SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) XLVIII (42) Štev. (No.) 22 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 8 de junio — 8. junija 1989 DAN PRIČEVANJA GOVOR LIC. IVANA KOROŠCA Majniška deklaracija 1989 Nesporazumi, provokacije in tudi odkrite sovražnosti, ki jih danes doživljajo Slovenci v Jugoslaviji, nas prepričujejo o prelomnosti sedanjega zgodovinskega trenutka in nas obvezujejo, da v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo dejanja v prihodnosti. Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo. 1. da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda ; 2. kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope; 3. glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država lahko utemeljena le na: — spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, — demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, — družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zve. za, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko) socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, 8. maja 1989. Če bi bil umetnik - slikar, bi vam sedaj v barvah prikazal odločnega, drznega, pa poštenega, vernega, i-dealnega slovenskega fanta v zeleno-modri uniformi, z mirnim, ponosnim pogledom v bodočnost. Ob njem bi naslonil lepo, kot šmarnico, globoko verno, pošteno slovensko dekle v narodni noši; rožno nasmejanih lic, ob fantu — domobrancu. Za ozadje bi dal cvetoče travnike, zelene griče in gozdove in snežne vrhove naših planin. V dolino za poljem pa bi postavil vasico, s cerkvijo na gričku. Maj 1945. Vsako leto, ko se povračata maj in junij, se z njima povrača tista naša zadnja slovenska pomlad tam za Dravo. Včasih sem si želel, da bi šla v pozabo, ker je nasičena ® tolikim razočaranjem, s strtimi upi in trpljenjem, pa se ne da. Vse je vtisnjeno v dušo. Vsako leto se znova vlečem s fanti, raztepen, zasramovan in opljuvan po okrvavljenih celjskih ulicah in po tisti neskončno dolgi, prašni cesti tja do Teharij v krvave arene. In potem naprej v Hrastnik, Kranj, Škofjo Loko, Št. Vid. V Kočevskem Rogu iščem brezna, kamor je padal naš bataljon, kamor so padali vsi bataljoni. V Toškem čelu nabiram krvave rože ob vznožju grape, kamor so zmetali ves transport ranjencev, zajet na Lescah. V teharskem jarku grebem za polomljenimi, belimi kostmi naših domobranskih častnikov. Pa matere, žene, dekleta in otroci so odšli z zvezanimi tovornjaki. Celo dojenčki so bili izdajalci! Če bi bil umetnik, bi vam upodobil še eno sliko. Globoko, temno, skalno brezno, kamor v teku padajo raztepena, sestradana, gola telesa. Curki krvi brizgajo iz kupa nagrmadenih, izdihajočih teles. Suha, žejna usta lovijo krvavo vlažno soparo. Koščeni prsti se ^uklepajo v gmoto trupel in teles. Pod njimi 'žubori studenec rdeče barve. Za ozadje bi dal krvavo mokre cunje, ki razmetano visijo po skalah in vijugastih koreninah. Ni le slučaj dragi moji, da nas, ki smo danes tukaj, ni zadelo ob tistem slovenskem genocidu. Ne, ni slučaj. Za Boga ni slučaja. Tudi ne, da smo imeli srečo. Vsakega posebej je Bog od bral. Tebe in mene in vse nas je odbral za poslance in priče slovenske resnice. Tudi vas, dragi moji mladi prijatelji je odbral. Tudi vas, ki ste bili rejeni iz nas. Koliko tisočev vaših prijateljev se ni smelo roditi! Vas 'je odbral za nov, pravičnejši red. Da nadaljujete borbo mladine pred 44 leti. Ne borbo z orožjem, z besedo resnice, ljubezni, spoštovanja in strpnosti. Vsem nam je dal določeno nalogo: Da iskristaliziramo našo vero v tem zmaterializiranem, poganskem svetu. Da zapoved medsebojne ljubezni, spoštovanja in sožitja preide iz suhe črke v našo bit, v realnost naše vsakdanjosti. Da posredujemo vso resnico vsem, ki jo iščejo tu med nami in onim doma. Iz nje bomo spoznali svetost pravice življenja, ki je nobena o-blast nima pravice odvzeti. Dvema generacijama mladine so zasuli usta, tretja ne zdrži več! Ho: če zvedeti vso resnico. S prstom kaže na kri, ki se ne da izmiti. Ne gre več! V Kočevskem Rogu ni več brezen. V Teharjah niti jezero- vode ne more izmiti krvi. Ne gre več! Pokojni nadškof Jeglič je dobro leto pred vojno — na mladinskem taboru v Celju — preroško napovedal izredne čase. čase hudobije in sovraštva. Pa čase velikih žrtev in junaštva: „Satan ima že svojo fronto, pa tudi Kristus ima svojo. In ta fronta ste vi možje in fantje!“ Ko so na cvetno nedeljo, v aprilu 1941 sile Osi — nacistična Nemčija in fašistična Italija — pregazila tudi našo zemljo, ker smo bili prijatelji zaveznikov, je KP še istega meseca ustanovila „Antiimperialistič-no fronto“ — proti zaveznikom. Ob okupaciji Slovenije sta bila namreč Hitler in Stalin še prijatelja. Takrat so slovenski komunisti pozdravljali še s stegnjeno desnico „heil“ v bratstvu z gestapovci. Ko pa je 22. junija Hitler v zavesti svoje moči prelomil zavezništvo in napadel Stalina, se je slovenska „Antiimperialistična fronta“ čez noč preimenovala v „Osvobodilno fronto slovenskega naroda“ (OF). „Heil“ so zamenjali z „smrt fašizmu — svoboda narodu.“ Toda ne smrt italijanskemu in nemškemu fašizmu. Smrt Sloveniji! Oznako „fašist“ so dali vsem, ki smo javno obsojali komunistična nasilja. ¡Bilo je še v Gorjancih, v „Štajerskem bataljonu“. Ob nekem obisku komunistične elite v našem taborišču, sem vprašal komisarja Kreigher-ja, ki je nas učil pozdrava s pestjo: „Zakaj pa smrt samo fašizmu, zakaj ne smrt okupatorju — Nemcu, Italijanu, Madžaru?“ Ostro me je pogledal in zavrnil: „Sovražnik delovnega ljudstva je fašist! Razumeš!“ Dobro, da sem bil na „tej strani“. Za to vprašanje bi me poslal v „13. brigado“.' Za prvo obletnico OF je Peter Kalan — Boris Kidrič — član izvr- Dolgo vrsto let smo se politični begunci v širokem svetu spominjali v mesecu juniju žalostnih dni v letu 1945 in tudi vseh žalostnih let vojske in okupacije, posebno pa še tistih, ki ,so padli kot žrtve komunistične revolucije. Od teh pa smo se najbolj prizadeto spominjali vseh tistih, ki so bili izročeni v roke partizanom po vojski in ki so bili nato ■zverinsko poklani po raznih krajih slovenske zemlje, največ pa v Kočevskem Rogu. V začetku je ta spomin bolel, dogodki so bili blizu, odnosi do padlih neposredni. Z leti so se spomini ublažili, a izginili niso in pozabljeni ne bodo. Prvo trpko žalost je zamenjala tragična zavest, toliko bolj pa je zrasla' potreba po pričevanju, po jasnem in neprestanem pričevanju o tistih časih in o. našem odporu in o strahovitem zločinu „zmagovalcev“. Dokaj let smo bili sami v svetu, Slovenija javno ni čutila z nami Javno seveda, kajti v srcih in deloma tudi skrivaj so le gorele lučke na grobovih padlih in poklanih žrtev. Danes pa je drugače. Prelita kri je končno prevpila molk oblastnikov. Pred kratkim so prižgali simbolične lučke na Žalah, 'pred kratkim so pisali o zločinih v Rogu, pred kratkim so zahtevali vrnitev časti pobitim. Čas teče — v morje zgodovinske resnice. A s tem, da' se poklanih domobrancev in drugih žrtev revolucije spominjajo doma, ni' prenehala naša dolžnost ip naša zavest, da se jih spominjamo tudi mi in da pričamo še dalje o njih usodi. Ni še prišlo do splošne sprave, ni jim bila še šnega odbora .izdal ukaz: „Proslave morajo izzveneti za trajno bratstvo s Sovjetsko zvezo in za priključitev Slovenije k boljševiški Rusiji.