PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni t Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Elil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
0- TJ &- *• O TJ O »
—is
04
?0
I
I
3
z
r5
I
c.
M
n*:
Z
r-;
S
'559
inije)
*
%
1
'23
Poštnina plačana v gotovini Abb. poetale 1 gruppo
Za res svobodno izbiro
MARJAN KEMPERLE
Poučevanje verouka v šolah je bila osrednja italijanska politična terna zadnjega tedna. Tridnevna raz prava o tem žgočem vprašanju je v poslanski zbornici končala po že u-staljeni tradiciji — s kompromisom. Tako je bil volk (laične sile) sit in koza (minister za šolstvo sen. Franca Falcucci) cela. Komunisti, najmočnejša italijanska laična stranka, so glasovali proti zaključni resoluciji, ker jih je v to prisilila zahteva po zaupnici; kljub temu so s svojimi posegi dosegli svoje — umaknitev sporne ministrske okrožnice o poučevanju verouka.
Prav neugoden položaj, v katerem so se znašli zadnji dan razprave komunisti (ki so pred slabima dvema letoma s svojim glasom podprli nov konkordat med državo in Vatikanom), je nekako potencirano odražal zagato laičnega bloka ob tem vprašanju.
Po mnenju uglednega italijanskega strokovnjaka, docenta zgodovine cerkvenega prava na rimski univerzi proj. Piera Bellinija, gre iskati izvirni greh za nedavni spor med laičnimi in katoliškimi silami prav v konkordatu. Po njegovem je novi konkordat le nekakšen »okvirni zakon«, ki zgolj v širokih obrisih ureja odnose med državo in Cerkvijo. Ker v njem ni bilo nič specifično obvezujočega, ga je parlament februarja 1984 sprejel brez prave razprave.
Konkordat je dopuščal možnost dru-Qih dodatnih sporazumov za specifična področja. Eden od teh sporazumov (Bellini ga je krstil kar za »minikonkordat«) je bil dogovor med ministrom za šolstvo Falcuccijevo in italijansko škofovsko konferenco, ki ureja poučevanje verouka v šolah. Sporazumu z dne 14. decembra lani je po šestih dneh (!) sledila okrožnica. Laične sile so se znašle tedaj Pred konkretnimi, skorajda izzivalno zastavljenimi vprašanji, ki so postavljala v dvom laičnost državnih šol. Izogniti se jim niso mogle, konfrontacija je bila zato tokrat neizbežna.
Laiki so se v bistvu zagnali v boj za popolno enakopravnost v šolah: enakopravnost med tistimi, ki se ne bodo izrekli za verouk in tistimi, ki se bodo izrekli za verouk. Vsi dodatni »tehnični« aspekti tega vprašanja (verouk prvo ali zadnjo uro, način izbire, določitev alternativnih dejavnosti, izbira razširjena na vse dijake višjih srednjih šol) so le posledica tako obravnavane enakopravnosti. Razprava je obrodila svoje sadove, pa čeprav se je iz politične računice izrodila v petkovo glasovanje o zaupnici. . .
Vprašanje šolskega verouka ni bilo v preteklih dneh izključno v zakupu političnih sil. O njem so razpravljali po številnih šolah, v društvih, združenjih staršev, verskih ustano-vah. Nekaj srečanj na to temo je bilo tudi pri nas, v Gorici, v Trstu* Vse to. kaže, da državljani (in med njimi Slovenci nismo izjema) globoko občutijo vprašanje. A saj tudi ne bi moglo biti drugače, saj to namreč neposredno zadeva vse starše predšolskih in dbveznošolskih o-trok in dijake višjih srednjih šol.
V razpravah in na srečanjih so se Izluščili različni pogledi na versko vzgojo v šoli: od popolne obrambe šolskega verouka dò argumentiranih mnenj o prispevku verske vzgoje k bogatenju posameznikovega jaza; od Pomislekov o sedanji pedagoški pripravi veroučiteljev, dio kategorične-9a zavračanja verouka v šoli. Skozi Razpredanje mnenj se je kot nekak šna rdeča nit vila konstanta velike italijanske religiozne tradicije. Za
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Rossetti o tržaški luški prosti coni
NA 4. STRANI
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 16 (12.341)	Trst, nedelja, 19. januarja '
Takoj po odobritvi finančnega zakona
De Mita zahteva preverjanje Oster odgovor Martelli j a
RIM — Vojna med demokristjani in socialisti postaja čedalje očitnejša. Prve napade je včeraj sprožil demokiistjanski tajnik De Mita, takoj pa so mu sledili Martellijevi topolski streli. Tajnik KD, ki je iz Wa-shingtona zahteval poglobljeno preverjanje vlade takoj po odobritvi finančnega zakona je v intervjuju, ki ga objavlja Panorama, ostro kritiziral socialistične voditelje, katere je obtožil, da brez vsakega sramu prehajajo od protikomunističnih stališč k stališčem odprtosti do KPI, »ki pa je prav tako v funkciji kritja nekega političnega prostora in ne odraza političnih smernic«. Čeprav bi zgledalo, da ta stranka spreminja linijo, je po De Mitovem mnenju nikakor ne spreminja: »Linija je samo tista, da napreduje vedno, v vse smeri, le da se širi.« Tudi o vprašanju pouka verouka v šolah je demokristjanski tajnik napadel svoje vladne zaveznike, o katerih meni, da izražajo velik laicizem starega kova.
Martelli je takoj odgovoril: vsak De Mitov intervju je udarec za politično ravnovesje in za vladno zavezništvo. Kar zadeva zadnjega je težko reči, ali so bolj grobe provokacije na račun italijanskega jezika, omalovaževanje laičnih in levičarskih strank ali jeza do socialistične politike. Vsekakor, kar zadeva PSI, mora KD vedeti, da vedno s težavo sodelujemo proti vodilni skupini, ki so jo volivci že premagali in ki očitno ne pozna kulture spoštovanja do drugih, ki so v koaliciji potrebni ter so stalno v sporu za oblast s svojimi zavezniki.« Besede so, kot je moč videti, zelo ostre in kaže, da potrjujejo občutek krize, ki ga je moč že nekaj časa, iz dneva v dan z večjo vztrajnostjo, občutiti v petstrankarski koaliciji.
