JADRANKA
Glasilo zavednega ženstva, izhaja v Trstu 1. vsakega meseca. Posamezen izvod 80 st. Letna naročnina iznaša iO L, za Jugoslavijo 100 K.
Uredništvo in uprava je v Trstu, Via Scorcola 492, I.	Urejuje je Marica iiepentira (Dregoril).
	
VSPORCD:	
i.	Naprej čez ostrino in bodičje!-Urednica.
2.	0 vzgoji otrok. — Danica.
	Pesem davnine. — Fran Žgur.
4.	Veronika Deseniška. — M. Gregoričeva.
5.	lzprehod po Skandinaviji. — M Ste-
	p.uičičera.
(i	V parku. — Aleksandra.
i.	Strojevodja Ivanek. — L. Palšks.
8.	Duhovniški celibat. — 1. M.
9.	Oj šumite! — Vita Tihoilolska.
te.	Drobtine.
LETO II, - ŠTEV. 1
CENA 80 STOTINK
PROSINEC 1922
OPOMBA.
Vse one osebe, ki so prejele Jadranko kot- vabilo na naročbo, naj blagovolijo doposlati vsaj poluletno naročnino 5 lir, ali pa naj izvod vrnejo ali sporočijo, da jih upravništvo po nepotrebnem ne vpiše med naročnike.
Z ozirom na dejstvo, da opomini požirajo po nepotrebnem denar in čas, so cenjeni razprodajalei na deželi naprošeni, da blagovolijo vsak mesec sproti doposlati denar za razprodane liste in poiočati na drugi strani poštne položnice, ako jim kak i/,tis ostane, ali ako želijo manjše število izvodov. Razprodajalcem. ki ne bodo uva-ževali tega opomina, bode upravništvo ustavilo nadaljno dopošiljanje lista, čeprav je uprava prepričana o njihovem poštenju.
Upravništvo,
Ljubljanska kreditna banka
Poeiruinka v TRSTU.
Centrala v LJUBLAJN1.
PODRUŽNICE: Celje, Borovlje; Brežice, Gorica, Sara]'., Split, Trst, Maribor, Pluj, Kranj. - Deln ška glavnica K. 50 000.000. Reserva K. 45.000.000
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne kn jižice
proti 31 „•/, . na žiro-račune proti 4» 0 obrestovanju
Za na odpoved vezane vloge plava obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje
v najem varnostne celice. —-—- Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13.
JUSCOB PERHAUC
TRST • Via Spiro Tipoldo Xydias - TRST ZALOGA
tu in inozemskih vin, žganja in likerjev Razpošilja in poslužuje na dom. — Razpolaga z najfinejšimi šumečimi vini svetovnih znamk a la: Asti, Chart-Blanc, Excelsior i. t, d.
Di*. L BOROV8CKJI
Tfst - Via Genova 13, L
ordinira za kožne in venerične bolezni
od 9 = 12, 3 = 7.
—; Ob nedeljah in praznikih '--
od 10 = 12 ure.
JADRANSKA BANKA
sprejema vloge na hranline knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema m bančno posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kolor, Kranj, LjDk-¡jane, Maribor, MMi Opatije. Sarajevo, Split, Slbenlk, Zader. Zagreli, Trst, lliien.
Poslovne sveže z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
KAZALO.
A.	Pesmi	Stran
Pesem davnine. Fran Zgur..............2
V	parku- Aleksandra....................6
Oj šumite. Vita Tihodolska..............9
Spominom. M. Tavčarjeva................IS
Ob smrtni postelji. Savomira Kvedrova ■ .	22
Resignacija. M. Tavčarjeva..............28
V	dnevu v obupu, f Adolf Trampuš ■	30 Velikonočna naših dni. Aleksandra ....	37
Idila. Savomira Kvedrova................40
Oj, zasmej se. M. Tavčarjeva............51
Mrak. Fran Zgur........................54
Pomladna. Aleksandra..................63
Hrepenenje. Ivka Vasiljeva..........65
Tam na žitnem polji. .Saf. Kvedrova . .	74
Temne noči. Franja Ksaverija............77
V	slovo. Fran Zgur..................87
Belokranjska. M. Tavčarjeva..............90
V	duši pogorišče. Aleksandra ...	98
Balkancu. Rudolf........................103
K sokolskemu zletu. Fran Zgur..........110
Gozd pritajeno šumi. Ivka Vasiljeva ...	118
Jesenska. M. Tavčarjeva..................121
Zapoj srebrna lira. Aleksandra ...	133
Ob slovesu. Saša Jegorovna ......	136
Domačiji. Ivka Vasiljeva..................136
Tožba. Fran Zgur......................137
B.	Pripovedni spisi
Veronika Deseniška. Marica Gregoričeva ■	3 14, 26, 37, 50, 66, 74, 86, 98, 109, 121
Strojevodja Ivanek- L. Palška ..........6
Silva. L. Palška......... . 31, 42
Slika. Miroslava . ............56
Zadnje ure. f A. Trampuš................57
Baba na Srbelah. M. Tavčarjeva..........63
Iz prijateljevega življenja. Openskij ...	93
Pismo iz groba. Sokolica..... .	102
Božičnica. Petričeva..................135
Na letovišču. Franja Ksaverija............136
Božič v Furlaniji. Kobariška..............137
Nikove zgodbe. Rihenberčan..............140
C.	Znanstveni članki
Duhovniški celibat. I. M. ................7
17, 33, 43, 55
Iz Cankarjevega zbornika. Miroslava ...	46
Spominu pesnika A. Medveda. L. Palška	59
Protispis k duh. celibatu. J. Majerhofer . .	60
Se o duh. celibatu. Franc Ušan ....	69
Anton Aškerc. 5.......................93
Razbito krščanstvo. Duhovnik . . . . 101,113
O drugi dobi slov. slovstva. M. Stepančičeva	138
D. Poučni spisi	Stran
O vzgoji otrok. Danica..................2
Izprehod po Skandinaviji. M. Stepančičeva	4 20, 29, 41, 53, 64, 76, 89, 104, 111, 122, 142
Zima. N. F. ............................10
Spanje otroka. SI.........................10
Zelenjava in naše zdravje. Mira ....	12
Našemu ženstvu. M. Skrinjarieva..........13
O ženski volilni pravici. Idrijčanka ...	16
O „ „ „ Tržačanka ....	25 O posledicah raznih navad. Zdenka Krapševa 31. 39
O ženski volilni pravici. Goričanka ....	45
Ženska volilna pravica. Lp. K.............49
Materinstvo. Minka G....................52
O dišavah. S. G..........................59
Naloga žene. M. Skrinjarjeva ............67
Naša narodna noša. M- M....... . . .	73
O važnosti hrane. Iv. Smrekar/eva ....	79
Kresnice. M. Skrinjarjeva........80, 112
Resnicoljubje in poštenje. Iv. Ribnikarjeva	85
Poklic gospodinje. Lenka................8«
Ženska in telovadba. M. K. . ..........92
Naš jezik in mi. V. L......................97
Slovenska zemlja. Dr. J. V...............106
Naše stanovanje. M. Kastelčeva.....106,117
Mlada gospodinja. 6".....................119
Narodna noša- M. Skrinjarjeva......124, 143
Spominek na Polj ake. Mar. Stepančičeva •	133
E. Prevodi
Ljubezen do rodne grude.
Francoski spisal Jean Regnier
poslov. Rosandra....................19
Ljubezen strojepiske.
Franc. sp. Hervé Lavrick
poslov. Rosandra.......... 54
Učitelj iz Sv. Križa.
Italijanski sp. Tojo de Rena
poslov. Marica Stepančičeva.....68, 78
103, 114, 127
Grozepolna noč.
Franc. sp. Alain Pelletier
poslov. Rosandra.......... 116
Kalif in grešnica.
Ruski sp. Doroševič
prevel V. M. A........... 125
Božično presenečenje.
Franc. sp. George Delamare
prevela Rosandra.......... 141
LETO II. — STEV. 1
GLÜSIL0 ZHVEDNEGH ŽENSTVI
PROSINEC 1922.
NAPREJ ČEZ OSTRINO IN BODIČJE!
Pač neobičajen vzklik : Ž njim ne pričenja nikak časopis svojega novoletnega delovanja, da ne omehkuži sotrudnikov. da ne oplaši naročnikov, da ne ozlovolji čitateljev, da ne zbega.... soplemenih nasprotnikov. Jadranka si to upa. kajti ona — ki je bila spočeta zbog narodne trpkosti, ki je bila porojena v narodni bridkosti, ki je preživela vse gorje narodnega stradanja pa bila svedok turškokrute dobe narodnega mučeništva ■ pač ni pričakovala krog sebe ne cvetnih nasadov, ne svilenih ovojev, ne baržumaste opreme ! Slutila je. da bo morala gaziti preko meteža in preko brazd, da ji utegne zabrlizgati rezko hudourje v pročelje, da se utegne razprostreti gostotkana tema pred vznožje ! Samo tega ni vedela, samo na to ni mislila, da bo z najsvetejšim smotrom, ki si ga je — z isto kristalno pobožnostjo in obhajilno udanostjo ko novomašnik zlato monštranco — postavila s sklenjenimi prsti pred oči in srce, da samo na to ni pomislila, da bo kdo za-vratno vsetrenotno in vselet.no razklepal pred njo svoje volčje zobovje. Ni mislila, da bi utegnil kdo sikati vanjo dušljiv plin skozi črevo zavisti, skozi mrežo spletk neglede na prozorno nesebičnost, s katero je prežeta njena svrha. ki jo je lani proglašala z zanosom in s stremljenjem, ko bogumilo znamenje križa. O vsem tem ni skrbela in ko je zaslutila okoli sebe zagozde in zagozdnice, ovire in oviralce, se ji je pač skrčilo v grudi h srčno predor je, toda navzlic temu se je krčeviteje oklenila grčave naslonilke ter odhajala po samotami stezi s samotarsko vzdržljivostjo naprej, in z neomajnim uverenjem, da ona bode ovenela, ona bode usahnila in preminila še le tedaj, ko njej sami opešajo moči. ko ji otrpne dušno mišičje, ko ji odrevene 'možgansko snovi. —
Ne. nič preje ne izreče zaključnega amen ! Zate-gavoljo bodi vsem njenim prijateljem tudi v pričujoč nosti njeno geslo priprosto in brez srcbrnonitkastih obljub, brez mamljivih slavospevov ! Zaplapolii naj s skromnostjo, ko brleča leščerba sredi hoste, zamiglja j naj liki nebni briljantin med oblački, zaprosi naj go- | stoljubivega vzprejema po bajtah in dvorcih ko lani. i prav kakor lani! Kako je že bilo? Rapalska pogodba j nam je stisnila srce. rapalska pogodba nam je porosila j
oči. rapalska pogodba nam je nabavila zdvajanje..... j
obup. ki nekaterim utrdi narodno zavest, obup, kj ne- , katernike odreveni in stlači. Zlasti našemu ženstvu je j grozila otrpnelost v obliki medenoglasih zapeljivcev, v ' obliki frazastoprivlačnega tujerodnega čtiva. In iz sinje modrega valovja. ki obliva kršnozdrave ude naše do-
movine, je vzklila Jadranka, da se postavi dvema vplivnima vabiteljema v bran. v sw-s'j si. tla kjer bo-domovala ona. ne bode zagostovalo tujerodno berilo, ne bo omamljalo in zmagovalo tuje namigovanje ! Le zato je pognala Jadranka, le zato je nastopila, da prekriči šepetajoče zapeljevanje posladkorjenega prišleca in da se omili vsemu našemu ženstvu. kateremu lioče in želi biti v zabavo in pouk pa tudi v odrešenje.... v odrešenje vse do tedaj, dokler ne dospe oddih od drugod, dokler ne odpadejo raz nas suženjske verige, dokler ne zadiše narodne svobode, dokler ne začuje brenka jugoslovanske aleluje....
