj Slovencem le v toliko naklonjen, da je obljubil ' sprejeti v službo na magistratu par Sloven-icev. Pisane pogodbe pa ni maral sestaviti.
In tako so Slovenci šli v boj za Gruppo
l	cTAzione ter glasovali razen za nosilca liste, poslanca dr. Karla Podgornika, za same | italijanske kandidate. Dr. Podgornik in tajnik stranke dr. Josip Bitežnik sta se v javnem | proglasu zahvalila slovenskim volivcem v Gorici.
j »Slovenski volivci so razumeli poziv politične organizacije, da je glavni cilj volilne borbe za Slovence, da stremo in ubijemo fašizem.«
Glasovi slovenskih volivcev so odločili izid volitev v Gorici! Večino v občinskem svetu je dobila italijanska stranka Gruppo d'Azione, ki so jo Slovenci kompaktno podprli s svojimi glasovi.
S svojim nastopom so Slovenci dokazali, da so za sporazum italijanskega in slovenskega ljudstva, da se borijo za mirno, človeško, pravično sožitje obeh narodnosti. Toda najodločnejšo borbo so napovedali Slovenci kamori in fašizmu, sovražnikom skupnih koristi slovenskega in furlanskega ljudstva.	I
Čast in hvala volivcem, ki so disciplinirano sledili pozivu podpisane politične organizacije !
Politično društvo Edinost v Gorici.
Dr. Karel Podgornik, I. r. predsednik.
Dr. Josip Bitežnik, I. r. tajnik.«
DEŽELNA AVTONOMIJA NA GORIŠKEM
Širši deželni odbor se je bavil tudi s vprašanjem naših vodnih sil. Zadeva je bila zelo nujna, ker je obstajala nevarnost, da vlada odda dovoljenje za izrabo vodnih sil družbi kapitalistov in ne deželi. Predsednik deželnega odbora dr. Luigi Pettarin je podal izčrpno poročilo o položaju in stavil predlog, naj širši deželni odbor sklene, da pristopi dežela dokončno k meddeželni zadrugi Julijskih elektraren, ter izjavi, da ima Goriška edino in izključno pravico do izrabljanja naših vodnih sil.
K predmetu se je oglasil tudi dr. Besednjak in izjavil v glavnem sledeče:
»Mislim, da je malo zadev izrednega deželnega odbora, ki bodo našle tako silen in globok odmev v deželi, kakor vprašanje naših vodnih sil. Ko je prineslo časopisje vest, da bomo na današnji seji govorili o vodnih silah Goriške, se je obrnila pozornost vse javnosti na razprave našega zbora.«
»Danes vedo že v najmanjši vasici, da se bojuje dežela in njeno prebivalstvo proti peščici zasebnikov za svojo gospodarsko neodvisnost. Na eni strani stoji neznatno število kapitalističnih podjetnikov, na drugi je ljudstvo, ki hoče ostati gospodar zemlje, na kateri živi. Naša zemlja je revna in skopa. V potokih lije pot našega kmetskega ljudstva, da iztrga zemlji živež za naše družine. Malo-kje imajo kmetje toliko žuljev kakor na Primorskem. Edino na Romunskem se da kmetska beda primerjati z našo revščino. Tam se po agrarni reformi lanskega leta razmere boljšajo. Primorska zemlja je tako trda in neizprosna, da žene na desettisoče domačega prebivalstva s trebuhom za kruhom. V najbolj daljnih deželah so razkropljeni sino-
vi	in hčere primorske pokrajine.«
(Dalje)
»Ostani čisto zraven mene, da se ne zgubiva,« je dejal Janez. »Ti pa se me trdno drži, Tinček, da ne padeš, če s,e 'spotaknem ob kakšni 'korenini.«
Nekje blizu je skovikala sova, enakomerno kakor da bi od enega skovika do drugega štela do šest. Ni jim bilo prijetno, ko so jo poslušali.
Tudi šumenje hudournika je postajalo vedno glasnejše.
»Najbolje, da ostanemo kar tukaj. Č,e bomo tavali še naprej po gozdu, se lahko zgodi, da pademo v kak prepad,« je dejal Janez.