Prav tako ni nič kaj prepričljiva razlaga, ki jo daje Il Popolo in ki še zaostruje polemike, namesto, da bi jih ublažila. Demokristjansko glasilo zagotavlja, da De Mita nima sovražnih občutkov in da je zahteva po preverjanju Oaxijev predlog s televizijske tiskovne konference ob koncu leta. Vendar pa nato D Popolo očita Martelliju, da se poslužuje »težkih besed« in dodaja, da mora »vsaka stranka igrati svojo igro pri dnevni svetlobi, ob {»polnem spoštovanju pravil in ob enakem dostojanstvu«.
Resnici na ljubo ni samo tajnik Krščanske demokracije sprožil zahtevo po preverjanju po koncu parlamentarnega postopka za odobritev finančnega zakona. Že v prejšnjih dneh je o tem govoril liberalni tajnik Biondi, Martelli je preverjanje omenil na seji vodstva svoje stranke, Spadolini pa je o tem govoril v zvezi z upravnim svetom RAL Vprašanj, o katerih bi se morali dogovoriti, ne manjka. Tako je pravzaprav vprašljivo, ali bo koalicija lahko klubovala vsem tem polemikam tako dolgo. Polemike so zelo ostre in zadeva-vajo vprašanja, ki nikakor niso obrobna: finančni zakon, o katerem sta se v parlamentu včeraj sprla demokristjan Gianni Fontana in socialist Tacconi; o zadnjih bančnih ukrepih, pri katerih predsednik demokri-stjanske skupine 'Rognoni poudarja, da ni bilo narejeno tisto, kar je bilo moč narediti že zlasti po poletni devalvaciji lire; o ustanovi RAI, v zvezi s katero Martelli obtožuje demokristjane in socialdemokrate, da o-nemogočijo izvolitev novega vodstva.
G. R.
Otji&riai
Cossigo
RIM — Niti besedice o konkretnih sporih zadnjih dni, pač pa velik poudarek na pomembno zrelost odnosov med cerkvijo in državo ter zaskrbljenost zaradi terorizma v Evropi: o tem sta na včerajšnjem uradnem srečanju na Kvirinalu govorila papež Janez Pavel II. in predsednik republike Cossiga. Papež Janez Pavel II. je bil drugič na Kvirinalu; pred leti je obiskal predsednika republike Per-tinija, sedaj pa prvič Cossigo. S tem je vrnil Cossigi obisk, id ga je slednji opravil v Vatikanu 4. oktobra.
Po zasebnem pogovoru, ki je trajal 40 minut je Cossiga nagovoril papeža in poudaril, da sta Italija in Vatikan dosegla pomembno zrelost medsebojnih pravnih in državljanskih odnosov v duhu medsebojnega spoštovanja in svobode. Ti odnosi so mogoči tudi zato, ker italijanska ustava jamči svobodo in pravice človeka. Ta ustava je dejal Cossiga, sloni na načelih miru, svobode in pravice, ki pa so obenem tudi načela, ki jih vsebuje evangelij.
Tudi papež je v svojem nagovoru poudaril kulturne, moralne in verske značilnosti italijanskega naroda ter dejal, da novi konkordat priznava vrednote verske kulture ter upošteva, da so načela katoliške vere sestavni del zgodovinskega bogastva italijanskega ljudstva.
Nadaljuje se široka svetovna sovjetska diplomatska ofenziva
Zamjatin potrdil predloge Gorbačova
MOSKVA, TOKIO — Glasnik CK KP Sovjetske zveze Leonid Zamjatin je včeraj na tiskovni konferenci v Moskvi komentiral svetovne reakcije na nove razorožitvene predloge sovjetskega partijskega voditelja Mihai-la Gorbačova. Dejal je, da ne bo pozitiven ali negativen odgovor ZDA vplival na septembrski vrh voditeljev obeh svetovnih velesil, vendar pa
V LETALSKI NESREČI
88 mrtvih v Gvatemali
CIUDAD DE GUATEMALA — Letalo gvatemalske družbe »Ae-rovias de Guatemala« je včeraj strmoglavilo na severnem delu države. Na krovu je bilo 38 o-seb, ki so vse izgubile življenje. Vest je sporočil vladni glasnik v glavnem mestu Gvatemale, ki je pojasnil, da je letalo strmoglavilo kakih 20 km daleč od letališča Santa Elena v pokrajini Peten. Glasnik je dodal, da ni nesreče preživel nihče.
»čim pozitivnejše bodo reakcije, tem učinkovitejši bo ta vrh«.
Zamjatin je še nadaljeval, da zahteva in želja po ameriškem preklicu uporabe »vojne zvezd« ni predpogoj Sovjetske zveze, tefmveč le »objektivna ugotovitev«. Na tiskovni konferenci je še rečeno, da morata biti velesili za zgled Franciji in Veliki Britaniji, ki se morata le obvezati »naj ne širita svojih jedrskih arzenalov«. Kar se pa tiče ameriških reakcij na mirovne predloge Mihaila Gorbačova, je Zamjatin še dejal, da niso »povsem negativne«, vendar pa je obžaloval, da na Zahodu sprejemajo vsak sovjetski mirovni predlog kot »propagandni korak«. Zamjatin se je še spomnil moratorija o jedrskih poizkusih, o katerem se ZDA še niso pozitivno izrekle.
V okviru svojega uradnega obiska na Japonskem se je včeraj sovjetski zunanji minister Eduard ševardnadze srečal z japonskim ministrskim predsednikom Nakasonejem ter mu obrazložil zadnje mirovne predloge Gorbačova. Daljše sta se tudi pogovarjala o Kurilskih otokih, ki so že dalj časa jabolko mednarodnega spora med SZ in Japonsko. Ministra sta si složna v trditvi, da se bo problem teritorialnih kompetenc v kratkem rešil.