Jadranka ni zavibrirala v življenje, da bi postala konkurentinja po govorici sorodnim listom, kar zadostno očitno dokazuje njena skromna oprema, kakor njeno priprostoizražujoče se besedilo: hotela je in biti hoče le vrzel, katere bi ne moglo prebresti tujerodno berivo ! In zato skomigne z rameni ob-trpkem domisle-ku na njene potuhnjene in neprikrite ob oje spol ne zabavljalce, na njene porogljive prezirljive«, na njeno pičlovredne gagar.je in prezposelne kvakarice.
Skomigne z rameni in vnovič se Jadranka odpravlja na branik v blagor svojega ženstva. v blagor dorasle ndadeži. Vnovič oprta krošnjo preko svoje hrbtenice in kakor lani prosi tudi letos: Oj. vi vsi. ki ste plemenitega srca in negujete v njem dar duševnega razmotrivanja. vi vsi. marljivi delavci in podvzetne tovarišice razgrnite svoja krila pa posipajte Jadranko z dušnimi biserčki. kajti sleherna zabavna in podučna pa v koristnolepem slogu podana drobtina ji bode dobrodošla ! A ne odlašajte, ne preudarj&jte niti vi. vi ki ji doslej niste bili prijateljsko naklonjeni, marveč s spoméno na nekdaj solnčno in ki i joče.... na sedanje grenkobnotužno in uganabljajoče... podnebje, ki nas obdaja, tolmačite si pravilno njeno podvzetje pa priskočite .Jadranki na pomoč ! Postanite ji trdna opora, da se no lahko s sigurnostjo naslonila na vašo prijazno roko. Vaše delo in vaš trud vama bodeta stotero poplačana, kajti tem številnejše se skrožite okoli nje, tem preje vam naša narodna bodočnost zažvrgoli zahvalnico.... Ne ustrašimo se nevihte, ne plašimo se temóte in zameta,.ampak zložno se strnimo v kolobar jn v imenu vseh podjarmljencev ter z mislijo na one. ki jim preti narodna poguba, hajdimo dalje pogumno naprej čez ostrino in bodičje !
UREDNICA.
DANICA:
O VZGOJI OTROK.
Nastopila je era otrokova! Dočim ni v preteklih stoletjih obrnila javnost nikake pozornosti razvoju mladine, razume danes vsakdo, da nosi mladina bodočnost. Od dobrega ali slabega razvifka mladine je odvisen razvoj naroda. Vsled splošnega stremljenja po višji izobrazbi je nastalo nebroj lzobraževališe in vzgojevališč, ki imajo nalogo pripravljati mladino na življenje, vzgajati jo v koristne ude človeške družbe. Da pa morejo taki zavodi zadoščati svoji nalogi, jim je treba ne samo dobro in pametno vzgojenega mladinskega naraščaja, nego treba tudi. da jih- podpira družina, človeštvo. Dostikrat je vzrok nevzgoje edinole muhasta trma staršev. Posledica tega je, da se čuti otrok zatiranega; njegov mladi duh sili v prostost, a ker mu je omejenost staršev ne da, predere šiloma mejo, ki mu krati svobodo, to se pravi, otrok postane neubogljiv in trmast. Prepovejte otrokom kolikor mogoče malo, — samo to, česar res nikakor ne smejo storiti ! Ne kratite jim ponepotrebnem zlate svobode ! Otrok, s kojim se ravna dosledno, in ki ima dober vzgled svojih vzgojevaleev pred očmi. niti ne potrebuje večnih opominov in groženj. Umen vzgojevalce izhaja tako tudL-brez kazni, kajti pod njegovim navodilom bo otrok le redkokdaj imel priliko storiti kaj kaznjivega.
Sploh naj se vrši vzgoja tako mirna in samoumevno, da otrok ne čuti, da ga kdo vodi. Vsemu njegovemu počen j an ju mora biti dana že od vsega po-četka prava smer, tako da po lastnem nagibu ne udarja čez ojnice. Nič ni bolj napačnega in kvariji-vega, nego mnenje, da treba vedno udrihati po detetu. Otrokova duša je nežna cvetka, ki se razvija le v toplem solncu ljubezni. Neusmiljeno jo pa ugonablja (sira sapa surovosti.
Seveda ni mogoče podajati pedagoških navodil v okvirju kratkega člančiča. Opozarjati hočem tukaj le. kaj bi bilo potrebno, da se usposobijo sploh starši /a vzgojo svojih otrok. V to svrho bi bilo treba sistematičnega poučevanja, zlasti matere. V obliki
večernih predavanj naj bi se dala materam prilika, poučevati se o psihologiji otrokovi ter o vzgojeslovju sploh. Tu bi se odprlo strokovnim pedagogom jako obširno polje delovanja, ki bi gotovo rodilo obilo sadu. Ker bi bila sestavljena predavanja v priprostem, lahko ■umljivem slogu, bi bila razumljiva tudi nižjim slojem, za katere gre tu v prvi vrsti.
Naj pridem končno še na ona slovenska mala, nesrečna bitja. — in žalibog jih ni malo — katerim s te strani ni pomoči. Njih starši so, ali vsled svojih duševnih in moraličnih lastnosti popolnoma nezmožni vzgajati jih, ali vsled težavne borbe za vsakdanji kruh nimajo časa in prilike pečati se s svojimi otroci. Da se rešijo ta nesrečna bitja, treba vso drugih sredstev. Tu ni mogoče vzgajati staršev, ker se več vzgajati ne dado. Treba tedaj pričeti pri otrokih samih. V prostornih zavetiščih naj bi se zbirala taka cleca rano v jutro pod nadzorstvom otrokoljubnih vzgojevaleev. Tu naj bi prebili otroci ves dan med različnim delom, učenjem in igro. Zvečer pa naj bi se dostavili zopet staršem. Samo oni nesrečniki, ki so vsled propalosti svojih staršev v direktni nevarnosti, naj bi se docela zadržali v zavodih. Tako bi vzcvel iz slojev, ik kojih izhaja sedaj večina zločincev, krepak, delaven rod.
Toda kdo naj ustanavlja taka prepotrebna zavetišča? Kdo naj jih vodi ter zanje žrtvuje? Treba razpravljati tucli to vprašanje. Najbližji faktor za vzgajanje otrok je ženska. Polagaj mo ji tedaj tudi skrb za zapuščeno deco v roke. Ravno ženstvp premožnih slojev, ki ni navezano na borbo za vsakdanji kruh, razpolaga z zadostnim časom. Ne vežejo ga stanovske dolžnosti, žrtvovati more z lahkoto po nekaj ur na dan taki. nad vse važni nalogi. Imelo bi pa ono tudi samo zase neprecenljiv hasek samovzgoje. ki bi ,se jej ženstvo moralo podvreči, ako bi hotelo izpolniti to vzvišen® nalogo. Ker bi se pa morale te dobrotniee človeštva v to svrho tudi temeljito pedagoško izobraziti. bi gotovo obračale tudi na svojo lastno deco več pozornosti, kakor se godi, žal. danes, kar bi zopet rodilo le blagodejnega sadu. Merodajni krogi na noge torej : saj nikoli še ni bila ta potreba tako nujna !
FRAN ZGUR.
PESEM DAVNINE
Ena pesem neizpeta v prsih, strunah mi kipi, polna radosti in cveta, polna sočne je krvi---
Šli nekoč smo na pagane. Tatrmane v boj -čez step — Hej, kako je vrag štel rane v solncu zmage naše slep !
šotore smo porazpeli. vtihnil bes je, žvižg svinčenk, a perut povešal, smeli čuk je stari, Timurlenk !
Tja čez stepo v divjem begu begal je Tatar razbit;
kri cvetela v belem snegu izpod konjskih je kopit...
Hej, zastave zlato tkane naše so vihrale v boj, grob požrl je Tatrmane. pesem slavno pel naš roj.
Kakor, da zletel bi s šajko čez deviške Volge grud — pal je, v zvonko balalajko boja žar in gnjev in trud...
Vzhajalo je solnce naše, v dalji tam naš silni car —• Trčili smo v polne čaše : liej. batjuška naš, nazdar !!
MAR. GREGORIČEVA
VERONIKA
ZGODOVINSKA TRAGEDIJA IZ
Prvo dejanje se vrši v Zagorju 1. 1414. Drugo in tretje se vršita v Krapini 1. 1422. Četrto dej. se vrši v Samohoru 1. 1426. Peto dejanje se vrši v Celju 1. 1428.
OSEBE:
1.	HERMAN CELJSKI slavonski ban.
2.	FRIDERIK, njegov sin
3.	ELIZABETA FRANKU IJ A NK A, Fricl. soproga.
4.	IVAN SEN.) S K I, njen sorodnik.
5.	DOROTEJA GOR JANSKA, njegova mačeha. B. ZIGMUND, hvv. ogerski kralj.
T. BARBARA CELJSKA, njegova soproga.
8. IVAN ALBEN, zagrebški škof.
i». ERAZEM WURMBERŠKI, Frider. prijatelj.
10.	BARTOI.OMEJ VRANO VIČ, hrv. vitez.
11.	RADOSLAV DESENIČ, lirv. vitez.
12.	VERONIKA, Deseničeva hči.
13.	LUCA, njena nekdanja dojilka,
14.	LIZIKA, sobarica.
VID, JURIJ, BLAŽ, MARKO: Frid. služabniki. LUKEŽ, BOŠTJAN, GREGOR: lirv. kmetje. SODNIKI, ČASTNIKI, DEKLE.
PRVO DEJAN.I H.
Se vrši v Zagorju 1. 1414
Na levi strani del deseniškega dvorca; na desni je gozdič. Pred dvorcem je drevo in ob tem miza s stoli in klopjo. V bližini grm ali drevo in kamen ob njem.
T. P1UZOR.
Desenič, Luke*, Boštjan, Gregor.
Desenič (sedi ob mizi) A ko ne tugujete radi včerajšnje toče, si res nevern raztolmačiti vaše čmer-nosti.