“ Pesem, ki so peli, je bila zoprna slovenskemu človeku: „Na klic Kominterne, združite se v čete. V boj za svobodo, v boj za sovjete! Rdeče smo fronte bojevniki mi, ker naše je geslo: Sovjeti sveta.“ Maja 1943 je Pero Popivoda govoril v Iškem Vintgarju pod Krimom: „Naš tovariš Tito bo gotovo uredil pri tovarišu Stalinu, da bo tudi Slovenijo priključil v sovjetske republike.“ Od tod: „Čez gore, polja, po celem svet’ doni: Slovenija sovjetska velika bodeš ti.“ Upam si trditi, če bi bila OF zares vsenarodna in ne sovjetska -—- o-rodje KP, ne bi šla v umore in nasilja. če bi ne bilo nasilja, bi ne bilo odpora. Bi torej ne bilo Vaških stražarjev ne domobrancev, ne slovenske tragedije in ne pol stoletja slovenske sužnosti! Ob času okupacije je bila slovenska mladina enotna, kljub idejnim razlikam. Ostala bi enotna v enotni fronti, za resnično svobodo izpod o-kupatorja. Ko je v tisti svinčeni noči udarilo na okno, da se je zdrobilo steklo se je zunaj zadrl surovo zahteven glas: „Odprite, Osvobodilna fronta!“ Prestrašena družina jih ni mogla sprejeti kot zaželene goste. Oče je skočil k vratom, kjer je i-mel prislonjeno sekiro, mati pa je z otroki padla na kolena pred brezjansko Mater božjo: „Marija pomagaj!“ Ko so izropali hišo in odgnali živino, so med zasramovanjem in u-darci odvedli še očeta. Pri sosedu (Nadaljevanje na 2. str.) urado vrnjena čast, še vedno so o-stali grobovi nepoznani in brez križa. Naš spomin je dobil zunanji izraz — kot vsako leto — na prvo junijsko nedeljo. Osrednja spominska proslava je bila v Slovenski hiši, po posameznih okrajnih Domovih bodo proti koncu meseca. V CERKVI MARIJE POMAGAJ Pričela .se je komemoracija z mašo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, kjer se je zbralo zelo veliko Slovencev, od najstarejših do najmlajših, nad 1200 jih je bilo, talko da so napolnili vso vežo in dvorišče. K oltarju so pristopili delegat prelat dr. Alojzij Starc in dušni pastirji Jože Guštin, Franc Bergant in Fran. ee Cukjati. Pri nagovoru na vernike je dr. Starc primerjal nedeljski e-vangelij o Kristusovi prebodeni strani, iz katere je priteklo naše odrešenje, s trpljenjem naših žrtev, ki bodo tudi nam v rešitev. Med mašo je ubrano pel znani pevski zbor Gallus pod vodstvom dirigentke Anke Savelli Gaserjeve. Vsa cerkev je zbrano molila za mir pokojnih, ki smo se jih spominjali ta dan. PRED SPOMENIKOM Po maši so se verniki zbrali okoli spomenika padlim na dvorišču Slovenske hiše, kamor so v tišini, primerni trenutku, zadoneli žalni zvoki trobente, ki jih je izvajal Franci Žnidar. K spomeniku so pristopili najprej predstavnika mladine, predsednica SDO in predsednik SFZ Iva- Gornjo deklaracijo je prebral pesnik Tone Pavček na Trgu osvoboditve v Ljubljani, 9. maja letos na velikem zborovanju, ki je bilo sklicano zaradi zapora Janeza Janše. Formalno je bilo to zborovanje najavljeno kot „razširjena seja Zveze socialistične mladine Slovenije“. Na njem so govorili razni slovenski kulturniki, voditelji novoustanovljenih organizacij, Odbora za človekove pravice itd. Na koncu pa je bila prebrana še gornja deklaracija, ki so jo podpisale vse nove politične zveze, povedali pa so tudi, da so povabili k podpisu Zvezo komunistov ter Socialistično zvezo delovnega ljudstva, a sta podpis zavlačevali. Kot pred več kot 70 leti tudi sedaj zbirajo podpise pod to deklaracijo. Predsedstvo SRS pa je izjavilo, da „te teze“ — komunisti to deklaracijo imenujejo le teze, ■ da ji tako vzamejo težo — „krepijo separatistične težnje, zavračajo socialistično družbeno ureditev, spodbujajo negativno razpoloženje do JLA in zanikajo legitimnost državnih in političnih organov SR Slovenije. Te teze pomenijo tudi razvrednotenje pridobitev NOB in socialističnega razvoja na Tekavec in Marko Gaser, ki sta nosila častni spominski venec, predsednik osrednje organizacije arh. Jure Vombergar ter predstavniki borcev. Ko so izzveneli akordi, je prelat dr. Starc izmolil še molitve za rajne, ki jih je povzela zbrana množica. Kot zaključek so vsi zapeli domobransko pesem Oče, mati. SPOMINSKA PROSLAVA V DVORANI Kot je bilo napovedano v programu, ki ga je opremila in za prvo stran izdelala primerno sliko Andreja Dolinar Hrovatova, se je nadaljevala svečanost takoj nato v dvorani, ki so jo popolnoma napolnili. V potrdilo pravega namena te proslave je stopil pred zbrane pričevalec tistih groznih časov, domobranski oficir, Ivan Korošec, ki je bil vrnjen v smrt, a se je z izpadom rešil iz Teharij. V svojem prostem govoru je segel nazaj v spomine pa pogledal naprej v ¡slovensko bodočnost. Ta govor žive priče je segel vsem globoko v srce — in v razum. Spominski govor ob štiriinštirideseti obletnici naše poti v svobodo in pokola domobrancev ter ostalih borcev Slovenske narodne vojske objavljamo na uvodnem mestu. Sledil je scenični prikaz Izteka se čas... Ta tekst je že pred leti napisal dr. Marko Kremžar, pa ga za sedanjo priložnost popravil in dopolnil'. Izvedbo je prevzel in izredno dobro in originalno rešil priznani režiser Maks Borštnik. Z izredno si- ter avnojske ureditve Jugoslavije, zato jih predsedstvo SRS odločno zavrača.“ To je seveda mnenje partije, ki ve, da so ji dnevi političnega monopola šteti. Demokratične ideje so jo že popolnoma pogazile, na o-blasti se drži le s pomočjo vojske, policije in nekaterih klečeplazcev. Žal pa ima tako še vedno oblast. Pri Okrogli mizi 22. maja je pesnik Tone Pavček, isti, ki je deklaracijo prebral, tudi dejal, „da stavi, da prihodnje leto še vedno ne bomo imeli svobodnih volitev ne skup^ čine, kot si jo želimo.“ Tudi m: smo mnenja, da ima prav. Žal! A upajmo, da bo tudi ta majniška deklaracija 1989 tako kot njena prednica leta 1917 zametek nove dobe v politični zgodovini slovenskega naroda, če bo le dobila — tako kot ona —-široko podporo naroda in če bo res izhodiščna točka v novem razvoju. ' Ta deklaracija je pogumna izjava, ki potrjuje osnovne ideje nas političnih emigrantov in je popolnoma v skladu z izjavami Slovenskega narodnega odbora in naših strank v vsem obdobju po revoluciji. V demokraciji in svobodi se lahko najdemo vsi dobro misleči Slovenci! lo je prikazal v prvem delu, kako iz brezna kličejo pobiti nam preživelim, naj pričujemo, pričujemo, pričujemo. In nato povzame ta klic mladina, ki junaško, pogumno in z dvignjeno glavo sledi tej prošnji, bolje zahtevi. V mladih je bodočnost, preko njih gre naprej misel iz Roga. Sodelovali so naši mlajši, a že u-vedeni igralci Monika Bukovec, Klav. dija Jakoševa, Lučka Jereb, Francka Koroščeva, Kristina Kremžar, André jka Vombergar, Marija Zurc, Marcel Brula, J,ož,e Korošec, Blaž Miklič, Dominik Oblak, Jože Oblak, Marko Rezelj, Andrej Rode, Tone Rode, Emil Urbančič. Poleg njih so nastopili še otroci Zofija Kastelic, Erika Ribnikar in Andrejček Peršuh, pomagali pa so k perfektni izvedbi Janez Jereb ml. in Bogdan Magister. Vsi poslušalci so bili globoko prizadeti in ganjeni, v njih je izzvenela moč teksta in moč izvedbe. 