TUJCI ZAPUŠČAJO ADEN ZARADI HUDIH SPOPADOV
DŽIBUTI — Položaj v Adenu se je v zadnjih urah še poslabšal, da je zaradi srditih spopadov do skrajnosti obtežen beg vseh tujcev iz Demokratične ljudske republike Jemen. Britanska kraljevska jahta »Britanija« je odplula v Džibuti s 400 begunci najrazličnejših narodnosti. Glavnino tujcev pa so odpeljale sovjetske ladje, ki prav tako niso delale razlik med državljani zahodnih in vzhodnih držav. Na krovu sovjetske tovorne ladje »Pavel Antokolski« so sinoči prepeljali v Džibuti tudi truplo nekega sovjetskega državljana, ki je bil žrtev spopadov.
Sovjetska zveza je po vsem sodeč sklenila evakuirati iz Južnega Jemena vse svoje ljudi, saj se boji izbruha protisovjetizma. V državi, ki je že deset let zaveznica Moskve, se je predsedniku Aliju Mohamedu Naserju uprlo najbolj prosovjetsko krilo vladajoče socialistične partije. Predvidljiv je torej srd vladnih čet proti Sovjetski zvezi. Po vsem sodeč pa Moskva ni imela v zapletu, ki ji vsekakor škodi, svojih prstov vmes. Prav zato se sedaj na vse kriplje trudi, da bi spravila svoje sprte prijatelje. Vsi pozivi pa so do sedaj naleteli na gluha ušesa.
Aden se je spremenil v pravi pekel, da ga zapuščajo celo vsega vajeni Palestinci. V Južnem Jemenu se je začela prava verižna reakcija medsebojnega obračunavanja z nepredvidljivimi posledicami. Vladnim četam je delno u-spelo. vzpostaviti nadzorstvo v Adenu, medtem ko je podeželje v rokah upornikov. Položaj pa je do skrajnosti nevaren, da se beg tujcev, med njimi tudi Italijanov nadaljuje.
Sinoči pa je izraelska prisluškovalna služba sporočila, da je južnoje-menski predsednik Ali Mohamed Naser z letalom zapustil državo. Trenutno ni jasno, ali je pristal v Adis Abebi ali v Sanai (Južni Jemen).
ODBOJKA: SINOČI V PORDENONU V ŽENSKI B LIGI
Kljub porazu Meblo zadovoljil
Naročite se na PD
PORDENON — Meblo je sredi Pordenona morda izgubil priložnost, da bi poskrbel za veliko presenečenje, a ostaja mu lahko zadoščenje, da se je dobršen del tekme pogumno in srčno enakovredno boril z objektivno boljšim nasprotnikom, ki bo sigurno napredoval v A-2 ligo. Toda ni mogoče zanikati, da bi se sinočnje srečanje lahko končalo tudi drugače, če bi se bilo našim dekletom posrečilo osvojiti tretji set, v katerem so že vodile z 11:7 in imele na voljo servis pri 13:13 in 14:14. Pordenončanke so prebrodile krizo, treba pa povedati, da jim je pri tem, res po nepotrebnem, pomagal tudi sodnik, ki je tudi v zadnjem nizu pri stanju 6:9 za Mobilcatalo-go prekinil s pristranskem preporod Mebla, čeprav smo imeli vtis, da so se naše igralke tedaj vendarle prehitro predale nasprotnim okoliščinam.
Meblo je sinoči odličnega nasprotnika spravil v zagato predvsem z dobrimi servisi in tudi protinapadi so bili dovolj raznoliki in
učinkoviti Liljana Markovič je premočno o-svojila oseben dvoboj s Turchettovo, ki jo imajo za najboljšo igralko v ligi, toda tudi ostale igralke Mebla so igrale borbeno, manjkalo pa je le nekaj več samozavesti, saj je bOo očitno, da je nasprotnik, vajen prelahkih zmag, »trpel« Meblovo žilavost in se je naše ekipe bal.
Kakorkoli že, gre to gostovanje, kljub porazu arhivirati kot uspešno.
Trener Drasič je po tekmi dejal: »Sem zelo zadovoljen z igro, ki so jo pokazale igral-
NADALJEVANJE NA 10. STRANI
ODBOJKA: v moški C-2 LIGI
Olympii slovenski derbi
NA 10. STRANI
• Za res
Odgovornost za ugrabitev v Bejrutu so si prevzeli šiiti
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mnoge je bila mkinitev«. verouka u-darec prav tej tradiciji, udarec, ki naj bi izpodkopal enega od temeljev italijanske družbe. Drugi smatrajo, da verouk sploh ni bil -»ukinjen«; u-kinjen je bil le »privilegij«, ki ga je imela doslej z obveznim veroukom katoliška Cerkev kot državna religija.
S konkordatom, »minikonkordatom« in resolucijo, ki jo je ta teden izglasovala poslanska zbornica, verouk še zdaleč ni bil postavljen pred šolska vrata. Postavljena so bila le načela za svobodno in enakopravno izbiro ali neizbiro verouka v šoli.. Ta načela bo moralo sedaj ministrstvo za šolstvo upoštevati, da bo tudi v praksi posameznim staršem in dijakom višjih srednjih šol omogočena res prosta izbira, brez vsakih diskriminacij. Le na ta način se bodo lahko starši in dijaki po svoji presoji in po svoji zavesti svobodno izrekli, ko bodo na šolah izpolnjevali obrazec o šolskem verouku.