Boštjan {stoji primerno oddaljen) Najbridkejša nezgoda
je prišla nad nas, Vitez. Desenič Vam je nemara požar poškodoval domovja? Gregor (odkima) Ilujša, hujša šiba božja udriha po nas, gospod!
Desenič (nejevoljen > Tedaj se pa ne obotavljajte nadalje in mi urno povejte, kar se je pripetilo! Vam je li poginila krava? Ali se vam je zaril voz na klancu v blato? Lukež (sedi- res čas tožno zroč r tla, na kamenu ob grmu. Ko prime, govoriti nasloni levo roko oh koleno. z desno pa — v kteri drži robec. — maline po zraku.)
Celjani so nas pokončali, mili gospodar! Desenič (od začudenja plane pokoncii Celjani? Se ti meša. Luka? Saj jih letos, ni med nami. hvala
*) Vprizoritev te drame se je vršila v tržaškem Narodnem d
DESEN1ŠKA. ) '
XIV. STOLETJA V PETIH DEJANJIH.
Bogu! (pogleda k nebu in si malomarno naredi znamenje križa.) Boštjan Na Velikem Taboru so. vitez! Gregor^ Da,., da ! Komaj teden dni so tamkaj, pa že razgrajajo po Zagorju z vnebovpijočimi norčijami.
Desenič izanika, Kdo vas je vendar vznemiril s temi pravljicami ?
Gregor Kdo drugi nego naše žene. naše lastne družine !
Boštjan Pa kaj ne pričajo dejanja? Kakor veste, smo od včeraj drva rili v hosti. Nemci pa so prihrumeli davi zarana. Gregor In vsaki hiši so prizadeli večje ali manje zlo. Desenič Ali jih ni še spametoval vaš lanski upor? Sčim pa so se proslavili ti dični junaci? Govori. Boštjan !
Boštjan Meni so razmesarili vso čredo, mnogim ovcam so odrezali repove, - kozam pa celo vimena....
Desenič koraka razjarjen \ A. to je nečuveno, neču-veno !
Gregor i pokaže Luke.ža\ In Luki so ukradli ženo. Desenič Ka-aj ? Ali je to res. Etika? Lukež Žalibog ! —
Desenič Kje pa so tičali stari; ali so držali roke križem ?
Boštjan Stari, stari.... Hm! Kaj bi stari ? Saj še Filip ki se ne zboji niti vraga — jim ni mogel do živega !
Lukež I 'boga moja Stana, nesrečna moja žena! — Desenič Potrpi Luka! Tvojo ženo zasledimo prej ali slej !
Lukež Malo nade brli a- meni. a tem večji je moj strah, da si jo priborim mrtvo.... Kajti, danes ali jutri.... saj me razumete, vitez! Oh. gorje meni !
Desenič .loj, joj ! In pri tebi, Gregor, so pustili tudi
kak spomin ? Gregor Kako ne? Stožec sena so mi zažgali! Desenič (zmaje z glavo,. Brezsrčno, prekruto ! In je
zadela nesreča še koga drugega? Gregor Seveda, milostljivi gospodar ! Kura Lazar tarna, ko na pogorišču. In kako bi ne, ko so mu divjaki poteptali komaj posejane gredice. Boštjan V naši dolini je sam jok in obup. Desenič Pomirite se, revni moji kmetje! Še danes pošljem sluge na Tabor. A sedaj idite domov in recite svojim ljudem.... Ali ne, ne! Sam hočem z vami, da jih potolažim. Lukež (vstane; Tisočera vam hvala, nepozabni dobrotnik !
Boštjan Naj vanùBog povrne milost, ki* jo naredite nam!
Gregor Kaj bi bilo z nami, ako bi ne imeli vas?... Desenič Kar je v moji moči, rad storim! Le idimo, le! (dre mimo dvorca r gozd, kmetje pa za njim.)
rvu. 7. maja 191 T.
Fi Fi
Fi Ei
Fi
Ei Fi Ei
Fi Vi Ei Fr
Ei
Fi
E,
Fi Vi
Ei
2. PRIZOR.
Friderik, Erazem, kasneje I 'ranori,-(oblečeni kakor lord s pušicami oh boku)
iderik (se prikaže iz gozda, neveda iz nasprotne strani kakor je šel Desenif) Vidiš;? Tamkaj v onem poslopju prebiva moja zala znanka, ■azem (pokima) To sem takoj zaslutil, kajti tako krasna, kakor si mi jo opisal, je v vsem Zagorju le Veronika. iderik Oho! Celo po imenu jo poznaš? ■azem Parkrat sem gostoval s Hrvati v tem dvorcu ter imel priliko občevati z gospodarjevo e-dinko.
iderik Tedaj pa nikar ne odlašaj. Wurmberg, in
vodi me urno na njen dom! ■azem Vsaj tega ne zahtevaj od mene, prijatelj. iderik Grem pa kar sam! (stopi za korak naprej) ■azem Prosim te, Friderik, pusti vendar dekletce v miru. Iz vajinega občevanja se utegne izei-miti le kaj usodnega. iderik Eli. kaj bi že sedaj preudarjal o posledicah. Glavno čustvo, ki me navdaja, je poželjenje po tej lepotici.... ■anovič (ustopi zamišljen in dvigne glavo še le, ko žaru je govorico in ker Erazem ravno izgovori Vero-nikino ime, obstane za drevjem neopazen.) •azem Vem, da je tako. Sama strast te navdušuje za Veroniko, a ko dospeš do cilja, jo zavržeš ko iztisnjeno eitrono. iderik In to govoriš ti, Erazem? Saj si ti ravno tak! Kolikokrat sva včasih skupno vasovala: vživala in nudila vžitek. Zato sva pač na svetu, kaj?	» •azem (nejevoljnoi Prosim, prosim.... iderik ismejaje) Zdi se mi, da razumem kani pes taco moli, Wurmberg! Ti me odvračaš od dekleta, ker bi si ga raci sam privoščil, ne? ■azem Ves drugačen je moj namen ! Toliko nedolžnih deklet je bilo že žrtev tvoje pohote.... vsaj Veroniki prizanesi! iderik I, zakaj neki ?
anovie (stopi srdito v ospredje, Zato.... zato, ker
vam drugače jaz polomim kosti.... ■azem /kar ostrini od iznenadenjoi
Friderik (se začudeno ozre) Oho ! Kdo pa je tak junak? (ga sune od sebe/
Erazem Saj to je naš mili Vranovič, hrvatski vitez.
Friderik Vitez Vranovič ? To ime si moram zapomniti. Vendar mi vsaj to povejte, s kako pravico se vmešavate v moje zadeve in poslušate najin pomenek ?
Vranovič Le po naključbi sem naletel na vaju; poslušal pa sem le. ker sem začni Veronikino ime!
Friderik A — — tako? In kaj znači to zanimanje za deklico?
Erazem (naglo) Vitez je dekličin pobratim.
Friderik Pobratim ? Meni pa se dozdeva, da je vitez Vranovič v tisto lepotico prav pošteno zateleban.
Vranovič Glede tega, vam gotovo ne bom polagal računov !
Erazem Pomirita, se, pomirita! Sezita si v roko!
Vranovič Nikoli, vitez, dokler bo gojil vaš prijatelj nedostojne naklepe do mojih rojakinj.
Dekle (Izza dvorca se prikaže kmečko dekle, ki se jim bliža polagoma s težko butaro dre na hrbtu.)
Friderik (Vranovičiti Saj nisem izrazil drugega, ko najtopleje oboževanje z ozirom na lepoto vaše posestrime.... (uščipne dekleta, v Ike, dočim se dekle sramežljivo ozre v stran in izgine v kosti.) Glej, glej! Kako mehko lice ima ta kuietičica!
Erazem Vsaka ti pride prav! He, he.'
Vranovič (,zaničljivo) Obožujete plemkinje pa se ogrevate za take-ie.
Friderik Za zabavo je pač vsaka ženska pripravna. Idiva za dekletom, Wurmberg. In pridružite se nama še vi, vitez, da vam mine nevolja. i odhaja i
Vranovič (.prežimoi Hvala !
Erazem (pokima i» mu da roka ter odide za Frid.)
Vranovič tgleda za njima: Wurrabergov prijatelj je? Bržkone oskrbnik kakega nemškega posestva, In tak vetrnjak bi si upal zalezovati Veroniko? (Vzdigne pest) Ti že jaz pokažem.... (Stopa zamišljen proti deseniškemu dvorcu in ne opazi takoj Veronike, ki —- v obleki hrv. plemkinje in s prešlim v roki — je izstopila, iz dvorca)
(Nadaljevanje)
MARICA STEPANČIČEVA :
IZPREHOD PO SKANDINAVIJI.
Resnično ! Izprehod moram imenovati svoje nekdanje potovanje po deželi.... ki je slehernemu tujcu ničmanj -čarobna nego oddaljena, potovanje po krajini... ki je v področju Severnega tečaja, ki je domov je nizko-vzraslega Laponca, krivorogega losa, morskega psa in belega medveda, po oni zemlji... ki jo prečucležno obseva polnočno solnce. A da pričnem nemudoma z opisom, krenem naravnost proti severu, na obalo Baltiškega morja. Z ozirom na podnebje tega vodovja, v katero se izteka nad dvestopetdeset rek in med temi ruske Neva, Visla, Njemen. Drina in Pregelj — je razloček med dnevom in nočjo kakor med zimo in poletjem prav
neznaten. Na kopnem ogrevajo namreč solnčni žarki le zemeljsko površje, dočim pronicajo nad Baltom v njegovo najdalšo globel; zategadelj je po njegovih otoki i i in bregovih vse polno krepilnih kopališč in zdravilišč.
Na brežini Baltiškega morja torej in sicer v mestecu Stralsund smo potniki izstopili iz vlaka, da nam skandinavski, oziroma švedski carinarji pregleda j) prtljago, nato smo vnovič posedli svoje prostore, kajti orjaški parobrod «Konung Gustaf», ki je bil že zasidran v luki. nas je sprejel vase z vso železnico vred ter kmalu potem odjadral s sigurnostjo, ko da je prešel nanj le kak otroško igračkasti vlak. Naj prvo je par ni le
krenil napram otoku Bujana (Riigen) do mesteca Sa-snec, se tamkaj zasukal in zapUi 1 v odprto morje brže 111 z lahkočo, ko da prenaša gosje perje.
Ker je Baltiško ali Vzhodno morje hudomušno kakor naš Kvarner. ni bil določen prostor naši železnici na vrhnem krovu, marveč nekako v notranjosti, v središču ladje, kar vpliva izborno na ravnovesje ob času morske nevihte. Balt sicer vobee nima nikake prerazposajerte valov it ve, vendar provzroča marsikdaj parnikom nevarno viharno potovanje.