»Tudi jaz sem za to, da si napravimo kar tukaj ležišče,« mu je pritrdil Matija. »Kar pod temle drevesom, Janez! Potipaj, kakšno debelo deblo ima. Bukev je, poznam jo po skorji in po vonju.«
Sklenila sta, da bodo prenočili kar pod tisto bukvo. Zemlja pod njo je bila na debelo postlana s suhim listjem, ki jima je šumelo pod nogami.
»Nagrabi listje na kup, Matija. Jaz bom pripravil ležišče,« jer rekel Janez. »Ti pa mi zdaj kar zlezi s hrbta, Tinčdk... Oh, revež je zaspal...«
Spustil je Tinčka na tla. Mali se je kar opotekel od zaspanosti.
»Semle sedi in se nasloni s hrbtom na deblo. Tako, vidiš ... Takoj ti pripravim ležišče. Boš videl, kako bo mehko. Pri priči boš zaspal in sanjal same lepe stvari.«
Toda Tinček je že spet dremal.
»Janez, misliš, da ni volkov jn medvedov v tem gozdu?« je šepetaje vprašal Matija, da bi ne prestrašil Tinčka.
Trije	bratje gredo po
.	-1	PRAVLJICA
F. .1. —J------------------------------------------------------------—
»Ne vem. Upam, da ne. Za vsak primer pa bom zakuril ogenj, da jih bo odvračal. Ognja se divje živali boje, saj veš.«
»Kaj pa, če so tu v gozdu tudi razbojniki?« je zaskrbelo Matijo.	:	|	*!'§)
Na to Janez še ni bil pomislil. Zdaj je zaskrbelo tudi njega.
»Mislim, da jih ni... Nikar ne misli nanje... Saj tudi nimamo nič takega, kar bi se nam splačalo vzeti.«
»Pa saj so pri nas tudi angeli varuhi, kaj ne?«
»Seveda so. Povsod so z nami.«
»Samo na večerno molitev ne smemo pozabiti. Potem me ne bo več strah,« se je potolažil Matija.
»Mislim, da bo listja že dovolj. Potipaj, kakšen kup ga je že. Tudi nekaj mahu je vmes.«
»Prav na mehkem bomo spali,« je pritrdil Janez. »In toplo nam bo tudi, če se bomo globoko zarili v listje. Tu v culi imam še kos kruha. To bo naša večerja. Nata.«
Tinček se je takoj vzdramil, ko je zaslišal besedo kruh-Slastno je ugriznil vanj.
»Oj, kako je dober,« je rekel.
»Pa res. Tako dobrega kruha še nisem jedel. Niti velikonočni kolač ni tako dober,« mu je pritrdil Matija s polnimi usti-
(Dalj«)
Š F* O It T IV I PREGLE ID
Z nedeljskim neodločenim izidom doma proti Ve-neziji (2-2) so Tržačani izgubili vsako upanje, da bi posegli v boj za vstop v prvo ligo. Triestina je dosedaj 10-krat igrala neodločeno, 10-krat zmagala 'n 10-krat bila poražena; zabila je 25 golov, prejela Pa jih je 28.
Za vstop v prvo ligo se bori kar sedem ekip: F°ggia (40), Padova in Varese (38), Verona (37), Cagliari (36), Brescia in Lecco (35).
Če upoštevamo, da do konca prvenstva manjka še osem kol, strokovnjaki menijo, da bo boj trajal Prav do zadnje runde. Menijo, da bodo v iprvo ligo Prišle naslednje ekipe: Foggia, Padova in Varese. Po njihovih predvidevanjih bi na koncu prvenstva |estvica morala biti naslednja: Foggia (51), Padova ■n Varese 48, Cagliari 47 in Verona 46. Lecco in
Brescia sta preveč daleč in njune prihodnje tekme so precej težke.
Za obstoj v prvi ligi se borijo: Parma, Alessan-dria, Cosenza, Simmenthal Monza in Pralo. Strokovnjaki menijo, da se bosta Parma in Alessandria rešili.
Lestvica zimskega dela je bila naslednja: 1. Foggia 25, 2. Cagliari, Varese in Lecco, 23, 5. Brescia in Padova 22.