MARJAN KEMPERLE
□ BEOGRAD — Jugoslavija bo po vsem sodeč v kratkem začela izvažati semensko pšenico tudi v Italijo, »domovino« številnih visokorodnih sort. Sorto, imenovano pritoma, ki jo že sejejo na poskusnih poljih v I-taliji, so vzgojili v kmetijskem kombinatu v Vinkovcih. Začeli so jo sejati tudi na poljih na Madžarskem, v Turčiji in Bolgariji, (dd)
Mrzlično Peresovo poslanstvo v Haagu za potrditev špansko - izraelskih odnosov
Kristjani iščejo enotnost
BEJRUT — Po hudi bratomorni bitki med kristjani, ki je v sredo v Bejrutu zahtevala nekaj sto mrtvih in ki je pomenila dokončen zaton »Hobeikove zvezde«, je politično in vojaško stanje v Bejrutu še povsem nejasno. Po pisanju bejrutskega dnevnika »Al Amvar«, naj bi se Hobeika, ki se sedaj nahaja v Parizu, v naslednjih dneh podal v Damask, kjer naj bi se pogovoril o možnostih ponovne vzpostavitve miru v Bejrutu.
Vodja frakcije »Libanonskih sil«, ki je pomagala Dže-majelovim falangistom v bitki proti Hobeiki Džeadiea, se je medtem včeraj srečal z vrhovnim vodjo falange Elijem Karamejem. Mnenja o osebnosti Džeadžee so si v Bejrutu zelo protislovna, saj je na pr. bejrutski dnevnik As sharq ostro kritiziral »krvnika, ki dobiva direktive iz Tel Aviva«.
Medtem pa sta takoj po vrnitvi iz Damaska vodja šiitov Amai Beri in druzov Džumblat ostro kritizirala libanonskega predsednika Džemajela. Džumblat je celo dodal, da je izdajalec »kdorkoli sodeluje z Džemajelom«. Oba sta prepričana, da ima Hobeikov poraz globlji pomen in da morajo sedaj kristjani še enkrat preveriti svoje odnose s Sirijo. Včeraj pa naj bi že sestavili »e-mergenčni odbor« vseh kristjanov. Po trditvah tega naj bi se »Libanonske sile« ponovno vrnile pod okrilje falange, ponovno pa naj bi preverili vse pogodbe, ki jih je v imenu teh sil podpisal Hobeika.
MADRID, DEN HAAG, BEJRUT — Kot znano, je v petek španska vlada vzpostavila diplomatske odnose z Izraelom ter ga tako uradno priznala, sedaj pa bodo morali diplomati obeh držav še podpisati uraden dokument ter se tudi domeniti o konkretnih obojestranskih pobudah na političnem in gospodarskem področju.
Izraelski ministrski predsednik šimon Peres bo prav zato danes dospel na dvodnevni uradni obisk v Den Haag, kjer se bo najprej srečal s svojim nizozemskim kolegom Ruudom Lubbersom, z nizozemskim ministrom za gospodarstvo Van Aardenejem ter z nizozemskim zunanjim ministrom Van Dpi Broekom. V Lub-bersovi uradni rezidenci se bo pogovarjal s španskim ministrskim predsednikom Felipom Gonzalesom, kasneje pa se bo sestal s podtajnikom ameriškega državnega tajništva Richardom Murphyjem.
Na splošno o bližnjevzhodni krizi pa bo razpravljal z dežurnim predsednikom sveta EGS Van Den Broekom. Zunanji politični opazovalci so mnenja, da spadajo vsi Peresovi obiski v Haagu v okvir širše bližnje vzhodne strategije, bolj kot pa v okvir vzpostavitve špansko - izraelskih odnosov. Peres bo namreč skupno s kolegom in starim znancem iz socialistične internacionale Gonzalesom le podpisal uradno obojestransko listino, osrednja
Peresova haaška srečanja pa bodo širšega značaja. Glavni tajnik Arabske lige Šadli Klibi je medtem za nekaj dni odložil svoj o-bisk v Den Haagu, češ da je v tem obdobju »v tem mestu še preveč sestankov«.
Sirski dnevnik iz Damaska »Ath Thawra« je medtem ostro kritiziral špansko - izraelsko pogodbo ter dodaja, da prav gotovo ne bo »koristil dobrim odnosom med Španijo in a-rabskim svetom«.
Medtem se je izvedelo nekaj podrobnosti o predvčerajšnji ugrabitvi treh uslužbencev španskega veleposlaništva v Bejrutu. Ti so španski diplomat Pedro Sanchez ter svetnika libanonske narodnosti Asaad Abdo in Gaspar Abdos. Do ugrabitve je prišlo v muslimanskem delu Bejruta s šiitsko večino na cesti, ki z letališča pelje v središče mesta. Ugrabitelji so ustavili dva avtomobila s špansko diplomatsko evidenčno tablico, v katerih je bilo skupno sedem oseb. Pridržali so tri ter se s svojim avtomobilom hitro odpeljali v južne predele mesta. Odgovornost za ugrabitev so si prevzeli šiiti ter za njihovo izpustitev zahtevali izpustitev dveh šiitov, ki so zaprti v španskih zaporih.
Izraelska letalska družba El - Al je medtem odpovedala vse polete v angleško mesto Manchester, ker so tam iz varnostnih razlogov premaknili EU - Alove urade za sprejetje potnikov iz osrednje stavbe.
Po odkritju srhljive trgovine z »belim blagom«
Film o tragediji romskih otrok
BEOGRAD — Prodaja jugoslovanskih otrok, zlasti romskega porekla v Italijo je dodobra razburila javnost obeh držav. Ustvarjalno je reagiral tudi beograjski režiser Goran Paskaljevič, ki želi ekranizirati to žalostno zgodbo. Scenarij naj bi bil končan do konca januarja. Mladi režiser pa želi projekt uresničiti že do maja. To bi bila zagotovo najhitrejša jugoslovanska Jilmska reakcija na kak pomemben dogodek.