0-budili šo spomin in se spet zavezali da bodo kot priče nastopali še dalje, posebno še sedaj, ko njih pričevanje lahko seže v Slovenijo. Ob koncu so začeli peti na odru, dvorana pa je pritegnila, pesem Mi legionarji, ki je izzvenela kot mogočen zaključek te spominske slavnosti. Bil je dan spomina — bil je dan priceyanja — bil je dan pogleda v bodočnost. Ta dan, ki nas zavezuje, kot pravijo doma’, in ki nas bodri v svetu. Dan, ki bo prišel tudi v Slovenijo, na Teharje in v Rog! TDml. Spominska svečanost Buenos Aires, 8. junija 1989 - ................'■'-•°—■— ---- Titova • pot Titov lik je že popolnoma zbledel, vsaj v Sloveniji. Sicer visijo še njegove slike vsepovsod, a javnega kulta po časopisih, in drugih javnih občilih ni več deležen. Štafeta za „dan mladosti“ na verjetni dan njegovega rojstva je ukinjena. Pa tudi javnb že postavljajo njegovo bivše vodstvo v slabo luč. Za primero naj podamo uvodnik v študentovskem listu ljubljanske univerzitetne mladine Tribuna v 12. številki z dne 8. maja le1 tos: Dva zanimiva datuma križata tale uvodnik. Na današnji dan, pred devetimi leti, tudi najsodobnejši stroji niso več zadoščali, da bi Titovo pot nategnili še za kakšen dan ali dva. Zato danes žaluje, uradno seveda, celotno pod. jetje z nesrečno usodo. „Po Titovi poti!“ vpijejo danes naši vladarji in drvijo z nami vred v dokončno pogubo. Titova pot? Goli otok, Kočevski Rog, tisočprocentna inflacija, kupljena priznanja, neuvr. ščeni s svojimi vojnami, Srbi, ki vpi- Slovenščina UKAZ — PREPOVED Ukazati moramo drugi osebi., tebi — pazi, stoj — nama in nam — pohitiva, poglejmo — in vama ali vam — plačajte, delajte, oprostite. Tretji osebi ne moremo naravnost ukazati. Lahko pa izrazimo željo: naj pride; da bi le ubogali. Ko smo namesto vikanja še oni — kali, je ukaz dosti obzirneje in mileje zvenel: Naj ne zamerijo; naj bi plačali! Velimo, ukažemo vedno tako, kot želimo, da se zgodi: udari (enkrat), tolci (dalj časa), pojdi (enkrat), hodi (večkrat)! Kadar pa nekaj prepovedujemo, se stvar spremeni. Zanikati se ne da kar z navadno besedico „ne“. Prepove'd izražamo vedno s trajajočim glagolom, tudi če imamo v mislih enkratno, trenutno dejanje. Počakaj, ne odpiraj! Nekdo je hotel odpreti zdaj, samo enkrat. Kadar zaradi jasnosti uporabljamo nedovršno obliko glagola, nam zveni skoraj prisiljeno, kot bi bilo nekakšno tehnično navodilo: Ne pritisni do kraja! Ne izprazni prenaglo! V tekočem govoru je prepoved dejanja vedno izražena z nedovršeno obliko glagola. Tukaj ti dam ključ, a ne hodi prav po-znoi domov! Ne odločaj se prenaglo! jejo „Druže Tito, mi ti se kunemo“ z refrenom „Dajte nam orožje“, ter policija, ki s strojnicami opravi z nezadovoljno rajo? Če je to tista pot, je zadnji čas, da na prvem križišču zavijemo de. sno. Tribuna izide 8. maja, na dan, ko dobimo Slovenci novega političnega arestanta. Dosledno „po Titovi poti!“ V Ljubljani, 4. maja 1989 Hamfri Bogart Da, to je Titova pot. Peljala je skazi stalinistične čistke, krvavo revolucijo, povojne pokole, uničevanje „tovarišev“, diktaturo partije in kulta osebnosti ; in končno pripeljala v slepo ulico. In njegovi nasledniki v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji hodijo še vedno po isti poti. A mladi jim ne verjamejo več in zahtevajo „zaviti na desno“. Temu primerno so v isti številki Tribune objavili na zadnji strani zelo vidno in poudarjeno zadnjo poslanico Slovenskega narodnega odbora! Kot je videti, je zanje ta pot boljša! -moj jezik Ne skači skozi okno! — Kdor je dal ključ, je dovolil samo ta večer priti malo pozneje domov. Za isto stvar se človek navadno le enkrat odloči. Prav gotovo z visokega okna nihče ne bo več kot enkrat .skočil. In vendar prepovedujemo s trajajočo obliko glagola. Prepoved je lahko izražena tudi samo ‘Z nedoločno obliko glagola, pred njim pa besedica „nikar“ ali kar kratko ..ne“. Nikar stopati na grede ! Ne odpirati oken v deževnem vre. menu! Tudi v tej obliki prepoved našim ušesom lepše zveni, če rabimo trajajoč glagol. Nikar zanemarjati prilike za dobro slovensko berilo! Ne pozabljajmo, da je lepa domača govorica kot rožica: „če ji ne prilivaš, se gvišno vsuši...!“ M. A. MOGOČE NE VESTE, DA... — da je Cerkev doslej proglasila za blažene 374 žrtev francoske revolucije. .. MLADIKA, Trst, št. 1 Zadnji odmevi nevihte socialnega izbruha so sovpadli z novostmi v pe-ronističnem taboru, kjer je izvoljeni predsednik Menem že objavil imena glavnih sodelavcev v bodoči vladi. Eno in drugo dogajanje je vredno o-pisa, ker je tesno ‘povezano z bližnjo in daljno bodočnostjo države. Usoda prihodnjih mesecev, in tudi prihodnjih let. se kuje v teh težkih dneh, ko se žalost in obup mešata v upanje morebitne spremembe, ki bo spočeta ob nastopu nove vlade. LAKOTA IN REVOLUCIONARNA GENERALKA Povrnimo se znova k socialnim izgredom. Nemir je zajel vso državo in odjeknil kaj .zaskrbljujoče v inozemstvu. Po venezuelskih izgredih je argentinski primer znova pritegnil pozornost odgovornih v mednarodnih denarnih centrih. Vedar primera nista enaka. Tako v Brazilu pred leti, kot v Venezueli letos, je prišlo do socialne eksplozije zaradi gospodarskih ukrepov, ki so jih vlade izvedle pod pritiskom tujih upnikov. V Argentini je do tega prišlo izključno zaradi nesposobnosti domačih, gospodarskih oblasti. Že dobro leto dni Argentina ne plačuje tujim upnikom ne glavnice ne obresti za svoj ogromen dolg. Medtem nabrani fondi tudi niso šli v razvojne smeri ali v olajšanje socialnega stanja ali v java dela, ali katerikoli drugi vredni sektor. Ne. Devize so se razsipavale zato, da je dolar stal u-metno nizko in je inflacija mirovala. Radikali tukaj nimajo izgovora. Treba je tudi jasno pogledati v izgrede in ugotoviti, da je bila iskra res težak socialni položaj in lakota najbolj obubožanih delov prebival- •«•■■(■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«•■■■■■■■■■■■■■■■■'V1 PRELOŽITEV PROCESA Zgodovinar Nikolaj Tolstoy je sporočil, da je bil njegov proces, ki bi se moral začeti te dni, preložen na 3. oktober. Drugače bi bil zaradi počitnic takoj po pričetku prekinjen, kar mu ne bi bilo v korist. Obenem se zahvaljuje za poslani denar za advokate in druge tehnične izdatke, ter se priporoča še za nadaljnje pošiljanje, kajti, stroški so veliki, pač pa so potrebni, če naj bo proces temeljito pripravljen. stva. A tej iskri je tako pohlep neodgovornih, kot interesi prevratnikov prilival nenehnega goriva. Napadi na supermarkete so bili do potankosti organizirani. Spopadi med izgredniki in policijo so imeli okus agitatorske gimnastika. Za dobro opredeljene prevratniška kroge levičarske, čeprav ni manjkalo