Naj plodovi tej ši napad je tisti od Brescie (48 golov), najšibkejši pa od Prata (17 golov). Najboljšo obrambo ima Padova (15 golov), najslabšo pa Alessandria (41 golov).
Najboljši dosedanji strelec prvenstva je napada-vec De Paoli (Brescia), ki je zabil 14 golov; sledi Nocera (Foggia) z 11 goli.
KDO bo nabral največ točk?
Ugankarski natečaj ,NOVEGA LISTA* z nagradam
Kdo bo nabral največ točk?	Vsi	omenjeni	reševavci-zmagovavci	bodo	prejeli
Kot vsako leto tako tudi letos so naši ugankarji Ugodno sprejeli naše povabilo in so z navdušenjem reševali naše križanke, uganke in zanke. Na naše mize sc je zgrnil cel kup pisem, ker so bile zastavljene uganke precej lahke.
Kar pet ugankarjev je pravilno rešilo vse zanke ter tako skupno nabralo 105 točk. Prvo mesto so
zasedli:
Jalen Janez - Belopeška jezera (Trbiž)
Stojan Novak - Hotič pri Litiji (Slovenija)
Pavel Zlobec - Alpinska 69, Opčine (Trst)
Cibic Majda - Prosek 386 (Trst)
Možina Majda - Ul. Alcardi 1 - Trst
LETEČI UBEŽNIKI
Purani ali po štandreško pičulati bi bili kmalu povzročili veliko napetost med Zahodno in Vzhodno Nemčijo.
Blizu meje pri kraju Fulda, na vzhodni sti'ani, ,ima neki posestnik lepo farmo pu-^nov. Nekega dne je pa pičulate nekaj Pičilo, da so se kar v trumi dvignili in zleteli preko žičnih ovjr na drugo stran me-Je- Tam so jih polovili, vtaknili v kumike skušali pritj v stik z lastnikom, da bi tjiu vrnili »begunce«. Zaradi meje pa ni sl° tako lahko, vmes ima besedo carina, žilica, pa še kak krajevni oblastnik. Konč-n° so se le domenili, naj pripeljejo puranjo tolpo do meje. Tam je že čakal tovor-z oboroženimi vojaki pod poveljstvom C|?ega majorja. Zdaj je pa nastalo vprašaje, ali bodo purani sami odgagaili čez me-'° ali bodo prišli po nje oni s sovjetske stTami ali jih bodo nemšiki cariniki spremili čez žico. Končno so se le domenili, da Padejo po ubežnike trije vojaki z vzhodne strani. Pod vojaškim spremstvom so nato odvedli gagajoče begunce v njih domače črnike.	_	*	_
nanosil In tehnika
Doslej neznana bolezen, kronično vnetje ledvic ' Hdemični nelritis), se je pojavila v južni Jugo-
vi	in v manjši meri tudi v Bolgariji in Romu-1J>- Zdravniki teh držav preučujejo sredstva n' 'janje te hude bolezni u Nravstvena VJugosl hitisu
Vsi omenjeni reševavci-zmagovavci lepa knjižna darila.
Na častni mesti sta se uvrstila še Martin Petelii - Nabrežina 145 (100 točk) ter Radovič Igo - Nabrežina 16 (85 točk).
Sledijo drugi z manjšim številom točk. Zahvaljujemo se vsem za udeležbo in za bodrilne besede; hkrati prosimo vse reševavce, da oprostijo naši zamudi v objavljanju naše lestvice in rešitev.
REŠITVE
IZPOLNJEVANKA: Tolmin, Kostanjevica, Kamnik POISCI VSILJIVCA: Ljubljana
MAGIČNI KVADRAT:	Pravnik,	pašteta,	avtomat,
anemija, Kitajci ISKALNICA: Kokoš
IZREK: Morala jc ustvarjena za človeka, ne pa človek za moralo POSETNICE: strojepiska, manekenka, elektrikar NOVE BESEDE: Martin Krpan PREMEŠAJ CRKE: piškot NAPREJ-NAZAJ: kos - sok
LIMONOVA VOJNA MED JUGOM IN SEVEROM
V Italiji je izibruhnila nova vojna, zaenkrat še tiha in »mrzla«. Povzročila jo je nedolžna limonova lupina. Nasprotnika sta si pa Palermo in ves sicilski otok na eni, Genova in nekatera severno italijanska mesta pa na drugi strani.