Paskaljevič, znan po jilmih »Čuvaj plaže v zimskem času«, »Poseben tretma«, »Varljivo leto 1968« in »Zemeljski dnevi tečejo« je pred leti že snemal v romskem naselju v Nišu, zato dobro pozna življenje teh otrok. Zdaj bo znova odpotoval v Niš in Skopje, kjer se želi na samem kraju srečati z ljudmi, ki so sodelovali pri pošiljanju otrok v Italijo, kjer so za svoje »delodajalce«. prosjačili in kradli. »Sicer pa sem zbral že goro gradiva, iz Italije sem dobil praktično vse, kar so o tem pisali. Vendar pa ne želim narediti filmske reportaže, temveč dpkumentarno-igrani film, podoben mojemu 'Zemeljski dnevi tečejo'',« pravi Paskaljevič in dodaja: »številne scene želim posneti v Italiji, na prizorišču te otroške drame. Igrali bi tudi italijanski filmski igralci, vendar bom vztrajal pri romskih »na-turščikih«, ki so se izkazovali že v 'Zemeljskih dnevih’.«
Čeprav še ni konkretno govoril z nobenim producentom, je Goran Paskaljevič prepričan, da bo kmalu uspel uresničiti svojo zamisel. Misli, da bo dobil denar za filmski trak in ostalo filmsko tehniko tudi brez producenta. Res pa je, da posebej računa mi italijansko televizijo (s katero se je že pogovarjal), saj namerava film posneti na 16-milimetrski filmski trak, namenjen predvsem malim ekranom. Njegova ekipa pa' je menda pripravljena delati brez vnaprej zagotovljenih honorarjev.
Če bo šlo vse po načrtih bo Paskaljevič letos nadoknadil zamujeno: že nekaj let ni snemal, letos pa namerava narediti dva filma. Tudi drugi govori o otrocih. »Princ ognja« (scenarij je napisal skupaj s Filipom Davidom) je zgodba o taborišču v Jastrebarskem, kamor so ustaši v. samostan vodili otroke s Kozare, ki so jih želeli »vzgajati«. V filmu, ki naj bi nastajal poleti in jeseni, bodo nastopali tudi tuji igralci: Vanessa Redgrav in Jurgen Rochnow (znan iz »Podmornice«). Glede tega projekta ni več nobenih zadržkov, saj ga bo uresničil s svojim stalnim sodelavcem beograjskim Centar filmom ob finančni podpori ameriške producentske hiše »Belrose«, verjetno pa se bo vključila tudi ena izmed televizij ZDA.	B. L.
Preiskava sodstva in gasilcev
■v
Se četrta žrtev požara v Benetkah
BENETKE — Včeraj je v Padovi podlegel zaradi opeklin 17-letni delavec Walter Ruffato, ki so ga oplazili plameni, ko je v petek izbruhnil požar v beneški veleblagovnici COEN pri Rialtu. Tragedija je torej zahtevala še četrto žrtev, zdravniki pa-dovske in beneške bolnišnice pa se bojijo, da bo končni obračun še huj-
Berlusconi zmagal bitko
FIRENCE — Lastnik treh največjih zasebnih televizijskih postaj Silvio Berlusconi je zmagal pomembno bitko. Pretor iz Firenc Domenico Franco je namreč včeraj zavrnil zahtevo po zasenčenju omrežja Canale 5, ki jo je vložil ndki zasebnik. Ta sklep je pretor sprejel sklicujoč se na nor-maitv, ki ga vsebuje dekret o zasebnih televizijskih postajah, ki ga je parlament odobril 4. februarja 1985. Dekret je bil res časovno omejen, vetndar pa je pretor menil, da se pravna osnova, na kateri so bile osnovane oddaje vseh državnih zasebnih televizijskih postaj, ni poslabšala in da torej ni razloga za zasenčenje teh postaj.
Pač pa se o tem vprašanju še ni izrekel turinski pretor Giuseppe Casalbore, ki je pred časom že enkrat odredil zasenčenje zasebnih televizijskih postaj. O morebitnem novem takem sklepu se bo pretor izrekel v prihodnjih dneh.
ši. Od dvanajstih ranjenih so si zdravniki za tri pridržali prognozo, dva pa sta v zelo kritičnem stanju.
Sodstvo in gasilci so že sprožih preiskavo, da bi ugotovih vzroke požara in morebitno krivdo. Trenutno le domnevajo, da je požar izbruhnil v prvem nadstropju, v prostorih, ki jih ima neko gradbeno podjetje kot začasno skladišče zaradi restrukturiza-cije poslopja veleblagovnice COIN. Zakaj pa ni še nikomur jasno. Nesporno pa je dejstvo, da so plameni imeli dovolj netiva tako v oblogah kot v škatlah sintetičnega lepila. Požar je povzročil gost in dušljiv dim, ki je zajel zgornja nadstropja, kjer je bilo ducat uradnikov.
Fhav med temi so tri uradnice izgubile življenje, po vsem sodeč zaradi zadušitve. Ko je namreč dim prodrl do pritljičja, kjer so prodajni prostori veleblagovnice, je kakih sto kupcev in uslužbencev zbežalo iz poslopja. Dotok svežega zraka je dal novega zagona požaru, dim pa je v še večji meri zajel zgornja nadstropja štirinadstropne stavbe.
Zaradi gostega dima, ki je prodiral tudi po protipožarnem stopnišču, niso uspeli uradniki zbežati. Eno od žrtev so gasilci našli prav pred vrati protipožarnega stopnišča. Gasilci so dosedaj navedli, da so po prvih ugotovitvah baje pravilno delovale vse protipožarne naprave, ki jih morajo imeti veleblagovnice. Prav tako ne obstaja noben zakon, ki bi predvideval prekinitev poslovanja, ko so v teku preureditvena dela. Vsekakor pa bi bilo preenostavno kriviti za tragedijo nesrečno naključje. Prav zato 'policija in karabinjerji vzporedno s sodstvom in gasilci skrbno zbirajo podatke.
Pozitiven konec
srečanja
Bare-Mengistu
DŽIBUTI — Ob koncu dvodnevnih pogovorov med somalskim predsednikom Mohamedom Siadom Barejem in etiopskim partijskim voditeljem Men-gistujem Haile-Mariamom so v kratkem komunikeju potrdili pozitivne rezultate pogovorov v Džibutiju. Konstruktivna izmenjava mnenj uresničuje pogoje za normalizacijo med državama. ustanovitev mešane komisije pa bi morala odpraviti spore in nerešena vprašanja med državama.