Nam je tega dne bilo vreme jako milo. pre-vožnja je bila prijaznomirna, da smo mogli vživafi z najprisrčnejšimi občutki vso ono prelest, ki nas je razsipno okroževala. Z zlatim blesketanjem se je poslavljalo solnce od nas, poslavljalo in postovilo, a njegov soj je še ostal in zavijal vso pokrajino, vso prostrano mersko planoto v tajinstveno svečanost. In ko smo se približali cilju, švedski obali, so zafrfotali svetlosivi 'galebje kar trumoma okoli naše ladje, kot da bi nam zučepetavali : Pozdravljamo vas kot prvi domačini svetlih skandinavskih noči !
Skandinavija je največi polotok na evropskem ozemlju, ki ga na severu obliva Severno ledeno morje, na zahodu Atlantski ocean, na jugu Severno.in Baltiško morje, cločim se razprostira na vzhodu prostrana Rusija. oziroma Finska. Poslednjo loči od Skandinavije Bolniški zaliv.
Skandinavija se deli v dve kraljestvi: v Norveško in švedsko.
Norvegija se vleče-od juga v ozkem Iraku napram zahodu do najskrajnejšega severa; švedska objemlje v obširnem obsegu pokrajine na jugu in izhodu, odkoder se zaokroži preko severnega tečajnika proti severu.
V prepričanju, da pač nikoli več ne "odpotujem proti daljnemu severu, sem v Tralleborgu izstopila in prenočila, da prehodim, pregledam ter se seznanim tu li z vsem onim, česar mi sama na sebi ne morejo nuchti [ glavna mesta.
Nabrežno mestece Tralleborg nima sicer za tujca druge važnosti, ko ono, da ima zalo lego na obali. V meni pa jo vzbudilo zanimanje že s tem, ker sem doživela V njem prvo poletno svetlo noč, noč teme in sen •. Na vrtu edinega hotela, kjer sem si najela prenočišče, ^ se je vršil istega večera koncert, k i je trajal kasno v noč, - oziroma v beli dan.
Turobno, mehkočutno in skoro tožnomilo so S zvenela sviralca in niti za hipček se ni izpozabila-struna. da bi se zaokrožila v poskočnost. In slično sviranje je donelo po vsej Skandinaviji; seveda ne umešavam semkaj koncertov iz Stockholma, Bergen in Kristianije, ki imajo na vsporedu Havdna, \Vagnerja in Paganinija, marveč mi je v mislih le kraj in narod, ki še ni poku-. kal skozi lino svojo domovine ter se naslaja najrajše le ; ob izlivu lastnih čuvstev in teženj....
Kakor že povedano, je ugasnilo solnce že pred kakimi štirimi urami, vendar je bila prostrta nad mestecem ista svetloba še ob 11. uri zvečer le s to razliko, da je izginila vsaka soparna sapica, kakor je preminil promet raz -cesto in hiše. Bila je ta svetloba odsov polnočnega solnca ! Na vrtu pa so svirali, ko da je poldne, in ko da je poldne so se izprehajali ljudje paroma
in trumoma po ulicah, mimo razkritih prodajalničuih izložb in steklenih duri. ki so bila sicer zaklenjena ali ne zavarovana z železjem in zapahom, kakor so pri ims zbog tatov in razgrajačev....
Preden nadaljujem naj omenim, da obstaja Šved ska toliko glede njene zemeljske razsežnosti, kolikor glede prirocle in kulturnega življenja iz treh najrazličnejših glavnih predelov : Južni dol ali. takozvano (Jotlandsko vsebuje deželice. Skane, Blekinge, Hal lund.
Srednji del objemlje Svealandijo ter ima pro-rmeije Upplandija, Dalarne ali Dalekarliju, Gastrikknd in Halsingland. Severni del ali Norrlandija obsega Jamtlandijo, Indalsalfs in Laponsko. Opozarjam na te predele, ker so si po vsem svojem bitstvu tako različni, ko da .je vsak posebe podrejen drugomislečemu vladarju, kakor je raznovrstni toplini.
Naslednjega dne sem se odpeljala i/. Tralleborga v pol ure oddaljeno trgovinsko mesto Malino. To mesto, ki je prav za prav metropola deželice Skane, ima 88.000 prebivalcev. Krog njega pa se razprostirajo plodov ite njive, obraščene z rastlinami, ki služijo v nabavo sladkorja. Ko sem si ogledala vsaj po zunanjosti znamenitosti tega mesta, sem se napotila v Lund, staro vseučiliščno mesto, ki je istočasno škofova stolic i in ima pod oltarjem starinske evangeljske stolne cerkve znamenito kripto iz XI. stoletja. *i Dasi ima Lun i jedva 20.000 prebivalcev, poseduje vendar razkošno knjižnico s 180.000 iztisi. Bazen vseučilišča, ki je bilo zidano že 1. 1668. ima bogat deželni muzej, ki hrani naj starše kulturnozgodovinske odlomke cele švedske. V Lundu pa je tujcu na ogled tudi di/inavje p,-sinka Esaja Tegner-ja, oziroma njegova soba,.dočim naletiš na njegov spomenik v mestnem parku, kjer je med stoletnimi lipami in prastarimi bresti in kostanji, razvrščeno še vse polno drugih kipov odličnih mož.
Sosedna deželica. Blekinge, je razkošno post.uma z rastlinstvom in se odlikuje po mičnosti in lepoti vsled svojih tlivnih Binenskih jezer.
Dočim se razteza deželica Halland ha zapadni strani Južne Švedske, tako se razprostira provineija Blekinge na vzhodu vzdolž Baltiškega morja.
Glavno mesto te dežele je največje vojno pristanišče Karlskrona. To mesto, ki leži daleč, od direktne železniške proge ob ustju reke Lyekebrya. je večje nego Lund in je važno že zato. ker vodijo iz njega izleti toliko na otok Oeland, kolikor na otok Gotland. ki slovi po svojem - vsled mestnega obzidja i/, XIII. stoletja -zgodovinsko važnem mestu Visby.
Vožnja od Lunda proti severu je jako mikavna zlasti, ko se bliža vlak Smalanclski planoti. Vobče je priroda po Južni Švedski kaj slikovita in ljubka. Tu se ti pase oko po nedogledaih senožetih. tam ti plove preko jezera. Tu ti je v naslado sveže zelenje rodovitnih poljan, tamkaj žuborenje potokov in studencev tako, da če nimaš na umu dostojno duhovite pohvale, moraš vsaj nemo občudovati okrožujoči te zemeljski raj. Spomin,jam se, da sem naštela nekega dne celo množico jezer, in sem bila le jaz ona, ki je prenehala s štetjem, ne pa jezera s svojim valovanjem. Bazen lega imajo dežele Južne Švedske kaj ponosita veleposestva in
*) Glej Dom in Svet XII. 12 (Lundska kripta).
udobne pristave, zgodovinske gradove, podjetna prebivališča in' neutrudljive tovarne, da ti je potovanje v neprestano zabavo. Njene gosto našel j ene ravnico so vobče vse obdelane. Prostrano nižavje juž. Švedske pa krasi kolobar obraščenih hribc-ev, ki baje nudijo najzalše razgledne točke. Nepopisno prijetna je vožnja kraj smejočih mestec Vislanda, Altfesta. Nassjo in Jonkoping. ki je znano vsled svoje razširjene obrtnosii z žigicami. To mesto leži ob kristalnem zrcalu : ob jezeru Vetter. ki je 1970 qkm dolgo. Iz tega jezera kuka clok Visingsd. ki zvabi marsikoga k sebi zaradi zgodovinsko važnih razvalin. Vettersko jezero spremlja potnika delj časa oh levi strani vlaka, dočim pomigava z desne drugo z imenom Viken. Ob njem leži staro mesto Vadstena. v katerem je tucli grad. nekdanje bivališče plemkinje Brigite. sedanje svetnice in švedske patrone. Ker žc govorim o jezerih naj omenim, da
največje jezero južne Švedske jezero Venner, kj meri 5570 qkm. Ono valovi ob vznožju gore Kinekullen, in je v geologiškem kakor botaniškem oziru ena izmed najzanimivejših evropskih gora.
Igraje minevajo človeku polja, goščave in hribovje. da ne ve kako in kedaj so pobegnile mimo njega mesta Motala, Linukoping, Soderkoping in Nord-koping, da ne ve kako je že dospel prnl Hjalmarsko jezero. Še preden pa zaclobi pokrajina ime Bergslagen, se naslajaš lahko s pogledom ob divnih vodopadih. ki jih podaja reka Motala.
O tej novi deželici naj omenim, da je jako gorata in oddaja zelo mnogo železa. Po petnajstih urah pre-prijetne sicer tudi utrudljive vožnje, se približa vlak Malarskemu jezeru in švedski prestolnici, elegantnemu Stockholmu. ki leži na njem.
(Nadaljevanje).
ALEKSANDRA.
Bela noč. vsa polna zvezd se je preko cest nad mestom razgrnila, v objemu tesnem poljubila tihi park.
Brez glasu v polnočnem snu so zasanjale cvetice. Obmolčale so stezice
motil nočni mir le mehak zefir : rožam, dremajočim šepetal —• zlato bajko pripovedoval o čarobnostih deželi.
Mesečine pajčolani beli padali so preko gred.---
V PARKU.
Tam, nekje v daljavi liki spev sanjavi je šumljal v presledkih vodomet.
Božji mir.... Ne ! Č.uj stopinje v pesku in kjer sveže brinje vzpenja se ob sloki brezi, tam po ozki stezi vitki stopata postavi roko v roki.
Njima ne klijo cvetovi nežnobeli, ki dremaje ljubko zarudeli se nad njima sklanjajo, o zlatem soju sanjajo.
Oj, nikar ! k njima le krvavordeče rože. polne hrepenenja se kipeče dvigajo s posrebrenih nočnih senc.
.L PALŠKA :
STROJEVODJA IVA NE K.
Črna noč rjove nad domovi. V dolgih, groznih vzdihih tuli čez strehe ledena kraška burja. Divje so njene melodije, mozeg pretresu joče. Rohneč se zaganja v ( kna, drvi krog oglov in kadi neusmiljeno z debelimi sneženimi kosmi. Gorje mu. kdor je na poti, brez strehe, sam v tej strašni, hrumeči noči !
Nobenega človeškega glasu ni čuti. le burjiu jdač stoka nad ponižno dolinico in njenimi drobnimi domovi z malimi, medlo se svetlikajočimi okni. Tam gori na rebri se je prikazalo dvoje velikih, zarečih oči. Bavnokar je prilezel iz predora tovorni vlak. Hreščeča lokomotiva počasi sopiha dalje ter ječi in diše, diše. kot umirajoča, razbičana duša. V harmoniji se spaja vla-kovo stokanje z mogočnim tulenjem viharja. Zdi se, da stroj omahuje, da bo zdajci premagan od burjinih sunkov zdrsnil z vsem svojim tovorom iz zasnežene proge doli po strmem nasipu. Počasi, počasi se pomika
truden navkreber, kot bi slutil, da je v duši njegovega vodnika enaka noč, enaka zima. enaka utrujenost.