kakega desničarskega primera), je bil ta položaj kot uprizoritev generalke za vedno sanjano splošno ljudsko vstajo. Varnostni organi ugotavljajo, da je levičarski načrt padel v vodo. Najbolj obubožani in razjarjeni prebivalci so sledili vodnikom v napadih na trgovie, zapustili pa sp jih takoj, ko so predlagali nova cilje, politične vsebine. Ljudstvo ni politično adoktrinirano. Želi le mirnega stanja, pa ugodenja bistvenih potreb. Kako malo potrebuje ljudstvo, in kako malo se mu da. V tem je mnogo tragike. Razočaranje na levici pa je bilo izredno. .. MINISTRI, TAJNIKI, PODTAJNIKI V stanju nezaupanja do vlade, ki se drži le po sili okoliščin, in je zatrla nemire z nastopom policije in žendarmerije ter oklicanjem obsednega stanja, so se pojavili prvi novi politični dogodki. Ti so povezani z načrti bodoče vlade, ki pa seveda še sedaj niso dobro znani. Skuša se torej razbrati smer delovanja iz i-menovanj novih ministrov, ki jih Menem razglaša te dni. Nekaj je jasno: Menem mnoge preseneča. Res je „obdaril“ mnoge zveste spremljevalce in se oibdal od zanesljivih ljudi. Po drugi strani pa je tudi segel ¡po uglednih osebnostih in jih postavil na ključne položaje. Prvi. objavljeni minister je bil ravno za gospodarstvo. Novi predsednik je izbral izkušenega podjetnika, Miguela Rciga, povezanega' z argentinske mednarodno družbo Bun-ge y Born. Imenovanje je povzročilo nekoliko nezadovoljstva v peroni-stičnem taboru, zlasti še, ker je bilo med samimi peronisti dovolj kandidatov. Vendar oeividno Menem dela po svoji glavi in si od stranke ne da mnogo svetovati. S tem pa si pridobiva voljo in zaupanje tudi nepe-ronističnih krogov, kateri,- zlasti na industrijskem področju, raje vidijo na gospodarskem ministrstvu podjetnika, kot pa tehnokrata. Ti so v državi naredili že preveč škode. {■»■■■«■BBaaBaHitHiiaaHaiiaDMbViiaHKaBBaaBa^SBnHBnaaisBBHnsaiBaiiBBBBNbrfcaaiiaaBaaaHKiisHaiBBHBMSBaaBBanMBRBBHanaBBaaiaiBBaaaaiiiHHaHaHBaBMPaBKciaBiiaNHHBBBaaiBaBiiBatMiBaBaBBaaaanai Da je bil na zunanje ministrstvo imenovan ekonomist (Domingo Ca-vallo) je dokaz, da bo zunanja politika slonela bolj na gospodarskih skrbeh kot na političnem delovanju. Ravno obratno kot je bilo pri radi. kalih. S tem je Menem rešil dva problema: notranje prepira (Cavallo je priljubljen v mnogih peronističnih krogih čeprav sam ni peronist) in pa zunanjo gospodarsko akcijo Da ohrani neko ravnotežje, je podkancler Archibaldo Lanus, poklicni diplomat in peronist trdega kova. To taktiko Menem izvaja tudi na drugih mestih, če je minister „nevtralen“, je njegova ekipa pretežno peronistična. To, kar je samo po sebi pozitivno, pa lahko povzroči v bodočnosti neljuba trenja. Vse bo odvi-selo od tega, kako bo Menem reševal probleme, ko se bodo pojavili v konkretnem delovanju. Pozitivno večina gleda tudi na imenovanje vzgojnega ministra. An-toio Salonia (ki je leta prebil v vrstah desarrollistov), je znan vzgojni strokovnjak in ima sijajne zveze s celotnim delom privatnega šolstva. Kar se tiče obrambnega ministra je Italo Luder res najbolj prilična' oseba. Tekmec, ki ga je Alfonsin premagal leta 1983, je že večkrat razlagal in kritiziral napake radikalnega delovanja na vojaškem področju. V samih oboroženih silah je ta gesta novega predsednika doživela najboljši odmev. OBZORJE NI BREZ OBLAKOV Oistala mesta so po svoje polemič-na, presenetljiva, ali razveseljiva. K njim se bomo povrnili drugič, če bo več časa in prostora. Zatrdimo le, da se z imenovanji ne zaključijo problemi, marveč se šele začenjajo Toliko stvari je treba spremeniti, da bo delo novih ekip res gigantsko. Ne smemo pozabiti, po drugi stra-ni, da je mnogo osrečenih, a tudi mnogo razočaranih. In da se je, takoj po volilni zmagi, pričel hud, krvav boj za oblast v vrstah peronizma. To danes pride zlasti do izraza v sindikalnem svetu. Kam sicer postaviti nenadno ofenzivo na Ubaldinija in boje med voditelji skrajne peroni-stične garde. Tu se bo odigravala še težka drama, ki je neizbežna, če hoče peronizem prerasti svojo korporati-vistično ogrodje in postati res močna in vredna narodna stranka. Vloga do pred kratkim skoraj nepoznanega Menema je težka. Upajmo, da ne pretežka, kajti mnogo je odvisno od bodočih šestih let. Vse pa je še tako v zraku. Saj niti ne vemo, kdaj se bo tistih šest let dejansko pričelo. »AN PRI (Nad s 1. str.) so na pragu pobili sina, ker se je branil z njimi. Na koncu vasi so likvidirali vso družino, ker je bila „farska“, se pravi globoko verna in poštena. Komaj se je zdanilo se je med osuplimi in prestrašenimi sosedi pojavil vaški terenee — tožnik in sodnik —• in pritisnil pečat: „Kar tako jih niso. Gotovo so bili izdajalci.“ Izdajalci! Ta prokleta beseda je uvožena iz boljševiškega slovarja. Stalin je i-mel milijone izdajalcev. Celo njegovi najbližnji prijatelji in soborci so bili izdajalci. Njegova hči je bila izdajalka. Ko se je Tito leta 1948 ločil od Moskve, ga je Stalin „povišal“ v — izdajalca. KP je sebe proglasila za edino o-blast, za edinega sodnika in za rablja slovenskemu narodu. Povej mi ti moj mladi prijatelj, kaj bi ti storil v taki stiski, v takem obupu, ko ga ni bilo človeka, ki bi te branil, ki bi ti pomagal. Povej mi, kaj bi ti storil? Tvoj oče ali ded in kar nas je preživelih borcev, pa tistih, ki jih ni in katerih spomin obhajamo danes, smo poiskali skrito' puško in pribili: „če mislite tako, pa se dajmo! Kot stekle pjse nas ne boste pobili!“ Tako se je začelo. Hoteli smo živeti! Živeti Slovenci v Sloveniji. Ne sovjetski hlapci v Sloveniji — sovjetski republiki! Nasilje je rodilo odpor. Odpor je šel v obrambo. Obramba, združena, je vstala v močno, nepremagljivo, u-darno domobransko vojsko. Prvi slovenski general Leon Rupnik je zbral prvo slovensko vojsko: S slovenskim poveljem, s slovenskim znakom, s čisto slovensko zastavo na slovenski zemlji! Domobranski jurišni bataljoni in udarne čete so čistili slovensko zemljo od Gorjancev do Trsta, pa od Kolpe do Karavank. Zopet se je pesem vrnila v naše vasi. Rožmarin in roženkravt sta o-zelenela. Na dekliškem oknu je zopet zadehtel nagelj za fanta domobranca. Po je prišel konec vojne in z njim albijonski mešetar. Našo zemljo in naš narod je prodal v sužnost Potem so se vrstile postaje križevega pota: Kranj, Lesce, Tržič, Ljubelj, dravski most, Vetrinje. Vetrinje! Sramoten žig v čelo Evropi ! Nož skozi srce materinje! poje naš veliki pesnik Jeremija Kalin — pokojni dr. Tine Debeljak. Pliberk, Podrožca. Podrožca in Pliberk, so tulili tovornjaki po črnem asfaltu. Na gori Peci pa je stal angel groze in jih zaznamoval za ¡smrt. Moj Bog, vsi, ki smo nosili tvoje znamenje, smo bili zapisani za pogin. -----— Pesem vojakov je utihnila, namesto nje pa so šklopotala kolesa dolgih živinskih vagonov: „Prodani ste, prodani ste.“ Ko so nas s puškinimi kopiti, o-pasači, noži in koli drevili pred celjsko postajo, se je pred nas postavil rdeči komisar in vpil: „Pa kaj ste hudiča žrli, da ste bili tako korajžni in ste nas vedno hajkali?