Po sedmih letih vojne zaradi Oga-dena je to prvo konkretno znamenje miru za Afriški rog. V Afriki se torej ugaša žarišče napetosti, ki je povzročilo že toliko gorja in trpljenja. Italijansko zunanje ministrstvo je včeraj nadvse pozitivno ocenilo pogovore, saj je Italija dosledno pritiskala na Somalijo in Etiopijo, naj rešita svoj spor za. pogajalsko mizo in ne na bojišču.
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIšKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona In poviška kapitala v izplačilu sledeča:
	Kuponi	Poviški kapitala	
POSOJILA	izplačljivi 1.8.1936	Polletje 1.2.1986 31.7.1986	Skupna vrednost 1.8.1986
1983-	1990 ovrednoteno 1. emisija (Curie) 1984-	1992 ovrednoteno	8,—%	—1,488%	—2,262%
1. emisija (Crookes)	6,50%	+ 0,012%	+ 3,307%
1984-1993 ovrednoteno lil. emisija (Oersted)	6,50%	+' 0,975%	+ 4,140%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v nem listu.
Urad-
Fernando
TRST - Ul. Coroneo 7 - Telefon: 761602
OBUTVE IN USNJENA KONFEKCIJA
obvešča svoie cenjene od|émalce, da prične
PROMOCIJSKO PRODAJO
od 11. januarja dalje
ZNIŽANJE OD 10% DO 50%
SE PRIPOROČAMO!
obv. občini 7 1 86
MANUFAKTURA
Podobnik
OPČINE
obvešča, da je v teku
razprodaja vseh zimskih artiklov
s popusti do 50%
ZARADI NAMESTITVE NOVIH ODDELKOV.
Metražno blago — pletenine — športna oblačila za ženske in moške —
Obv. občini 9/1/86
artikli iz blaga za stanovanje.
POHITITE!
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Izboljšanje šele v drugem polletju
Gospodarski položaj na začetku leta v Jugoslaviji ni dober. Bolje rečeno: v novo gospodarsko obdobje vstopa jugoslovansko gospodarstvo v težjih okoliščinah kot pa je vstopilo v leto 1985. Zato je bilo v začetku minulega leta vsepovsod — zlasti pa Pri zvezni vladi — čutiti zmeren optimizem. Letos pa je nasprotno: vse povsod vlada precejšnja zaskrbljenost. Ali, kakor je zapisal neki tuji komentator: Jugoslovani se ne smejejo več; znano krilatico »Ali problemov!«. pa je slišati manj pogosto, če pa že, potem nima več pravega bleska.
Ta tuji opazovalec je resda 0-pazoval zlasti ljudi in splošno vidno gospodarske pojave (cene in plače. Ponudbo in povpraševanje) in si na ta način ustvaril svoje mnenje. Toda tudi poznavalcem in raziskovalcem gospodarstva ni do smeha, kaj ti težave so vsepovsod. Kaj je torej tisto, zaradi česar moramo reči, da so zdaj gospodarske razmere slabše kot pred letom dni? Nekaj primerov zelo hitro pokaže, kje so razlike.
Najprej: lani v tem času je bila industrijska proizvodnja v vzponu, letos stagnira. Pri kmetijski proizvodnji je letos opaziti močan zastoj (zaradi slabe letine), lani pa je bilo v tem času zadovoljiva. Letos, vsaj za prvo polovico leta, izgledi za izvoz niso dobri, lani pa je vse ka-zalo na dokaj pospešeno izvozno rast. Ne samo zaradi domačih razmer, ampak tudi zaradi takratnega Povečanja svetovne trgovine. Zdaj obseg trgovanja v svetu stagnira in ekonomisti ne napovedujejo izboljšanja. Lani se je potrošnja v tem času zmanjševala in samo povpraševanje ni dodatno pritiskalo na rast inflacije. Zdaj pa so se raz-mere spremenile: prebudilo se je tudi domače povpraševanje zaradi nekoliko povečane realne vrednosti zaslužkov. To ne bi bilo nič slabega, če bi bilo povečanje plač utemeljeno z rastočo produktivnostjo. Analize pa kažejo, da temu ni tako, kar se bo odrazilo na rast inflacije. Ob tem (in zaradi tega) se je ponudba na trgu zmanjšala, kar pomeni, da se je lani vzpostavljeno ravnotežje med Povpraševanjem in ponudbo začelo podirati.
Kaj torej lahko pričakujemo v prvem polletju letošnjega leta:
Vse kaže, da bo pri industrijski proizvodnji v prvem polletju izredno težko doseči nalogo, ki jo zastavlja letošnji gospodarski načrt. Po tem načrtu naj bi bila rast industrijske proizvodnje 3-odstotna. Kljub temu, da je povpraševanje na domačem trgu nekoliko živahnejše, to povpraševanje ni tako močno, da bi lah ko bistveno pripomoglo k industrij-gki rasti; je pa vendarle tolikšno, da bo spodbudilo inflacijo. Poleg teda so tudi zaloge končnih izdelkov velike, zaradi njih pa morajo v marsikaterem podjetju že zmanjševati Proizvodnjo. Povsem nejasno je, kako bo z izvozom. V sami devizni zakonodaji so narejene velike spremembe. Zaradi njih bo veljalo trimesečno prehodno obdobje. Gospodarstvo se bo torej nekaj časa še pripravljalo na poslovanje po novem. To pa bo najbrž vplivalo tudi na obseg izvoza, tako da proizvodnja za izvoz ne bo bistveno prispevala k industrijski rasti, pa čeprav so zdaj izvozna naročila nekoliko večja kot npr. pred tremi meseci.