Duhove je razburil sk'cp genovešlkih mestnih očetov proti uporabi koščka limonove lupine, katero imajo navado dodajati po barih v kozarec aperitiva. Mestni očetje v Genovi so izdali prepoved na podlagi zdravniške preiskave, ki je dognala, da so sicilijanske limone zavite v poseben tenek papir; ta ni le potiskan z živimi barvami, marveč vsebuje tudi neko kemično sredstvo proti gnitju. Tisto sredstvo pa je menda zdravju škodljivo.
Kupčija in cene južnih limon so občutno padle. Zalo je imel občinski odbor v Palermu posebno sejo, ki je sprejela odločen protest proti Genovi. V protestu očitajo Sicilijanci severnjakom, da hočejo samo ščititi svoje blago iz Ligurije in so si zato izmislili pravljico o škodljivih limonah. Boj za limonovo lupino še traja.
Pomoč zasebnim gostilnam
»Kot je zapisalo »Delo« v nekem uvodnem članku, pripravljajo v Sloveniji republiške predpise, ki naj bi pomagali zasebnim gostilnam, katere so doslej zapostavljali v prid družbenega sektorja gostinstva. Prevladalo je spoznanje, da imajo tudi zasebne gostilne važno vlogo v gostinstvu, pod pogojem, da se bodo držale sanitarnih in drugih predpisov.
  * ____
V Moskvi jb umrl znani sljkar Sergej Gerasimov, prVi sekretar zveze sovjetskih umetnikov. Bil je eden glavnih predstavnikov socialističnega realizma in oster nasprotnik modernih smeri.
Kako nujna je prometna vzgoja v šolah, doka-
I	zuje dejstvo, da je bilo v zadnjih petih letih ponesrečenih pri prometnih nesrečah v Jugoslaviji 4612 otrok do 14. leta. Od teh jih je bilo 486 ubitih.
m BOM
za
Pri tem pomaga Svctov-a organizacija ONU. Ob koncu leta avi ji mednarodni simpozij o endemičnem
I,.. ?e svetovno časopisje poroča, da je ruskemu bj01- Anastasu Lapčinskemu zelo dobro uspel važen t °*oški in zdravstveni prenzkus: psu je presadil
i,:Co' ki jo je vzel drugemu psu. Po treh mesecih Vela- nastoP'le še nikake komplikacije. To pomeni lj I obct /a bodočnost tudi za presaditve udov pri
Ali znato kupovati?
Avstrijski časopis »Stimme der Frau« je z enajstimi vprašanji preizkusil svoje bravke, ali znajo nakupovati. Poglejmo, če bi ista nakupovalna načela veljala Ludi pri nas.
1. a) Ko greste nakupovat hrano, ali imate s seboj
listek, na katerem so napisane vaše potrebe, ali pa
b) kupite kratko in malo tisto, kar se spomnite v trgovini in vam ponudi prodajalec?
2. a) Ali se zanimate za cene sadja in zelenjave in
nakupujete tedaj, ko so zaradi prave sezone cene posebno ugodne, ali pa b) vas večkrat zapelje in kupujete zgodnje sadje in sočivje?
3. a) Ali pazite na to, da so higienske razmere v
trgovini, kjer nakupujete, odlične, b) ali pa vam je vseeno, če n. pr. živila leže okoli po pultu?
4. a) Ali veste vse potrebno o kvaliteti posamez-
nih živil in spoznavate posamezne kose mesa, ali pa
' b) vzamete brez ugovora listo, kar vam ponudijo?
5. a) Ali reklamirate pokvarjena jajca, slabo di-
šeče klobase in meso, ali pa b) molče utrpite izgubo?
6. a) Ali ste dovolj pogumne, da na vprašanje:
»Sme biti malo več?« odgovorite: »Ne, hvala, potrebujem samo toliko, kot sem naročila,« ali pa b) dovolite, da vam natehtajo ali namerijo »malo več« tudi v primeru, ko natanko vesle, da večje količine ne boste potrebovali?