“ „Idejo smo žrli!“ bi mu rad odgovoril. Ideja je v nas: Bog, narod, domovina. Ta je močnejša kot tvoje grožnje, močnejša, kot vaša bogova Stalin in Tito. Zato smo korajžni. Zato je bil zmožen en sam domobranski vod, da je pognal v beg partizansko brigado. Ko smo danes pred 44 leti sedeli na bodečem, žgočem kamenju teharskih aren — žejni, sestradani okostnjaki in že v C — skupini, določeni za smrt, nihče ed vojakov ni prosil ne vode, ne milosti. Bratstvo skovano v borbah je nas povezalo v kamenito gmoto. Zavest, da smo v Kristusovi fronti je nam dajala nadnaravne moči. Oropani vsega: svobode, časti in življenja, smo bili bogati. Sam Kristus je sedel med nami na kamnju. Razbiean, nag, zasramovan. Kadar nismo molili, smo se pogovarjali z Njim. Še nikoli nisem bil tako blizu Boga. Neko nedeljsko popoldne, ko je vročina pojenjavala, se je nekje iz srede dvorišča utrgala in se božajoče razlila med nas: „Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom legel v hladni grob.“ Za smrt zaznamovani smo si peli osmrtnico in obljubljali polju, dekletu in materi tam daleč: „Jaz pa bom pomlad naprosil, naj gre mimo tvojih tal.“ Molče so strmeli stražarji. Nihče ni udarjal. Noben ni naš preklinjal. ¡Suha žejna grla so poprijemala v novo pesem, ki je hitela preko visoke, bodeče žice, tja do doma tam daleč, z eno samo, edino željo: „Hiša oeina, ljuba mamica, o da videl bi še enkrat oba. Da videl bi jo spet, mamico mojo. ..“ Stražar ob vhodu dvorišča je z roko potegnil preko oči, sklonil glavo in se obrnil proč. Tudi on je imel mater------- Takrat, samo takrat, tisto pozno nedeljsko popoldne, je bilo tudi v Teharjah lepo. Takrat, samo takrat so bili partizani v Teharjah zopet ljudje. Vsak izmed nas starejših ima svojo zgodbo, ki je podobna drugi, vendar nikoli enaka. Vse pa so težke, kot smrtna obsodba. Toda vsi jo nosimo s ponosom v srcu,' zate Slovenija draga. Zate, zemljica naših o-četov, dal bi še več, če bi terjala več. Ponosni smo, da smo bratje mučencev. Ponosni smo, da smo starši ali dedje vas, naša nova, idealna mladina. Tebi moj fant in dekle, bi rad to uro velikega spomina položil v srce granitno zavest ponosa, da ste otroci junaškega rodu. Da ste otroci generacije, kateri je bil ideal dražji od življenja. Lahko je bilo komunistom, ki so se posluževali vseh sredstev. Imeli so zaveznika vsemogočnega Stalina, ki je vodil zaveznike. Slovenska mladina pa je ostala sama, čisto sama na veliki preizkušnji časa. Ne, pa ni bila sama? Z njo je bil Bog in brezjanska Marija, ki sta jo bodrila po besedah velikega škofa Gregorija: „Komur je mar krščanske omike, proč od komunizma, ki je breznaroden in brezbožno zlo hudobije.“ Ob lanskem prazniku Vseh svetih — „dnevu mrtvih“, so zunaj ljubljan-skih Žal, na zeleni jasi bivši partizanski borci položili venec vsem žrtvam, ki v domovini še nimajo priznanja. Lepa gesta. Načeta steza za' široko cesto slovenskega dialoga. Za spravo z mrtvimi? Kako naj se spravijo z mrtvimi, ko pa so jim zasuli usta? Kako naj se spravijo s pobitimi, če pa smo mi, njih bratje, zanje še vedno izdajalci in zločinci? Kako naj se spravijo z našimi mrtvimi, ki so umirali za križ sveti in svobodo, oni pa še vedno častijo zlato tele krivic, umorov in nasilja? Sprava v Sloveniji bo SVOBODA, PRAVICA in RESNIOA.! To pa je danes odločna narodova zahteva. Zahteva živih in mrtvih! Svoboda brez miličnikov. Pravica enaka za vse in — Resnica. 44 let posluša narod samo dirigirano partijsko resnico. Samo za en miting naj mi dovolijo svobodno besedo na sv. Urhu, pa bo Slovenija cula še eno resnico! Potem šele naj bo beseda o spravi! Sprava PRIZNANJA, KESANJA in ZADOŠČENJA. Iz teh korenin pa bo vzklilo ODPUŠČANJE, SPOŠTOVANJE in BRATSKO SOŽITJE, za novo, lep-šo, SVOBODNO IN SAMOSTOJNO SLOVENIJO! NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice LJUBLJANA — Bizetovo Carmen iso v Operi prvič izvedli v izvirni verziji z govorjenim besedilom Dirigiral je Lovrenc Arnič, režiral Madžar Thomas Ferkai; don José je bil Janez Lotrič, Carmen pa Zlato-mira Nikolova. LJUBLJANA — Nova komedija Toneta Partlijiča je doživela premiero v ljubljanskem Mestnem gledališču. Komedija nosi naslov Pesnikova žena prihaja. Dogajanje se suče o-koli spletk pesnikove žene, ki se odloči, 4a bo svojemu možu priborila literarno nagrado. Režiser in •scenograf predstave je Mile Korun pesnika in njegovo ženo pa igrata Tone Kunter in Marjana Klanšek-Jableč. LJUBLJANA — Bencin se je v prvih treh mesecih podražil trikrat; zadnjič za 18,7 odstotka. Tako je v mesecu aprilu stal liter super bencina 3.720 din, navadnega bencina 3.520 din, super bencina brez svinca 3.890 di, dizelsko gorivo pa 3.070 .din. LJUBLJANA — Električni mrk prerokujejo nekateri v Sloveniji. Tega naj bi bila kriva prepočasna gradnja elektrarn in preveč široka naložbena fronta v elektrogospodarstvu in premogovništvu. Drugi pa pravijo, da je ta analiza premalo resna, saj bi morali prej še preučiti, če ¡se ne splača elektriko, premog ali plin uvažati namesto, da bi nalagali denar v domače objekte. LJUBLJANA — Optične čeke bodo začeli uvajati v slovenskih oz. jugoslovanskih bankah. Do sedaj v bankah uradniki ročno obdelavajo čeke, zato se dogaja, da plačilni promet traja zdaj tudi po nekaj tednov Sistem naj bi prišel v splošno uporabo do leta 1992 IDRIJA — Živo srebro je postala zaradi strupenosti nezaželena kovina. Vkljub temu in zapiranju idrijskega in mežiškega rudnika, bodo še naprej geologi iskali in dokumentirali lego doslej odkritih a ne izkoriščenih zalog. Rudnik bodo kmalu zalili do 6. obzorja, nad njim pa je še precej zalog živega srebra, ki bi ga mogli bodoči rodovi spet izkoriščati, če bi se izkazalo, da ta ruda spet postane zanimiva. LJUBLJANA — V znanju tujih je. zikov so se pomerili srednješolci. Vseh skupaj je bilo 580, največ pa se jih je pomerilo v angleščini, nem- ščini, francoščini, italijanščini, španščini, ruščini in latinščini. Profesorji so tudi imeli svoje srečanje in s skrbjo ugotavljali, da angleščina' vedno bolj izriva nemščino. Zato so predlagali, da bi že v osnovni šoli o-mogočili pouk dveh tujih jezikov. LJUBLJANA — 345 odstotkov višje so bile cene na drobno v letošnjem mesecu februarju v primeri z lanskim februarjem. V primeri z januarjem so narasle za 20,6%, mesec poprej pa 15,7%. PTUJ — Ptujski grad ima mnogo kletnih prostorov, ki še niso dodobra pregledani, kaj šele izkoriščeni. Odkrili s(o dosedaj 620 kv, metrov kleti in z raziskavami upajo izvede, ti, če ima to podzemlje še kaj bogatih skrivnosti, potem pa se odločiti kako te prostore urediti in napolniti. Po vsej verjetnosti bo veliko teh metrov namenjenih turističnim namenom. MURSKA SOBOTA — Onesnažene reke v Pomurju delajo skrbi tamkajšnjim ribičem, ki skoraj brez moči opazujejo skoraj mrtve vode. Zdaj so se odločili, da bodo naredili podroben kataster onesnaževalcev Mure, Ščavnice in Lendave. Z njim hočejo pritisniti na uporabnike voda in na