Žalostne misli je mislil nocoj mladi strojevodja Ivanek. Prepusteč delo za trenutek kurjaču se je naslonil na odprtino nad st-rojevimi stopnicami in zrl v turobno noč. Bdečkasto je ožarjal ogenj iz lokomotive' njegov obraz v profilu in opazovalec bi hit videl dvoje grenkih, trpkih potez krog lepih usten. Ni mu bilo mar ne viharja, ne mrzlih snežink, ki so mu trdo pršile v razgreto lice. S svojimi globokimi, rujavimi očmi je napeto bulil v temo, hoteč rozločiti dolpod nasipom široko, gladko cesto, ki je bila nocoj vsa polna spominov. Dolgo mu je blodil pogled po -črnem mraku, toda videti ni mogel ničesar, a končno se mu je zazdelo, da se je hipoma pretrgala na dvoje črna koprena razpeta od zemlje do neba in pred njim se .je zasvetila lepa, položna cesta, prav taka. kot .je bila v onem sladkem
■avgust skem večeru, vsem s srebrno mesečino obsutein in z zlatimi sanjami posejanem. - —
Spominjal se je besed, kj jih je govoril, spreha-jaje se po tej beli cesti, mlademu dekletu ob svoji strani. ■ Marija», ko bom vozil tod mimo v zimi in viharju, bom mislil nate in v duši mi bo toplo in lepo«. Rahlo jo položila kostanjevolaso glavo na njegovo ramo in dolg. vdan. hvaležen pogled mu je bil odgovor. Ljubil jo je
tedaj: bila je njegov svet, njegovo življenje. —--In
oni večer jej je govoril vse tiste lepe, sladke, vroče besede. ki jih govore, mladeniči ob svetlih, mesečnih
nočeh, po sveži rosi dehtečih.-----
In prišlo je. kakor pride mnogokrat med mladi-
mi ljudmi. Padla je beseda, malenkostna, neznatna, morda nekoliko dvoumna in pretrgala rdečo nitko, k i ju je vezala. Razšla sta se in nič več se nista srečala. Iskala jo je njegova duša, a ni je našla.
In strojevodja Ivanek se je izgubljal med prijatelji in vinom in malone pregnal misel na dekleta.
Nocoj j ta. ko divja zimska, viharna noč, kakršno si je v duhu slikal pred nekaj meseci ni mogoče uiti bledim, grenkim spominom. V srcu mu je težko in mrzlo. Zlobnorohneče se mu reži v lepi, utrujeni obraz ledena burja. Njegova lokomotiva počasi leze navkreber 1er sopiha in d i še, diše, kot umirajoša razbičana duša. A strojevodja Ivanek pa misli na poletni večer.---
I. M.
DUHOVNIŠKI CELIBAT; POSTNA POSTAVA.
Lvovski škofijski list je naznanil, da se v švrho povzelige duhovskega stanu v grško-katoliški cerkvi ukrenejo gotove odredbe, ki bodo pospeševale celibat, Stvar je vzbudila, veliko presenečenje: lvovska grško-katoliška dnhovščina in ukrajinski Narodni svet sta vložila na metropolita grofa Szeptickega protest; prišlo je tudi mnogo odposlanstev, a zaman. Dne 10. t. m. so se. oglasili pri metropol itn podpredsednik Romanczuk, poslanci Petruševič, dr. Levicki, gosposkozbornični član Barvinski i. dr. ter prosili, naj ne uvede celibata, šepticki je ostal neizprosen. - Poslanstvo je nato metropolita svarilo, naj s tem vprašanjem ne začenja boja.
Tako je poročal list »Slovenec» dne 12. septembra 15)18. Poročilo je slonelo gotovo na dejstvu, ker je znano, cla se je nadškof Szeptieky. kakor bomo še slišali.. že od nekdaj trudil in prizadeval, da bi uvedel tudi za grško-katoliške duhovnike celibat, kakor je uveljavljen za rimskokatoliške.
Kakor uvidimo iz poročila, je vladal" proti taki narlškofovi nameri odločen odpor toliko od strani duhovščine same, kolikor od strani zastopnikov ljudstva.
To je obramba človeške prostosti! Prostost pa je najvzvišenejša in najvažnejša prednost in odlika človekova. Posebno pa je neizmerno dolekosežnega pomena Človekova prostost glede ženitve. Te prostosti naj človek ne da iz rok. da jo more porabiti kakorhitro bi to zahtevala njegova časna sreča, a v prvi vrsti njegova dušna korist.
V boljše razumevanje tega naj sledi o prisiljenem celibatu obširnejše razmotrivanjč. Proti duhovniškemu celibatu se je že mnogo pisalo, a skoro večinoma iz golega nasprotovanja proti duhovniškemu stanu vobče in iz sovražnosti proti katoliški Cerkvi. Tu pa bodi govor o tem s strogo «versko-zveličavnega -stališča» !
Kaj je videla sv. Terezija.
Pri duhovnih vajah slišijo duhovniki večkrat pripovedovati, kako je nekoč videla sv. Terezija v za-nmknjenju ali viziji pekel, čigar tlak je bil ves pokrit s — tonzurami. Tonzura se imenuje majhen okroglo ■ostrižen ali obrit prostor na temenu. Tako tonauro nosijo kleriki in eluhovniki. Tonzura je znak prestopa iz svetnega stanu v kleriški, to se pravi, tonzura je zunanje vidno znamenje, da se hoče mladenič odpove-
dati svetnemu življenju in se pripravlja za duhovniški stan. Vendar pa niso zvezane s tonzuro prav ni kake dolžnosti ali obljube.
Sv. Terezija je torej vielela v svojem zamaknje-nju pekel tlakovan s tonzurami. Tonzuro pa nosijo duhovniki. Iz tega sledi, da je v peklu, oziroma, da pride v pekel prav mnogo, če ne večina duhovnikov. Tako se pogosto pripoveduje in tako se razlaga pri duhovnih vajah duhovnikom.
Zelaj pa je le dvoje mogoče : «Ali je to res. ali pa ni res». Ake> to ni res. čemu se potem to pripoveduje in s tem strašijo duhovniki ? Če pa je to res, nastane vprašanje, zakaj se pogubi tako velikansko število duhovnikov?
Sv. Terezija je bila pametna in izobražena ženska. Ona si ni tega izmislila kar tjavendan. temve-č je res morala imeti tako videnje, ali pa se ji je zdelo, da ga resnično ima.
No, pa to ne pride v pošte v. naj bo temu tako ali tako. resnica je. da se to videnje sv. Terezije kot (¡resnično» pripoveduje in da se na podlagi tega izvajajo logični sklepi. To se pravi: Ker se pripoveduie videnje sv. Terezije kot «resnično», se izvaja iz tega tudi «resnica», da se pogubi večina duhovnikov. Pekd tlakovan s tonzurami! Po človeško si pri tem predstavljamo pekel kot. prostran, velik prostor ali kraj. In ves ta prostor pokrit z duhovniškimi tonzurami ! Gotovo je torej, da se pogubi prav velikansko število ali pravzaprav velika večina, duhovnikov.
Zelaj pa nastane vprašanje : «Zakaj se pogubi toliko duhovnikov ?» Ali je duhovniški stan zato ustanovljen, da pogubija samega sebe ? Človek bi sodil nasprotno, cla se namreč najlažje zveliča ravno duhovnik. In tako svet tudi splošno sodi. Kaj ne ! Sa.j se duhovnik peča le s svetimi rečmi in opravki. Morala bi torej biti /e sila, da se pogubi duhovnik. Kako naj živi duhovnik v grehih, ko nima skoraj niti priložnosti grešiti ? Tako sodijo ljudje, zlasti priprostejši. In vendar duhovniki vedno ju vedno slišijo, da se jih pogubi večina ali vsaj prav mnogo.
Težke duhovniške dolžnosti:
Zakaj se torej pogubi toliko duhovnikov ? Odgovor ni težak. Saj sledi že iz trditve same logični zaključek : «Ker je duhovniški stan zelo težaven in odgovor-nostipoln». Čim več ima kelo dolžnosti, obveznosti,
postav in zapovedi, ki ga vežejo v vesli, tem več je tudi nevarnosti za greh. Gotovo, kdor nima postave ali zapovedi. je tudi ne more prelomiti. Kdor jo pa ima, jo tudi lahko prelomi. In ravno duhovnik ima mnogo dolžnosti, mnogo zapovedi in postav, ki vse «vestne». Zato je duhovnik veliko bolj izpostavljen grehu, kot vsak drug človek. Duhovnik lahko naredi velike, smrtne grehe, ki jih drug človek sploh «ne more» storiti. Tega ljudje nikoli ne pomislijo temeljito in zato imajo, kar se tega tiče, napačno mnenje o duhovniškem stanu. In to ni prav. Ljudstvo bi moralo biti podučeno o težavnosti in nevarnosti duhovniškega stanu. S tistimi praznieami (frazami), ki se včasih slišijo češ, kako lep in vzvišen je duhovniški stan. a tudi kako težaven in Odgovornosti polen, ni nič' povedano in premnogi razumejo, da je tista težavnost v tem. da mora duhovnik hoditi okoli vsakovrstnih bolnikov in to ob vsaki uri tudi po noči, da mora ure in ure sedeti v spovedniei in to leto za letom, da je izpostavljen zasmehovanju in zaničevanju vsakega potepuha itd. Ne! Ljudem bi se moralo povedati, «zakaj» in «v čem» je pravzaprav duhovniški stan težaven. Ljudstvo bi moralo imeti jasen pojem o «življenju», ki ga mora živeti duhovnik, o njegovih dolžnostih in nevarnostih. In za to bi morali poskrbeti škofje z veliko natančnostjo in z veliko od kri tosršn ostjo. A tega škofje ne store niti od daleč v zadostni meri, ker se boje, da bodo potem imeli še manj duhovnikov, kot jih imajo. Toda če nalagajo duhovnikom tako težke dolžnosti, da so v tako veliki nevarnosti večnega pogubljenja, bi morali vedno in vedno tudi pojasnjevati ljudstvu, kakšne so te duhovniške dolžnosti in težave, ker duhovnike daje pač ravno ljudstvo.
Vsak duhovnik, čeravno slučajno "ne opravlja dušnega pastirstva. marveč mu je naloženo kako drugo opravilo, je vendar dušni pastir. Duhovnik je posvečen Bogu, je odločen edino za to. da navaja ljudi k verskemu, bogoljubnemu, zveličavnemu življenju. Vse njegovo delo mora biti osredotočeno okoli lega cilja. Duhovnik je po «svoji vesti» dolžan biti dušni pastir drugih, duhovnik je pred Bogom dolžan skrbeti s-a zveličanje drugih. To je torej njegova «vestna» dolžnost. Vsaka nemarnost in nerodnost, vsaka -brezbrižnost in lenoba v tem oziru, je zanj grešna.