Toda to niso edine težave, s katerimi se spopada gospodarstvo in za-Tadi katerih industrijska rast že stagnira. Pričakovati je, da bodo nastopile zaradi slabšega izvoza (in novih deviznih predpisov) težave tudi
pri uvozu reprodukcijskega materiala, zaradi pomanjkanja deviz, kar v jugoslovanskem gospodarstvu takoj povzroči zastoje v proizvodnji. Jugoslovanska podjetja imajo strahotne težave z likvidnostjo. Posojila za vzdrževanje proizvodnje so draga in jih zaradi prepočasnega obračanja denarja podjetja težko zmorejo; ob tem pa so skoraj vsa podjetja močno zadolžena in imajo zelo malo lastnega kapitala, zaradi česar so tudi slabše plačnice. Zvezna vlada zato pravilno ugotavlja, da je finančna konsolidacija gospodarstva ena najnujnejših nalog ekonomske politike. Če k temu dodamo, da zaradi slabe lanske letine ni možnosti, da bi tekoče delala vsa tista industrija, ki je odvisna od kmetijskih pridelkov, potem je slika že dokaj popolna.
Svetla točka je obujajoča se gradbeniška aktivnost. V novem srednjeročnem obdobju, ki se je začelo letos, so naložbene ambicije vendarle nekoliko pogumnejše, kar bo spodbuda, ki pa bo svojo pravo vrednost najbrž pokazala šele v drugi polovici leta. Ne samo zaradi gradbeništva, tudi zaradi predvidenega živahnejšega izvoza, zaradi pričakovane boljše letine, zaradi ponovne vzpostavitve ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem in zaradi pričakovanega boljšega likvidnostnega položaja, analitiki napovedujejo, da si bo industrijska proizvodnja opomogla šele v drugem polletju. Prav tako
pa gospodarski poznavalci tudi za inflacijo napovedujejo, da se bo začela umirjati šele v drugem polletju — seveda, če bo takrat gospodarska lokomotiva res bolj potegnila in če bodo izpolnjeni nekateri pogoji, ki jih mora zagotoviti ekonomska politika. O tem, da se pogoji , za podražitve boljšajo zaradi slabše ponudbe in večjega povpraševanja, smo že govorili. Toda v. začetku letošnjega leta bodo inflacijo napihovali tudi drugi vzroki. Izredno močan je namreč na gospodarstvo pritisk najrazličnejših dajatev (proračuni se letos močno povečujejo), kar podjetja najbrž ne bodo mogla prenesti drugače, kot da bodo te izdatke prenesla v cene. Zelo so se povečale zahteve delavcev za višje plače (in stavk zaradi teh zahtev je tudi več). Ker se učinkovitost poslovanja ne izboljšuje, z njo ne bo mogoče pokrivati teh stroškov. Hkrati pa ni skorajda nikakršnih znakov, da bodo slaba podjetja ukinjena ali pa vsaj sanirana, kar napoveduje, da se sam način gospodarjenja ne bo veliko spremenil. Dokler pa takih sprememb ni, je tudi zelo malo manevrskega prostora za delovanje proti inflaciji.
Na kakšen način bo Jugoslavija skušala zagotoviti 3-odstotno rast industrijske proizvodnje v letošnjem letu in kako se bo spopadla z inflacijo, zdaj — žal — še ni možno odgovoriti.
JOŽE PETROVČIČ
Mladi koroški socialisti za sodelovanje narodnosti
CELOVEC — Socialistična mladina Koroške (SJ) šteje v zadnjih letih gotovo med najaktivnejše politične sile na Koroškem, ki zagovarjajo pravice pripadnikov slovenske narodnosti in ki delujejo v smislu mirnega sožitja. Zato tudi ne preseneča, da kot eno izmed političnih težišč za leto 1986 napovedujejo protifašistično delovanje in temeljito razkrinkavanje koroškega Heimatdiensta (KHD).
Peter Kaiser, predsednik koroške socialistične mladine, je ta teden seznanil javn'ost s tem, da se bo njegova organizacija skupaj z Zvezo slovenske mladine in z drugimi koroškimi mladinskimi organizacijami v teku leta temeljito bavila z delovanjem KHD. »Politika KHD je usmerjena v getizacijo koroških Slovencev in v njihovo asimilacijo« je na ponedeljkovi tiskovni konferenci izjavil Peter Kaiser. Dodal je, da se njegova organizacija zaveda, da političen nastop proti takim nacionalističnim silam ni samo v interesu manjšine, temveč tudi v interesu večinskega naroda.
Mladi socialisti pa se trudijo tudi za sodelovanje z mladino sosednjih pokrajin. Rodila se je namreč ideja organizirati malo »olimpijado mladih treh dežel«, zato se bodo v teku tega leta povezali z mladinskimi organizacijami sosednje Italije in Slovenije, da bi na mladinski ravni prišlo do prija-
Berite JVavi Ut uta jur
teljskega in športnega sodelovanja v smislu zbliževanja narodov.
Socialistična mladina je zavrnila na razgovoru z novinarji tudi vse težnje po privatizacji podržavljenega gospodarstva, zavrnila oboroževalne težnje novega armadnega avstrijskega komandanta ter napovedala vrsto drugih korakov v smislu demokratizacije družbe.
VINKO WIESER
Nove takse v Piranu
PIRAN — Delegati piranske občinske skupščine so na svoji zadrji seji sprejeli tudi nove komunalne takse, ki so začele veljati z novim letom. Za vsak dan začasnega bivanja (to je neprekinjeno bivanje do 45 dni) morajo tuji gostje plačati letos 130 dinarjev turistične takse, domači gostje 50, člani društva upokojencev v lastnih počitniških domovih pa 20 dinarjev. Z novo usklajeno turistično takso bodo v občini po predvidevanjih zbrali približno 70 milijonov dinarjev v enem letu, ta denar p« bodo namenili za urejevanje čistilne naprave in kanalizacijskega sistema.
Za uporabo javnega prostora — ulic, cest, trgov pred poslovnimi in drugimi prostori za gostinske in turistične namene, trgovino, stojnice s kmetijskimi pridelki je v poletnem obdobju šestih mesecev (od prvega aprila do zadnjega septembra) za kvadratni meter površine na dan odšteti 6 dinarjev (sicer štiri), za namene gradbeništva 10, oziroma šest dinarjev, za rezervirani parkirni prostor 800 din na mesec, za ostale namene pa 18 dinarjev od kvadratnega metra površin.