oblasti, da končno uresničijo že zdavaj sprejete sankcijske ukrepe. LJUBLJANA — Umetna gnojila so se v enem letu podražila za tisoč odstotkov, zato ni strahu, da' bi jih zmanjkalo. Kljub temu milslijo, da bo letonja poraba enaka lanski, to je, približno 275 ton. BREŽICE — Arhivska klet in vinska shramba zdaj kraljujeta v brežiškem gradu. V njih bo zaenkrat čez 15.000 najboljših posavskih vin. Njihov dosedaj najstarejši vzorec je bizeljčan iz leta 1969; imajo tudi zbirko chardonnaya, sauvignonov, laških rizlingov in modrih frakinj. LJUBLJANA — Borzo vrednostnih papirjev hočejo ustanoviti v Ljubljani. Pobudo je dalo Združenje bank Slovenije in ljubljanski mestni izvršni svet. VREDNOST DINARJA stalno in naglo pada. V prvih dneh meseca junija je bilo treba odšteti že 14.500 din za en ameriški dolar. UMRLI SO OD 30. marca do 3. aprila: LJUBLJANA — Marjeta Černila roj. Starič; Frančiška Mayer roj. Perme, 71; Marija Fister roj. Žmuc; Avgusta Vran-či,č roj. Zupanc; Avgust Plevnjak; Ma- Rajstvi: V družini Jureta Trudna in Marjanke Voršič se je 30. maja rodil sin, ki bo dobil ime Blaž Ignacij. Družino Miha Peršuha in Monike roj. Ilvento je razveselil dne 8. maja sin Friderik Martin. Srečnima družinama naše čestitke! Smrti: V Castelarju je umrl Mirko Kopač (77), v San Justu Franc Zajec (75), v provinci La Rio ja pa novorojenček Leonard Gabrijel Simčič, sin Nor-berta in ge. Irene roj. Rupnik. Naj počivajo v miru! Ko obiskovalec doma stopi v Naš dom, se lahko po oglasni deski, ki je vedno zelo lepo urejena, seznani z vsem delovanjem, sedanjim in bodočim. Vsak oglas spremlja primerna slika ali risba. Oglasi so pisani z različnimi črkami, tako da celota poživi in človeku vzbudi zanimanje. Med njimi beremo sledeče: Vabilo za večer molitve pred praznikom Ma-rije Pomagaj, vabilo za mladinsko mašo in skupni mladinski zajtrk in „Super čarlo“ (razgovor). Tudi različnih gesel ne manjka, tako na primer: „Živeti pomeni napolniti nekaj, kar nam je bilo dano.“ Seznanimo se tudi z bodočim slavjem, ki ga prireja sanhuška fara svojemu dolgoletnemu župniku msgr. Marconiju ob njegovem osemdesetletnem jubileju. Upamo, da bo Naš dom velikemu dobrotniku Slovencev pripravil kako presenečenje. Posebno pozornost žanje tudi seznam vseh rojstnih dni sanhuške mladine v tekočem mesecu, tako da se mladina prijateljsko še bolj povezuje. To vzorno urejeno oglasno desko rija Promelč roj. Boškin; Anton Vene; Milan Juričev; Angelca Klanjšček roj. Mohorčič; Franc Polh; Boža Remec roj. Ščnbačič, 69; Karla Mlakar roj. Zavodnik; Jelka Kokolj roj. Antončič; Josiča Kramar roj. Pangerc; Franc Požar, 93; Anton Jerina 95; Tilka Frankič roj. Šircelj; Milan Juričev; Stanislav Makovec; Vinko Premk st.; Peter Beč; Vinko Koprivec. RAZNI KRAJI — Marija Stegnar vd. Krašovec, Jesenice; Zvone Labura, Blejska Dobrava; Julijana Godnik, 81, Celje; Marija Cvikl roj. Kajina, 82, Celje; Anton Pogorelc, župnik pri Fari; Ema Tišler, Celje; Angela Povšnar, Kokra; Marija Stebla j roj. Kersnič, 92, Hrovača pri Ribnici; Olga Mohorič roj. Slo. neck,neck, Kočevje; Valentin Sodnik, U-tik. oskrbuje študentka arhitekture Andreja Skvarča in Dani Lovšin. Želimo, da bi še dolgo časa vztrajala v tem tako važnem delu za našo san-huško skupnost. Poleg navedenih oglasov in zanimivosti so bile na oglasni deski tudi vabila na sledeče prireditve: Figole.Fagole; igro v režiji nam vsem dobro znanega in požrtvovalnega režiserja Maksa Borštnika so igralci Slovenskega gledališča odigrali v Našem domu. V vsebino in kritiko igre se ne bom spuščali, ker je bilo že oboje pisano na tem mestu. Pač pa lahko povemo o velikem navdušenju številnih gledalcev nad zelo lepo slovenščino in brezhibnem igranju. Zadovoljstvo se je potem nadaljevalo ob okusni večerji, ki so jo pripravile sanhuške gospodinje za gledalce in igralce. Izlet je organizirala mladina na znano Kržišnikovo posestvo. Lepi jesenski dan je privabil veliko število mladine in starejših. Ob že tradicionalnem „asadu“ so udeležencem hitro potekale ure. Mladina se je kratkočasila z nogometom in jahanjem, starejši pa so si ogledali posestvo in njega zanimivosti. Za mnoge izmed nas je bila novost strojno molzenje krav; kdor je hotel, se je lahko naužil tudi svežega mleka. Zanimivo je bilo doživetje gostitelja, fakole nam je pripovedoval: „...S sinom sva ta teden prodala nekaj krav. Ko sva se vračala, sva bila zelo zadovoljna s prodajo, po dveh dneh pa zveva, da bi jih lahko prodala trikrat dražje...“ Tipičen pri- OB ROBU Krepko zaušnico je prisolil srbski književnik Miloje Markovič znanemu kritiku Josipu Vidmarju, ki je med revolucijo predlagal, da se Tito imenuje za maršala Jugoslavije. Odkrito mu je povedal, da je on slovensko književnost germaniziral in jo oddaljeval od slovenskega naroda. Germanske ideje je na veliko prenašal v slovensko kulturno bit. Sodeloval je s Titom, sedaj pa ga imenuje „diktatorja“, ki se je opiral na vojsko, ki je po svoji interni tendenci srbska. Notranji minister ZRN Friedrich Zimmermann je izjavil, da je vlada ZRN sklenila uvesti vizum za jugoslovanske državljane, da bi se i-zognila „tveganja“ pri prehodu le-teh v ZRN. Vizpumi naj bi bili nujni, ker se je število Jugoslovanov, ki prosijo, za azil, zelo povečalo. Le- mer sedanjega neresnega gospodar-, stva v tej deželi. Koline in Županova Micka. Tudi koline so del naše tradicije, tega se zaveda tudi naša mladina, ki jih je pripravila pretekli petek. Pomagali so ji tudi nekateri starejši, predvsem specialist Bogo Urbančič st., ki ima že dobrega naslednika v tej specialiteti v Franciju Štrublju. Pokusili smo jih na večerji po igri Županova Micka, ki naj bi jo odigral carapachayski oder. Ob lepo pogrnjenih mizah in dobri udeležbi, bilo nas je nad dvesto, pa se pojavi namesto igralcev na odru predsednica Našega doma in nam naznani, da igre ne bo,- ker je eden od igralcev nenadoma zbolel. Trenutno ne-razpoloženje so pomirile dobro pripravljene koline, namesto igre pa smo zavrteli zvočni film iz Slovenije in o petindvajsetletnem praznovanju Našega doma. Kljub nevšečnosti smo se razšli v veselem razpoloženju, predvsem pa mladina, ki ob dobrem izkupičku pripravlja že drugi izlet, o katerem bomo poročali v bližnji bodočnosti. -č -e PRIMORSKA KONGRES VITEZOV TURIZMA V Gorici se je v času od 29. aprila do 1. maja vršil mednarodni kongres Vitezov turizma, ki ga je organiziral naš rojak Vinko Levstik, hotelir v Gorici. Na kongresu je sodeloval med drugimi kvartet radijske in televizijske postaje iz Ljubljane. Udeleženci so si ogledali tudi O-glej in Celovec. ta 1986 je bilo njih število še 1.142, preteklega leta pa je že 20.821 Jugoslovanov, predvsem Albancev s Kosova, prosilo za nemško. Strinjati se z Miloševičem in zavestno žrtvovati del avtonomije, ki jo je svoj čas dal Tito Kosovu, to je razsodba, ki jo je bilo mogoče pričakovati, odkar je srbski voditelj uspel „urediti razmere v kosovskem vodstvu“ in na odgovorne položaje postavil svoje ljudi. To je teorija domin, ki jo uporablja karizmatični in populistični „Slobo“, da bi speljal reeentralizacijo Srbije in v boju s slovenskimi in hrvaškimi liberalci pod svojo zastavo strnil jugo-slovensko državo. In ta način nasprotovanja slovenskim in hrvaškim idejam že daje sadove. Vojvodina in Črna gora sta drug za drugo „obnovili“ svoje vodilne ekipe, tako da se je obroč logično stisnil okoli Kosova. Sdir, Belgija, 4. aprila ■■■■■■■■■■■■■■■■■■d Slovenska Mendoza UOSTOVANJE IZ BUENOS AIRESA Kulturna povezava slovenskega Buenos Airesa z našo Mendozo je za ohranjanje in poživljanje slovenskega življa izredne važnosti! Zato smo veseli pozdravili obisk naših rojakov iz buenosaireškega Slovenskega gledališča! Prihiteli so k nam v soboto, 27. maja in nam nudili satirično komedijo Leopolda Suhadolčana: Figole--Fagole. O pomenu in namenu tega odrskega dela je naš list že podrobneje pisal. Naše vabilo pa je poročalo rojakom: „Med smehom se boste poučili, kako med ljudmi ne sme biti, otroci pa se bodo od srca nasmejali.