Da, nemarnost in le nemarnost, ali pri duhovniku je greli. Vse drugače, kakor v kakem drugem stanu; če n. pr. kmet obdela svojo njivo bolj površno ali nemarno, bo gotovo imel manjši in slabši pridelek, vendar radi tega nič ne greši pred Bogom. Če sadjercjec ne čisti in obrezuje sadnega drevja, bo imel manj sadja, a radi tega nobenega greha. In tako bi se dalo navesti mnogo vzgledov iz vseli stanov. Ako pa-duhovnik opravi kako svoje stanovsko opravilo bolj površno in nemarno, ima že greh večji ali manjši, kakor je pač nemarnost večja ali manjša. Pri duhovniku je pač «vse» vestno, za vsako svoje opravilo in dejanje je odgovoren pred Bogom. Zato bi moral biti vsak duhovnik globoko pobožen in poln gorečnosti v izvršanjiu svojega poklica. A naj reče kdo, kar hoče, tudi po-božnost in gorečnost je le bolj prirojena lastnost, kot pa pridobljena ali priučena. Saj vidimo koliko svetnih ljudi in sicer visoko izobraženih .je neprimerno bolj pobožnih kot, mnogo, mnogo duhovnikov. Jim je pač
prirojeno. Lahko si torej predstavlja vsak. kako težaven je duhovniku njegov stan. Duhovnik ima prepolno dolžnosti, ki jih je dolžan opravljati pod grehom, največkrat, pod smrtnim grehom.
Vsak človek mora izpolnjevati božje apovedi, hoče priti v nebesa. Za nobenega ni izjeme. «Če hočeš iti v žizljenje, izpolnjuj zapovedi !» je rekel Kristus Gospod. Toda pri duhovniku je vsaka zapoved se poostrena. Ako se duhovnik le «nekoliko» pregreši proti kateri zapovedi, je že njegov greh večji, kot pri svetnem človeku, ker vsak vidi ali hoče videti v tem pohujšanje, oziroma slab vzgled. A zraven desetih božjih zapovedi ima duhovnik še premnogo cerkvenih zapovedi in predpisov, ukazov in navodil, ki ga vse vežejo v vesti. Duhovnik bi moral biti popolnoma ločen od sveta, da bi mogel natančno izpolnjevati svoje dolžnosti in se lažje varovati greha. A kaj vidimo ? Ravno, duhovnik mora živeti sredi sveta, v vrtincu -človeškega življenja, tako da je izpostavljen očem vseh. Duhovnik bi moral biti angel med ljudmi, a je le človek, človek podvržen vsem -človeškim potrebam in vsem človeškim nagnjenjam in slabostim. Kako otežkočena je potemtakem duhovniku pot zveličanja !
Celibat ali samstvo.
Katera pa je najtežja in «najnevarnejša» dolžnost duhovnikova? Vsak ve, da je to «celibat» ali «samstvo \ Duhovnik ne sme biti oženjen. Zavezan je po c.rkvemli predpisih, da ostane samec vse življenje. Cerkev to zahteva od njega brezpogojno. Vsak. kdor hoče postati duhovnik, ga Cerkev zaveže v vesti, da ostane samec do konca življenja. Kot duhovnik je potem navezan na celibat za vselej, naj pridejo razmere kakršnekoli. Ni več rešitve iz celibata pod nobenim pogojem. Četudi pozneje spozna, da se je prenaglil, da nima sposobnosti in moči, da bi držal celibat, nič ne pomaga. Pomoči nt rešitve ni od nikoder. Tudi če mu preti največja ne varnost, da gotovost, da se pogubi, celibata ga nihče-ne odveze. In tudi če bi bila zanj gotovost, da se izven celibata zveliča, ne more in ne sme ven. Gori, trpi m pogubi se, toda celibata te nihče ne odveze !
Če je res videla sv. Terezija pekel tlakovan s-tonzurami, je temu prvi in skoraj bi rekel edini vzrok celibat, kajti ravno celibat je najtežavnejša in najnevarnejša dolžnost duhovniškega stanu. In glejte, ravno za cclibat ni nobene priprave, nobene preizkušnje V semenišču se duhovniški kandidat (bogoslovec) uči razne stroke bogoslovne vede; iz vsega tega mora napraviti seveda tudi izpit in če ni zadosti podkovan, ga ne pripustijo k mašniškemu posve-čenju. To je gotovo prav in drugače biti ne more. Tudi v pobožnih vajah se uri duhovniški naraščaj. Prav in potrebno ! Toda za najtežavnejšo dolžnost ni nobene priprave. Duhovniški kandidat- mora vedeti in znati to in ono, ali pa bo mogel, v resnici izpolnjevati najtežavnejšo in najglavnejšo duhovniško dolžnost, celibat, od katerega je odvisni o vse njegovo duhovniško življenje in delovanje in njegovo zveličanje, «ga nihče nič ne vpraša». Nikdo mu ne pojasni, kako velika nevarnost je združena s celibatom! Nič ! Ko ravno nanese priložnost, ta ali oni profesor opiše z lepimi besedami lepoto in vzvišenost «devištva», ali da bi opisa val tožavo in nevarnost celibata, da bi praktično kazal kake dolžnosti in nevarnosti so združene s celibatom, da je največ ravno od celibata odvisno
njegovo zveličanje ali pogubljenje, o tem navadno uiti besedice. Če pa včasih kak vesten duhovni voditelj kaj natančnejšega omeni o tej stvari, dobi hitro migljaj, ako sam ne pride na to, da je treba stvar nekoliko omiliti. ker drugače je nevarnost, da se bogoslovci preveč oplašijo in zapustijo semenišče. Tako postopanje ni vestno. Če zahteva Cerkev od vsakega duhovnika celibat in se potem izgovarja, tla ona nikogar ne sili v duhovniški stan. bi morali tudi najstrožje poskrbeti, da bi se bogoslovci natančno podučili o težkem bremenu celibata. "Ni dano. pa ni dano vsakemu, ki so ga spravili v semenišče i ji ga že z majhnega določili za duhovnika. da bi vse svoje življenje živel v celibatu.»
Bogoslovci v semenišču ne dobijo nobenega natančnega pogleda v «praktično» življenje duhovnikovo. Ko pa pride mlad duhovnik. 23-25 letni mladenič med svet. tedaj začne še-le spoznavati in skušati težko življenje svojega stanu. Zdaj se začne še-le zavedati, kaj ¡n kdo je. In to spoznanje raste čedalje bolj, leto za letom. In prav nikogar nima. kateremu bi mogel in smel potožiti svoje bolečine. Je pa tudi brezpotrebno. saj mu nihče ne more pomagati. Tako mora le sam nositi svoj križ s tiho notranjo nevoljo in jezo, dokler se mu ne «privadi» — privadi namreč sakrilegično t. j. bož.je-ropno opravljati sveta duhovniška opravila. Strah in groza :
Vsemu temu je skoraj izključno kriv celibat. Treba je samo pomisliti, kaj je pravzaprav celibat, treba je poznati pomen in duha celibata. On kaj je «cluh» celibata ? Duh in pomen celibata v duhovniškem stanu je isto. kar «devištvo» v najstrožjem pomenu besede. Vse. kar krši šesto božjo zapoved v najmanjši meri. je obenem greh tudi proti celibatu. Torej vsaka prostovoljna nesramežljiva «misel» je že kršenje celibata, je že prehanifcev nari njene obljube vednega devištva. Za duhovnika je torej dvakrat smrtni greh. In če v takem stanju deli sv. zakramente, je vse božjeropno. j Kn primer ! Mislite si duhovnika, ki je grešil s presto- | voljno nesramežljivo «mislijo». — in kako lahko in hitro se to pripeti vsakemu človeku celo v visoki starosti ! — kako je potem v najbližnji priložnosti, ki se mu je ni mogoče izogniti, da stori celo vrsto smrtnih grehov, božjih ropov. Gre maševat, V zakristiji ga že čaka spovedenec, ki želi biti spovedan in obhajan. Mačnik ga spove, nato obhaja — s tem stori dva smrtna greha, ker je v smrtnem grehu delil sv. zakramente : sv. pokoro in presv. Bešnje Telo. Pri sv. maši stori 201 >el. dva smrtna greha : pri spremenjenju. ko posveti kruh in vino in pri oblajih, ko zavžije presv. Rešn.je Telo in Kri. Po sv. maši ga čaka krst. Krsti, zopet smrtni greh. Popoldne še en krst. zopet smrtni greli. Proti večeru je klican k bolniku, da ga previdi. Podeli .mu tri sv. zakramente : sv. pokoro, sv. Rešn.je Telo in sv. posleduje olje in stenr stori zopet tri smrtne grehe (če pa kdo hoče, da je samo eden. je menda tudi zadosti). In tako gre naprej teden za. tednom, mesec za mescem, leto za letom. Ni torej čudno, če se duhovnik slednjič privadi božjim ropom, kajti človek je tako šibak, da prav lahko znova greši, četudi gre k spovedi !
Zdaj pa naj ravno kar doraščenega mladeniča slovesno zavežejo za vse življenje, da bo živel v duhu celibata ! Strahovito dalekosežna dolžnost! In vendar, kdor hoče postati duhovnik, je prisiljen sprejeti to dolžnost-. Ali pa bo tudi «res» izpolnjeval to dolžnost, pri vseh menjajočih se razmerah življenja, se upošteva odločne premalo resno. In če se zgodi pozneje nasprotno, .¡e vrženo vse le na njegovo vest in odgovornost z izgovorom. da Cerkev nikogar ne sili v celibat, Da pa je bil tako ali tako prisiljen postati «duhovnik», tega noče upoštevati nihče.
Da, sprejeti dolžnost vednega devištva in živeti med svetom, kakor mora živeti ravno duhovnik. ,ie okrajno neprevidno in za dušo zelo nevarno, ako kdo ni gotov, da bo mogel z lahkoto izpolnjevati to dolžnost. Zato pa tudi Kristus ni vpeljal celibata za nikogar obvezno. Hvalil je devistvo kot popolnejše, toda «zapove-dal» ga ni nobenemu, tudi apostolom ne. In tudi apostoli niso zapovedali celibata, Še-le pozneje so ga vpeljali paj>ež in škofje, ki so določili, da se duhovniškim posvečencem, naloži dolžnost vednega devištva oziroma dosmrtne -čistosti. S sprejetiem subdijakonata so ti že zavezani s to dolžnostjo. Tega določila so se potem vedno strožje držali papež in škofje do današnjega dne in se ga držijo.
(Nadal.jeran.jr).
Vita Tihodolska, Rupa :
Oj šumite!...
Oj, šumite črni bori v temni gori, oj, šumite!....
Kraška burja ostro brije -vaše naj vrhove vije, da priklanjajo se zemlji sveti, ki tepta jo turec kleti — -
Mnogo so nam vzeli, mnogo prizadeli domovini ran.--
Vi pa, črni bori, vaši temni zbori naj šuštijo
pesem tajno, bratom našim naj šumijo:
Bratje — sužnji
oj, ne plakajte,
srčno, resno čakajte,
priti kmalu mora dan,
ko bo slednji prost Slovan!