7. a) Ali kupujete živila »na vago«, tako da lahko
nadzorujete težo in jo primerjate s ceno, ali pa
b) kupujete blago v zavitkih, čeprav veste, da se le ti ne prodajajo po utežnih enotah, temveč po okrogli ceni?
8. a) Ali poiščete za tedenski ali mesečni nakup
trgovine, ki nudijo to ali ono živilo po pe-sebno ugodni ceni, ali pa
b) kupujete kratko malo v prvi trgovini, ki vas je zvabila zaradi ugodne cene enega samega živila?
9. a) Ali vam zadošča skromna, higienična emba-
laža, ali pa
b) vam je zelo važno, da je blago lepo pakirano, četudi je zato dražje?
10. a' Ali kupujete samo blago, ki je vidno ozna-
čeno s ceno, «1 i pa
b) kratko malo tisto, kar vam v trenutku ugaja?
11. a) Ali kupujete posamezna živila, ker vam ustre-
zajo po kvaliteti, ali pa
b) ker jim je priložen kupon, s katerim boste lahko dobile kako darilo?
Za vsak pritrdilen odgovor pod črko a) si Avstrijke lahko pripišejo 10 točk, če so odgovorile z b) pa pet točk. Odlične nakupovalke dosežejo 110 ali vsaj 100 točk, tiste, ki so dosegle 80 ali 90 točk, je že mogoče kdaj pa kdaj zavesti k nepremišljenim nakupom, 70 točk kaže nakupovalko, ki je bistveno premalo samozavestna pri nakupih, 50 do 60 točk pa brezglavo nakupovalko, ki se mora bistveno poboljšati. Nedvomno pa terja odlično nakupovanje tudi precej časa.
r-----\
ZA
v
Po povesti 0. Curwooda riše Miki Mosler
V._______________J
37.	Bolj ko se je bližal večer, bolj je bil Baree plašen. Zato je. še pred mrakom poiskal prenočišče. Izbral si je zavetje pod visoko kamnito steno, kamor je voda nanosila mehko plast peska in mivke. Prehodil je bil dolgo pot in se je od doma oddaljil že osem ali devet milj. Legel je in opazoval beli pesek, ki je segel prav do struge.
38.	Ta večer mu je bilo namenjeno le pol ure mirnega počitka. Cez pesek se je namreč prizibal velik črni medved. Baree ni mogel verjeti svojim očem! Da so na svetu tako velika bitja! Doslej je poznal le starše in samo majhne živali: miši, sove, zajce, veverice. Vidre so bile sicer večje od njega, medved pa je bil v primeri z njimi pravi orjak!
39.	Medved Wakayoo je tehtal najmanj šest sto funtov, mogoče še več. Bil je debel in okrogel, dlaka se mu je v mesečini svetila kot črn baržun. Pri hoji je čudno zibal z nizko povešeno glavo. Sredi peščine, komaj deset korakov od Ba-reeja, se je ustavil. Joj, kako se je Baree bal! Stiskal se je k steni in se tresel kakor v vročici.
40.	Poslušal je, kako medved ovohava zrak, videl je odsev zvezd v njegovih rdečkastosivih očeh. Wakayoo se je nemir-no obračal. Ko bi ubogi Baree vedel, kaj plaši ogromnega medveda! Vedno bolj razločno mu je v nosnice udarjal duh po volku. Ko so v gozdu zatulili volkovi, se je nerodno obrnil in odhlačal proč. Baree se je oddahnil.
41.	Baree si je izbral prenočišče prav pri napajališču gozdnih živali. Zato so ga to noč čakala še nova vznemirjenja. Komaj se	je dobro	oddahnil	od srečanja	z medvedom, že	sc
mu je približeval	nov šum.	Pesek je škripal pod	težkimi	koraki in	kopita so	udarjala	ob kamenje.	Mesečina	je obsijala
velikega	losa z razvejanimi	rogovi.
42.	Baree je kar izbuljil oči, ko je zagledal to ogromno živ®* s tako dolgimi nogami, kot da bi hodila po palicah. Za som je hodila samica in za njo mladič. Ne, to je bilo z Bareeja preveč! Žival, sestavljena samo iz nog! Prestraši*’, je zamižal in sc še bolj stisnil k steni. Vso noč se je stiski kot sardela v konservi in čakal jutra.