“ Zato je ob tako pomembnem in sicer redkem dogodku bilo zanimanje za prireditev nadvse obilno. V preddverju našega Doma nas je ob vstopu presenetila po stenah zbirka umetniških slik. Gledališko vodstvo je s svojim obiskom poskrbelo tudi za razstavo umetniških slik naših treh sodobnih umetnikov-slikar-jev iz Buenos Airesa. Med sporedi za igro smo dobili tudi njihove o-sebne življenjske podatke: Andreja Dolinar Hrovatova, Marjeta Dolinar in Tone Kržišnik. Tu je tedaj pred pričetkom igre ob navzočnosti režiserja Maksa Borštnika arhitekt Božidar Bajuk na kratko pozdravil vse goste iz Buenos Airesa. „Mendoščani smo zelo veseli gostov. Cenimo vso njihovo požrtvovalnost, ki je bila potrebna za uresničitev nocojšnjega večera. Zahvala že vnaprej režiserju, igralcem in pomočnikom! Slovensko gledališče pri 3vojih predstavah nudi tudi možnost raznim likovnim umetnikom za razstavo njihovih umetnin. Na vseh prireditvah v Velikem Buenos Airesu so pokazali svoja dela trije tamošnji u-metniki. To je prva razstava likovnih umetnin v Mendozi. Za predstavitev del samo nekaj besed, ki so ocene sodobnih kritikov! Marjeta Dolinar: V glavnem prikazuje prostost in lirizem v spremstvu prozornih barv. Valovite in spontane oblike so izraz njenega stila. Njene slike predstavljajo poglede na Nahuel Huapi v Bariločah. Andreja Dolinar Hrovatova: predstavlja olja. V njenih slikah opazimo konstrukcije v močnih in izrazitih potezah. Vidimo nekaj ekspresionizma. Njeni modeli so vzeti iz naravnih oblik, ustvarjenih v stilu slikarke. Opisuje serijo rož. Tone Kržišnik: Prikazuje figurativne oblike in čiste barve kordov-skih hribov in pokrajin. Ogledali si boste lahko razstavljene slike po igri ter jutri dopoldne.“ Nato so se odprla vrata dvorane in na mah je bilo vse zasedeno, spredaj kar tri vrste naših malčkov. Ko se je odgrnil zastor, sta stopila na oder režiser Borštnik in naš društveni predsednik Maks Ovčjak, ki je pozdravil goste. Za njim pa je povzel besedo režiser in predstavil v kratkih besedah Slovensko gledališče in njegovo delovanje. Nato pa je prešel na mendoškega ustvarjalca odrskih predstav Rudija Hirscheg-gefja. Orisal je njegovo odrsko u-dejstvovanje tam od mladih let pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani pa vse do zadnje dobe v Mendozi. Poklical ga je na oder in mu v imenu Slovenskega gledališča izročil posvetilni okvir z napisom: „Krpa-novcu Rudiju Hirscheggerju, igralcu in režiserju za dolga leta umetniškega dela razširjanja ljubezni do gledališke umetnosti in slovenske besede iskrena hvala in priznanje. Slovensko gledališče v Buenos Airesu. Maks Borštnik — Lojze Rezelj 27. maja 1989.“ Rudi Hirschegger se je za počastitev in priznanje zahvalil in zagotovil, da bi še rad nadaljeval v Mendozi tudi danes s svojim odrskim delovanjem, pa ni igralcev. Končno se je pričela igra. Ob njeni vsebini, pomenu in namenu se ne bomo mudili. Storila je to že — kakor rečeno — Svobodna Slovenija ob prireditvi in naši gledalci so imeli priložnost, da so se seznanili o vsem tem iz razdeljenih sporedov. Pripomniti moramo le nekaj naših misli k mendoški vprizoritvi. Predvsem gre vse priznanje spretnemu režiserju; najprej za dejstvo, da je tako obsežno sceno in tolikšno število igralcev znal utesniti na naš majhen oder: dalje pa še posebej, ko je igra brez vsakega „postanka“ ves čas tekla z enako živahnostjo in razgibanostjo na tem tesnem prostoru od začetka do navdušenega konca. Igralci so vsi svoj vloge rešili v prepričevalni doživetosti. Po predstavi je bilo med gledalci posebno slišati ime Šviga-Švage. Da je bila igra v resnici doživeto predstavljena, je poseben dokaz v naših najmlajših, ki so v zares o-gromnem številu zasedli -prve vrste in med igro vneto ter pozorno sledili dogajanju ter uživali brez vsakih motenj. Igralci so bili deležni ponovno in ponovno bogatega in glasnega priznanja vse dvorane. So ga pa tudi vsi zaslužili. Za našo Mendozo je bil to dejansko izreden dogodek. Poleg vsega priznanja v predstavi pa smo Mendoščani gostom še po.se-bej dolžni dve izredni hvaležnosti! Gostje so namreč ves prispevek vstopnine odklonili in ga darovali Društvu za dokončana dela naše dvorane. Tone Kržišnik je pa Društvu v okras našega preddverja poklonil eno svojih dragocenih slik. Najprisrčnejša zahvala vsem —¡za vse! In iskren domač — boglonaj! LETNO ROMANJE Prelat dr. Alojzij Starc je prišel letos k nam v Mendozo v četrtek, 18. maja in ostal pri nas za svoje pastoralno delo štiri dni. V četrtek in petek smo imeli zvečer v Domu duhovno obnovo z govo- rom in mašo, enako tudi v nedeljo na romanju. V soboto zvečer je delegat imel poseben razgovor z našo mladino in jo navduševal za Verske življenjske vrednote; obljubili so mu tudi med drugim, da bodo organizirali med sabo živi rožni venec. V nedeljo smo šli letos na romanje v Rodeo del Medio, nekoliko izven Mendoze, v kolegij „Maria Auxiliadora“. Dopoldne smo najprej i-meli skupno mašo .z ljudskim petjem, pri katerem je res sodelovala vsa cerkev. Po mašnem opravilu smo imeli prost čas za kosilo in medsebojni razgovor. Ob dveh popoldne smo se zbrali ob podobi naše Marije Pomagaj, ki so jo vso okrašeno v cvetju nosili naši štirje fantje. Razvila se je med petjem Marijine pesmi procesija po dvoriščih do lurške kapelice. Tu smo odmolili in odpeli rožni venec. Po končani molitvi smo se spet zbrali v kapeli, kjer smo opravili pete lavretanske litanije z obnovitvijo posvetitve Brezmadežnemu Srcu Marijinemu in z blagoslovom. Pri vseh obredih nas je spremljal in pomagal pri spovedovanju naš ponovno okrevani župnik Ivan Tomažič. Vračali smo se domov prepričani o besedah, ki nam jih je naš dušni pastir napisal na vabilih za romanje: „Mariji smo dolžni zahvalo. Ona pa bo materinsko sprejela naše prošnje za osebne potrebe, za slovenski narod, za Argentino in za vse človeštvo.