	DROBI IN E	
		
Zima.
Gospodinje so silno bojimo zimskega časa. Naše denarnice trpe pozimi navadno več, in tudi vse delo v hiši je pozimi otežkočeno ter ne gre tako hitro in prijetno izpod rok kakor poleti. Vendar pa nikakor ni tako hud zimski čas, kakor si predstavljajo to nekaterniki. T ti d i zima ima svoje dobre in lepe strani. Treba le, da smo nanjo pripravljeni, da se utrjujemo že poleti za prihod zime. Pa tudi pozimi se ne smemo bati zraka in vode.
Kar se tiče uporabe vode, je pač težko izreči zadnjo besedo. Ta je bolj utrjen, drugi manj, temu koristi mrzla voda, drugemu pa morda škoduje. Vsekakor je dobro in koristno umivanje s hladno, a ne ledeno vodo pozimi. Umivati pa se moramo v topli sobi, da se ne prehladimo, ter se otirati z ostrimi brisalkami. Sploh moramo paziti, da nas pri umivanju in tudi potem ne zebe. Kdor ima dovolj telesne gorkote in je že utrjen, se umiva lahko tudi v mrzli sobi z mrzlo vodo.
Kot nekako nadomestilo za manjšo uporabo vode nam nudi gibanje v prosti naravi, v svežem zraku, ki je pozimi, kakor znano, čistejši, kakor v drugih letnih časih Jako zdravo je tudi tekanje z bosimi nogami po ravnokar padlem snegu. Sneg, ki je šele padel, je mehak in ni mrzel, dočim postane sneg pozneje trd, opolzel in zrnat in ne more služiti kot zdravilno sredstvo.
Gorkota v sobi naj ne prekorači 15 stopinj K. Ved 110 zračenje teh prostorov — vsaj zjutraj in zvečer — je pre potrebno za zdravje. Kjer je mogoče, naj se odpro za nekaj časa okna in vrata; na ta način se i/.čisti soba naj. hitreje in bolje. Kjer niso ljudje podnevi v spalnici, je dobro, da je odpito okno prav dolgo. Na vsak način treba vse stanovanje dostikrat in izdatno zračiti. Treba pomis liti, da se čist zrak tudi mnogo hitreje ogreje kot oku. ženi, zato naj gospodinji ne ho žal gorkote, ki uide v par minutah skozi odprto okno. Ko zapre okno, se zrak v kratkem času zopet segreje.
V spalnicah treba od časa do časa tudi kuriti, vendar pa ne zvečer, nego zjutraj ali podnevi. Na ta način, se odstrani vlažnost, ki je škodljiva človeškemu telesu. Bližine zakurjene peči se moramo po možnosti izogibati Gorkota mehkuži telo. A ko pridemo od gorke peči na prosto, kar trepetamo od mraza in hitro se prehladimo. Vsakdanje umivanje vratu s hladno vodo .uspešno zabra-li j nje prehlajenje ter zlasti vratne, bolezni.
K dot ima le količkaj časa in prilike, naj se prav mnogo giblje pozimi na prostem. Drsanje in sankanje sta jako zdrava športa, ki krepita in svežita telo in dušo. Seveda mora zimskemu času odgovarjati tudi obleka, ki jo imamo na sebi. Obuvalo ne sme biti premajhno: skrbeti
je predvsem, da imamo suhe noge. Tudi ostala obleka ne sme biti pretesna, da more zrak do telesa. Posebno neumestni so robci ali ni te, ki jih imajo nekateri tesno ovite okoli vratu; po mestih pa nosijo gospe in gospodične takoimenovane boe. Robce in boe je takoj odložiti, ko stopiš v sobo! Vse zavijanje le razvaja vrat, ki bi moral biti prost, da se utrdi.
Hrana mora biti pozimi krepka, toda ne pretežka, ker se navadno v tem letnem č.isu manje gibljemo, torej zato težje prebavljamo. Mnogi mislijo, da povzročajo opojne pijače, zlasti žganje gorkoto. To pa ni res. Dobro je znano, da je med zmrzliftoi osebami največ žganjarjev. Gorkota, ki jo občuti človek takoj po vživanju žganja, izvira iz žgočega vpliva alkohola in je le navidezno do-brodejna. Ker alkohol zgori v telesu, povzroči res nekaj toplote, istočasno pa tudi oslabi živce. Kri sili v večji množini na površje telesa, iz česar izvirajo rdeča, zarip-ljena lica pijancev in občutek gorkote. Ta občutek mami ljudi, ki čutijo, kako sili kri v povečani množini h koži, v resnici pa niso ogreti, nego ohlajeni, ker je kri na koži bolj izpostavljena vplivu mrzlega zraka in vsed tega izgublja notranje telo vedno več gorkote, kol jo dobavlja. Z uživanjem alkohola pada torej telesna toplota, in marsikdo, ki s* je midil z žganjem ogreti za daljno pot, je po poti zmrznil.
Pravilna hrana, primerno gibanje na prostem, svež zrak v stanovanju, prikladna obleka in pametna uporaba vode, so najboljši stebri za ohranitev zdravja tudi v najhujšem letnem času.	A7. F.
Spanje otroka.
0
Urni telesni in duševni razvoj otroka v prvih letih utruja vse telo ter potrebuje zato otrok dolgotrajnega in mirnega spanja. Prvih šest let ne zadošča otroku niti cela noč, nego mu je potrebno, da spi tudi še podnevi. Vsekakor naj lega otrok zgodaj — pozimi med 7. in 8., poleti med 8. in 9. uro spat. Večerja naj eno uro prej, preden leže: uživa naj vedno lahho prebavljivo hrano. Na večer ga ne smemo motiti z bučno igro ter ne dražiti njegove domišljije z neprimernimi povestmi o strahovih, o copernicah i. t. d. Preden gre otrok v postelj, naj opravi svojo potrebo. Na to J?. treJja str°g° in zgodaj paziti že pri majhnih otrocih ter jih, če treba tudi ponoči poklicati, da se ne navadijo nečesa, kar je pozneje silno tažko ali celo nemogoče odpraviti.
Nespametno in brez potrebe je majhne otroke zibati in jih prenašati, da zaspe. Tudi ni treba, da bi morala vladati smrtna tihota, kadar otrok spi. Na nekoliko hrupa se otrok že lahko navadi.
Zelo škodljivo je jemati otroke k sebi v postelj. Večkrat store matere to zato, da jim ni treba ponoči vstajati. Toda pomisliti je treba, da niso tako redki slučaji, ko je mati poležala svojega otroka. To se zlasti lahko zgodi na
kmetih, kjer matere ves dan naporno delr.jo ter so silno utrujene, da trdno spe vso noč. Neglede na to pa tudi otrok, ki -leži navadno nižje od matere, vdihava slabi, izprijeni zrak, ki ga izdihava 'mati, kar je gotovo škodljivo. Marsikatera mati ima jetiko ali laike druge bolezni v sebi, za kar niti sama ne ve: in l.ihko jih preneso na ta nitčin na otroka. Poleg tega se otrok spavanja pri starših silno težko odvadi, in tako se lahko pripeti, ko je že nekoliko razumnejši in budnejši, da vidi kaj, kar bi mu moralo ostati prikrito.
N.-katere matere imajo navado, da dajejo majhnim otrokom uživati razna uspavalna sredstva; ponajveč kuhan mak, da bi jih otrok ponoči ne motil. To je naravnost zločinsko. Otrok, ki je užival talca sredstva, duševno gotovo zaostane.
Otrok naj ima vsak svojo, dovolj veliko, čisto, ne premehko posteljeo /. nizkim vzglavjem. Ivo so otroci nekoliko večji, je pa dobro; da imajo tudi svojo spalnico, ki mora biti seveda poleg spalnice staršev ali odraslih.
Da bodo otroci hoteli spali .sami, jih je treba že od malega navajati na to ter jih nikdar strašiti s parklji in bavbavi, ne pripovedovati jim na večer povesti in bajk o strahovih in prikaznih ter jim pojasniti, da so to neumnosti, v katere izobražen človek ne veruje. Sploh naj odgojitelji tiidi zato ne strašijo otrok s strahovi, ker kažejo na ta način lastno onemoglost ter jasno izpričujejo, da si sami ne morejo pridobiti potrebne pokorščine. Za slabotne, bolehne ali živahne otroke, ki imajo jako bujno domišljijo, pa more postati tako strašen je naravnost usodepolno. Sicer pa se ne zagrešajo proti temu toliko starši, kakor posli. katerim naj matere ne prepuščajo preveč svojih otrok.
SI.
KUH IN J A:
HITRA POMOČ. Na deželi se lahko zgodi, da pridejo gospodinje v hipno zadrego, če se pojavi kak nepričakovan obisk. V takem slučaju se more primeriti. da gospodinja nima gostu s čim postreči. Kako mesno jed je za silo že še možno pripraviti, ker ima na kmetih pač vsaka gospodinja pri rokah kako pišče ali kako drugo perutnino. Torta treba je tudi dobrega peciva, če hočemo gostu lepo postreči, in tega na deželi ni vedno in povsod dobiti. Saj niti drožja ni povsod na razpolago, da bi mogel človek hitro kaj speči. Zato je pač prijetno, da si more kuharica pomagati z drugim sredstvom, ki popolnoma nadomesti dr ožjo ter ima še nekatere druge prednosti pred dtožjem. V mislih imam dr. Oetkerjev prašek za pečenje. Ta prašek je dobiti v vseh večjih prodajalnah ali v mi-rodilnah. Drožje in Oetkerjev prašek imata namen povzročiti shajanje testa, ki postane vsled tega rahlo in luknjičasto in zato lahko prebavljivo. Pri pripravljanju shajanega testa z drožjem, je neobhodno potrebno, da je vse, kar deneš v testo, gorko. Dalje mora biti drožje sveže in čvrsto, treba je postavljati kvas in čakati potem, da testo shaja, kar traja najmanj dve uri. Ako uporabljaš namesto drožja Oetkerjev prašek. pa narediš kratkomalo testo, postaviš ga v peč ali pečico in ga spečeš. Medtem, ko se pecivo peče, obenem tudi shaja.
Uporaba praška je jako enostavna. Ko si zmešala vse. kar hočeš dejati v testo, torej : jajca. Surovo maslo.
mleko, sladkor, prideneš naposled meko in dr. Oetkerjev prašek. Oboje mora biti presejano. Zgneteno testa deni v namazan model, ki ga postavi takoj v pečico in speci pecivo.
Na -- kg moke se navadno računa zavitek za 12 h, t. j. 2 deki. Prašek nadomesti tudi sol. Za ljudi, ki ljubijo precej slane jedi, pa treba pridejati še posebej malo soli.