“ Bb. MALI OGLASI ZOBOZDRAVNIKI Victor Leber - sološna odontología, implantes óseo-integrados; sreda in pe. tek od 14 do 18; Belgrano 3826 -7. nadstr. B - San Martín - T. E. 755-1353. ARHITEKTI Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. — P. Moreno 991, 5. nadstr. C. 8400 Barilodhe. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. ZA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682. REDEGORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 1.19 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 2-t8-4021. SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne. - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656. GOSPODARSTVO Zavarovanja M, in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.80 - T. F. 312-2127. OBVCSTILG SOBOTA, 10. junija: V Domu v San Martinu ob 19 video: Moj o,če, socialistični kulak. Visokošolski tečaj v Slovenski hiši ob 15.30 uri. NEDELJA, 11. junija: Procesija presv. Renjega telesa ob 15.30 v Don Boskovem zavodu. V Rozmanovem domu občni zbor ob 10. uri. SOBOTA, 17. junija: Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. SREDA, 21. junija: Liga Žena in mater v San Martinu bo imela spominski sestanek v Domu ob 18. Govori Franc Zorec. NEDELJA, 2. julija: V Slomškovem domu popoldne festival ping-ponga za vse. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11, ure (g. Stanko Otoeržan). SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande češarek). SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja SJoge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438. SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). Cena največ štirih vrstic A 30.- za enkratno objavo, za vsak mesec —* 4 številke — A 100.-. DIKTATORJI SE BOJE V ljubljanskih časopisih smo zasledili informacijo, ki kaže, kako se doma' lahko potvarja zgodovino, oziroma, kako so delali partijski voditelji. Zvedeli smo, da je bilo pred nekaj leti uničeno pomembno gradivo o pobitih domobrancih. Celo iz gradiva zgodovinskega arhiva CK ZKS so bili iztrgani najpomembnejši deli dokumentov potekov dachauskih procesov in da so bili pred nedavnim uničeni pomembni dokumenti o delu likvidatorjev v Ljubljani. Z uničevanjem dokumentov očitno skušajo nekateri takratni akterji zabrisati sledove svojega ravnanja v zvezi s temi dogajanji, ker se boje, da bodo sicer izpostavljeni kritiki sodobne družbe in zgodovine. Seveda pa to tudi dokazuje, kje moremo iskati te ljudi, Saj vsak navaden zemljan nima dostopa v arhiv Centralnega komiteja partije. Tam je torej treba iskati zločince! MOGOČE NE VESTE, DA... — da bi bilo ljubljansko županstvo voljno odstraniti sporni spomenik med ljubljansko stolnico in škofijo, a da se temu upira Zveza borcev, ki pa je dejansko le pa-ravan stalinističnega jedra slovenske Partije... MLADIKA, Trst, št. 1 KRIŽANKA: Vodoravno: 1. Trd kamen, silicijev dioksid. 6. Mesto severno od Ljubljane. 11. Zgornji del hrbta. 12. Turiški naslov za častnike in uradnike 14. 'Ujemanje samoglasnikov na koncu besed. 15. Ime Marijine matere. 16. Ne doma. 18. Mik, privlačnost. 19. Zna. 20. Gremo za nekom. '22. Okrajšava za številko. 28. Naša matična domovina. 25. Rahlo tolčem. 27. Nedoločen števnih. 29. Ljubije, nec Afrodite. 31. Rojstni kraj' pisatelja Ivana Tavčarja. 32. Najstarejlša vrsta pripovednega pesništva. 33. Enotna nihanja. 35. Latinska beseda za umetnost. 36. Vidni orgdni. 37. Jezusov sodnik. 39. Bezanje. 4i. Nikalni pomožni glagol. 42, Ogromen človek. 44. Vesel vzklik. 45. Jajčna jed. 46. Bodimo v posesti nečesa. Navpično: 1. Del moškega oblačila. 2. Telesne poškodbe. 3. Koroška svetnica. 4. Osebni zaimek, 4. sklon. 5. Polnilo (pri pecivu). 6. Hišno ognjišče. 7. Kratica za „mister“ (angl.). 8. Nedoločni števnik. 9. Poseduješ. 10. Igrajo na karte. 13. Glasbenik. 16. Prelomi, stre. 17. Sipojine amonijaka z alkilndmi skupinami. 20. Začinjeni s soljo. 21. Drog na sprednjem koncu voza. Množina. 23. Nasprotni od radodarnih. 24. Sozvočje dveh ali več tonov. 26. Postajam rdeč. 28. Temeljna resnica, ki je ni treba ali ni mogoče dokazati. 30. Zelo cenjena tkanina. 31. Prevozna sredstva. 34. Vprašalniiea. 36. Osebni zaimek. 37. Glavni števnik. 38. Kazalni zaimek. 40. Prevleka, ki nastane na površini železa, če leži na vlažnem zraku. 4. sklon. 42. Zna. 43. Nikalnica. SHOD SOLIDARNOSTI Po poročilih iz Ljubljane se je 8. maja zbrala na Kongresnem trgu večtisočglava množica slovenske mladine, ki je na ta način pokazala svoje ogorčenje zaradi pripora Janeza Janša, pa tudi nezadovoljstvo ob razmerah, ki danes težijo slovenske, ga človeka. Po mnenju starejše Ljubljančanke je ta shod nekako spominjal na evharistični kongres pred leti in ga je označila kot klic mladih Slovencev k narodni povezavi in solidarnosti. Govorniki so se med drugim tudi spominjali mnogih povojnih po. litičnih zapornikov, posebno duhov, nikov, in omenjali krivice, katere so morali in še danes morajo prenašati Slovenci. Javno so terjali svobodo, pravičnost in spoštovanje do stojanstva vsakega človeka. Zborovanje je zaključil pesnik To, ne Pavček. Prebral je deklaracijo, ki jo sedaj imenujejo „majniško“. Pozdrav temu javnemu ishodu so poslali tudi uredniki „Celovškega Zvona“ in člani skupine „Slovenščina, moj jezik“. D-ova ■«(»«■■■■■■■■■■HBHBHHBBHBBHBnaBliaBatlBBHBBBUaiiaaH*»' [ : V Slovenskem domu [ v Carapachayu bo v nedeljo, 18. t. m. po maši, ki je ob 10.15, S | » SKUPNO DOMAČE KOSILO | S KOLINAMI > Za družine bodo koline na razpola- 5 5 go v soboto od 17. ure naprej. 5 Vsi prijatelji doma iskreno vabljeni! E ■ S *nmBBitaiBiBBaBB«iBNBWiBHaMaa»HianaB»M»M« MHMMMBBBBBBBaaaaiatBaMaaiBaaBBBBBitMasaBiiaraMBaHBauio** i a' LETALSKE KARTE etc. « b ; NAJNIŽJE TARIFE! OMENITE TA OGLAS! a g m TRAVEL AGENCY „RIENTE“ E Sr. SALVADOR | A. P. Leg. 6632 Disp. D.G.S.T. 1555 E | l Esmeralda 973 /1 “B” - Capital : E Tel. 813-9143 E E (9.30—12.30, 14—118.30) E a ■ : : ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentín B. Debeljak REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj 6 gS % a _ FRANQUEO PAGADO Concesión NO 5775 3II TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije za 1989: Za Argentino A 850; pri pošiljanju po pošti A 1000; Združ. držaje in Kanada, pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo t v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2; v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Vibtringer 26. TALLERES GiRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 42S, 1101 - BUENOS AIRES • T. E. 362-7215 FESTIVAL PING-PONG ZA VSE V SLOMŠKOVEM DOMU v nedeljo, 2. julija ves popoldan Vpis T. E.: 657-3288 Viktor Leber Z O B O Z D RA V N I K Splošna odontología implantes óseo-integrados Za uro: sreda in petek od 14 do 18 Belgrano 3826 - 7. nadstr. “B” San Martin T. E. 755-1353 t „Zgodi se Tvoja volja.“ V 93. letu nas je zapustila naša dobra mama in stara mama Marija Seljak po domače Homcova mama Od pokojne smo se poslovili v četrtek, 18. maja, na' Do-'bračevi pri, Žireh. Hči Ančka Vitrih z družino in sorodniki. !BsaBaBBattBBBBBBaHr