Posebno treba naglašati. da mora biti vse. kar pride v testo (surovo maslo, mleko, i. d.) popolnoma m r z 1 o ter da primešaj prašek vedno naposled m o k i in ne mleku, kakor je to pri drožju navada. Testo mora biti precej trdo. ker se pri shajanju še zrahlja. Pecivo se pri pečenju ne sme prehitro zarumeniti, ker bi gornja trda skorja zadrževala nadaljnje shajanje. Zato je dobro, da kuharica spočetka pokrije pecivo v pečici s papirjem, ki ga po preteku 15—20 minut zopet odstrani.
Tu slede nekateri recepti pr¡prostih, a dobrih močnatih jedi. pripravljenih z Oetkerjevim praškom.
Fin šartelj. Mešaj četrt ure 16 dkg surovega masla, potem pridevaj počasi 3 rumenjake, 10 dkg sladkorja, 5—6 žlic mleka, 3 dkg stolčenili ali zmletih mandljev, 20 dkg moke, sneg štirih beljakov in naposled pol zavitka presejanega Oetkerjevega praška. Tako pripravljeno testo deni v namazan, z moko m zrenimi mandlji posipan model, ki ga postavi takoj v pečico, kjer bode šartelj v eni uri shajal in se spekel.
Navaden šartelj. Zmešaj 6—8 dkg surovega masla, 2 rumenjaka, celo jajce, % kg moke, pol male žličice soli, litra mleka, 2 žlici sladkorja; to stepi v testo in pri deni naposled malo rozin in i1''- zavitka Oetkerjevega praška. Testo deni v namazan model in ga takoj speci.
Bu h toč k i. Mešaj v skledi 14 dkg surovega masla ter pridevaj polagoma : 2 celi jajci, 2 rumenjaka, 2 žlici sladkorja, 1/4 litra mleka, 1/2 kg moke in 2 zavitka Oetkerjevega praška. Testo razdeli takoj na majhne kepice, razvaljaj jih z roko, nadevaj z mezgo ali z orehovim, mandljevim ali kakim drugim nadevom, zvij jih v buhtočke, katere na namazani ploči takoj speci.	u
Mlečni k r u h. Naredi testo iz % litra mleka, dveh jajec, za jajce surovega masla, treh žlic sladkorja, nekoliko rozin, nastrganih limonovih olupkov, enega kg moke in dveh zavitkov Oetkerjevega praška. Testo dobro zgneti, deni ga v namazan model, in po preteku desetih minut ga postavi v vročo pečico, kjer ga peci * eno uro.
Zelenjava in naše zdravje. .
K „zelenjavi" štejemo liste, stebla, korenine rastlin, ki jih uživamo. — K listnati zelenjavi spadajo v prvi vrsti razna zelja in solate. Nekatere vrste zelja in kapusa imajo v sebi gotova dišeča olja, ki so neprebavljiva in povzročajo na želodcu slabejšim pehanje in želodčne neprijetnosti. Ni vsaka jed za vse ljudi. Mehkejše in lažje prebavljivo je kislo zelje, kar ima mnogo mlečne kisline, ni pa ugodno radi velike množine kuhinjske soli, ki je v njem. —
Špinaoa in mlade koprive imajo v sebi mnog® železa, zelo dobre torej za bledične: proti naštim in revmatičnim pa jih francoski zdravnik dr. Gantier na priporoča.
Zelo zdrave .so različne solate, ki osvežujejo vse telo, delujejo dobro na kri, pa tudi na čreva pri leni prebavi. Kresa vpliva zelo na ledvice. Prav tako žene na vodo špargalj. V nekaterih krajih sade in vživajo tudi rebarbaro ali revenj, posebno v kompotu, ki deluje lahko odvajalno.
Ljudje po mestih in na deželi jedo vse premalo zelenjave in premalo redno. Jedo jo le tiste mesece, ko raste. po zimi pa ie kislo zelje, kisle kumare, fižol, krompir. So kraji, kjer ljudje sploh ne jedo skoro nič zelenjave vse leto, ampak same močnate jedi, krompir; popijo pa zato temveč alkohola (n. pr. piva) in kave-Zato ljudje v takih krajih niso zdravi in če je zrak tam še tako dober.
H horeninam spadajo razne repe in gomoljike. — Poseben okus ima španski črni koren (Sclnrarzwurzel, Scorzanera), zelo priljubljeno je korenje ali mrkev, istotako koleraba. Koleraba in zelena repa nista za želodčno slabe, ker delata težave radi že omenjenega neprebaljivega eteričnega olja. Lahko prebavljivi pa sta z mastjo in moko. — Mlada čebula in luk se jesta surova.
Iv zelenjavi štejemo tudi razne še ne čisto zrele sadove 11. pr. zeleni grah, sladkorni grah, tižol v stročji, buče (ki so žalibog še vse premalo znane kot zelo dobra jed — tudi za ljudi), kumare in paradižniki. Kumare in rajska jabolka se jedo tudi surovi in so zelo osvežujoči.
Marsikatero zelenjavo si lahko spravimo za zimo; najboljša je, če je posušena, kisla ni nič več tako zdrava in hraniva. Knorrova, Hobemohejeva i. dr. tovarne še pečajo s konservlranjem zelenjave. — Fižol v stročji, zeleni grah, špargelj, paradižniki pa se dajo . v lastnem soku okuhati in v steklenih posodah dobro ohraniti.
Zelo važne za raz vitek in zdravje vsega telesa so razne t. zv. hranilne soli: zavoljo pomanjkanja teh soli iti prevelike kuhinjske soli nastane veliko bolezni. Znano je, da izbruhne na ladjah,če se mora moštvo hraniti le s kouserviranim mesom in suharjem, krvna bolezen skorbu ki po uživanju zelenjave, ki ima z sebi te soli, takoj izgine. Isti izgovor ima deloma angleška bolezen (rachi- " tis) in zinehcauje kosti. Ljudje jedo skoro samo meso, kruh, grah, fižol in krompir, zelenjave pa nič, zato imajo spibo kri in iz nje izvirajo bolezni kakor 11. pr. potin (gilit) zapnelost žil, sladkorna bolezen i. dr.
Uživati je treba v veliki meri tudi špinačo, solato, korenje (posebno zdravo !) in tudi sadje. Kuhinjske soli rabijo ljudje preveč zato, ker jedo prikuhe, ki imajo veliko kalija, 11. pr. krompir) a premalo uatrona. Veliko natrona imajo razne jagode in špinača.
Mira.
O ČIŠČENJU.
Kako odstranimo pege s hrastovega pohištva? Površino modernih hrastovih mobilij najprej lužijo da jim dajo zaželjeno barvo, nato jih mažejo z oljem in voskom, da se lepo vidi struktura lesa. Ker se pa na vosek nabere prah in ker se na mehkem vosku tudi pozna vsak odtisk, prevlečejo- pohištvo na vse to še s polituro, ki sestoji iz šelaka in špirita; špirit izpuhti, plast šelaka pa ostane, varuje vosek in daje lesu lesk. Pri pospravljanju (pometanju, krtačenju itd.), selitvah i. p. se pa rnobilije vedno kaj odrgnejo in dobe grda mesta, tudi voda pušča za sabo madeže na umivalnikih; šelakova plast se je poškodovala in ostal je siv madež. Ta medež kaj lahko odstranimo, če namaženo ono mesto s svežo polituro. Tako polituro dobimo že gotovo v prodajalni lahko si jo pa tudi sami pripravimo. V steklenico denemo nekoliko šelaka in nalijemo nanj toliko špirita, da je ves šelak pokrit. Steklenico moramo čez dan večkrat dobro stresti, da se ves šelak raztopi. (Nič drugače si ne pripravlja mizar politure za pohištvo). Z volneno krpico nalahko otaremo 0110 mesto, vrteč jo v krogu, grdi madež izgine takoj.
Lakaste čevlje ohranimo, dolgo svetle in mehke, če jih vedno, kadar jih sezujemo, očistimo s finim pa-volnatim blagom; sem pa tja jih pa moramo tudi namazati z oljem. Če so mokri, jih postavimo na zmerno toploto, da se p o č a si posuše.
UREDNIŠKA LISTNICA:
Nadaljno poverjeništvo za Maribor je r svoji uljudnosti sprejela g.a Ana Jakličeva v Kopališki nI. 19, poverjeništvo za Celje pa prijazna g.a Kukovčeva Lava :2'2.
Dosedanjim poverjenicam: Gdč. Nadi Pertotovi v Ljubljani, gdč. Idi Peričevi v Mariboru in profesorjevi soprogi, g.e Minki Klešnikovi v Celju, se Uredništvo in Uprava Jadranke imenom vseh, ki so listu naklonjeni, najtoplejše zahvaljuje za vso njihovo požrtvovalnost in ves njihov trud, ki so ju imele z nadležnim neprijetnim upravniškim poslovanjem ženskega lista!
Poverjeništvo za morebitne poizvedbe na Ljubljanskem ohrani v svoji ljubeznjivosti še nadalje vrla gdč. Pertot v Ljubljani, Dunajska c. 6, III.
Ugledna uredništva časnikov, ki dobivajo Jadranko brezplačno, naj blagovole pošiljati na naslov Jadrank, uredništva svoj list v zameno.
Mnogim: Odgovori na vprašanja slede v prih. štev.
Idrijčanka: Zbog neprostora v februarski Jadranki.
I. V., Celje: Jadranko odpošljem poverjenici in ta, ako si je sami ne priskrbite, Vam kakor drugim odpošlje na dom; njej izplačajte naročnino! Doposlani mi rokopis ni bil primeren, drugi dospe o priliki na vrsto. Ako želite Vam postrežem z dosedanjim letnikom.
Oskar: Pošiljatev nepovoljna! Na poslani naslov ne moreni pošiljati brezplačne Jadranke in to radi poštnih stroškov.
G. Pavšič v Gorici: Upam, da ste prejeli zaželjeno štev. za katero ste poslali denar.
STAB. TIP. S. SPAZZAL • TRtESTE.

A. FENDERL & Co. - TRST
TOVARNA MILA
Via del Ghirlandaio 1 - Tel, 430
A. FENDERL & Co. - TRST
TOVARNA MILA
Via del Ghirlandaio 1 - Tel, 430
MILO FENDERL
Pristno zeleno! - Rumeno „Superior!" Pazite na znamko!
Salte fontane it. 6,1. TRST ulica Sotfg Fontane št. 6,L Odprt vsak dan od 9-13 in od 15-19.
I^vršuje^o sc hitro in točno vsa dela z blatom kakor tudi zobnice s kavčukom.
Slovencem 10% popustka, kakor tudi plačilo na obroke, ======= Delo zajamčeno.	=====
IVAH KERZE
ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
Kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz aluminija, steklovine, lesa in emailirane prsti.
Trst, Trg sv. Ivana štev. .
K. SUSIC - Trst-Rojan
Via di Roiano 2; poleg cerkve.
Priporoča svojo manifakturno trgovino cen j. občinstvu za obilen obisk. Postrežba točna - cene najniž e.
Svoji k svojim!