B. Š.
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
Utyw’iùy
7m2:n\:ib
TRST - Ul. S Maurizio 16 (Trg Ospedale! Tel 794669
Gospodarsko razstavišče Ljubljana
TITOVA 50
61000 LJUBLJANA, JUGOSLAVIJA TELEFON: 311-022 - TELEKS: 31127 GR YU
spored sejmov in razstav 1986
MODA 86
31. jugoslovanski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, obutve, galanterije in modnih dodatkov.
20. - 23. januar
SKLEPANJE POGODB ZA TEKSTILNE IZDELKE ZA SEZONO JESEN - ZIMA 86 10. -14. februar
ALPE - ADRIA 86 ČLOVEK IN PROSTI ČAS
7. teden mednarodnega sodelovanja Alpe-Adria Jubilejni 25. mednarodni sejem Alpe-Adria
24. - 29. marec
YUKONTRI 86
6. mednarodni sejem strojev in opreme za konfekcijo in trikotažo
14.-17. april
SETEX 86
19. sejem vzorcev tkanin in oblačilnega pribora z mednarodno udeležbo
22. - 24. april
TEHNIKA ZA OKOLJE ENV YUG 86
9. mednarodni sejem — razstava Ljubljanski ekološki dnevi
13. -16. maj
LESMA — UFI
17. mednarodni sejem lesnoobdelovainih strojev, naprav in materialov 9.-13. junij
VINO 86
32. mednarodni vinogradniško vinarski sejem
29. avgust - 4. september
SKLEPANJE POGODB ZA TEKSTILNE IZDELKE ZA SEZONO POMLAD -POLETJE 87
9.-13. september
NARAVA — ZDRAVJE
17.	razstava z mednarodno udeležbo
18.	-21. september
SODOBNA ELEKTRONIKA 86 — UFI
33. mednarodna razstava elektronike, botike, računalništva in nukleonike
6.-10. oktober
telekomunikacij, avtomatike,
ro-
SKI EXPO 86
17. mednarodni smučarski sejem
12.-16. november
---- Marito JVattrHsch ---
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI
42.
Po 24. maju 1915, ko je Italija vstopila v vojno, se je veliko ljudi iz Gorice izselilo. Kdor je imel srečo, da se je v času begunstva nastanil pri sorodnikih ali znancih, to je veljalo še zlasti za Slovence, le poskrbel, da so otroci obiskovali šole v novem kraju. Veliko slovenskih meščanov iz Gorice se je začasno nastanilo v Ljubljani, kjer so njihovi otroci Nadaljevali študij na tamkajšnji ljudskih in srednjih šolah, ki so bile slovenske. Večina beguncev iz Goriško - Gradiščanske, tako Slovencev kot Furlanov, Pa je šla v taborišča v Wagno, Steinklamn in druga na Štajersko ali v razne kraje na Češko-Moravsko. Tam so odprli tako slovenske kot italijanske os-
novne šole za otroke begunskih družin. Za te šole je skrbel deželni odbor Goriško - Gradiščanske v sodelovanju s tamkajšnjimi šolskimi oblastmi.
V Gorici je ostalo le malo ljudi, saj so mesto obstreljevali italijanski topničarji. Poleg vojaštva pa je nekaj ljudi v mestu le ostalo. V časovnem razdobju od 24. maja 1915 do 8. avgusta 1916, ko so v Gorico prišle italijanske čete, je v nunskem samostanu v Nunski ulici (Ulica Monache) delovala zasilna slovenska osnovna šola. Na njej sta poučevali komaj diplomirana učiteljica Goričanka Olga Reščič in še starejša učiteljica Slamičeva.
Reščiče va je v prvem razredu imela 25 učencev, med temi je bil tudi kasnejši goriški zdravnik Ivo Fonzari, doma iz Štmavra, Slamičeva pa je v drugem razredu prav tako imela 25 učencev. Nunski samostan je bil na istem mestu, kjer je danes palača deželnih uradov v Ul. Roma. Te ulice takrat ni bilo, vhod v takratno stavbo samostana je bil iz Nunske ulice. To je bila stavba, ki je kasneje služila šolskim potrebam, med zadnjo vojno je bila v njej tudi vojašnica, pred dvajsetimi leti pa so jo podrli, da bi
tam zgradili deželno palačo.
* * *
Italijanska vojska je v zadnjih dneh maja in prvih dneh junija 1915 z lahkoto zasedla skoro vsa
Brda do linije Kalvarija - Oslavje - Sabotin in del kobariško-tolminske kotline ter vso furlansko nižino Vsi ti kraji so sodili v Goriško - Gradiščansko deželo. V teh krajih ni imelo prebivalstvo možnosti, da bi se izselilo v notranjost avstrijske države. Ponekod je ostalo doma tudi po italijanski vojaški zasedbi. Iz krajev, ki so bili tik za fronto, pa so Italijani ljudi izselili v notranjost države. Vojaška oblast je poskrbela, da je v zasedenih krajih življenje potekalo kar se da normalno, če o normalnosti v vojnih časih sploh lahko govorimo. Ponovno so bile odprte tudi osnovne šole. Jasno je, da so bile te le začasnega značaja. Nazivali so jih »educatorii«. V njih so v glavnem poučevali učitelji, ki so bili v vojaški službi. Tu Pa tam se je morala vojaška oblast poslužiti tudi slovenskih učiteljev ali drugih domačinov, kajti niti na Kobariškem niti v Brdih otroci niso znali italijanščine. Povsod pa je bil uveden pouk italijanskega jezika. Seveda je bil ves pouk v duhu poveličevanja italijanske države in nasprotovanju avstrijski. Taka vzgojevališča so bila odprta na jesen 1916 tudi v Gorici, potem ko so jo v avgustu 1916 zasedle italijanske čete. Te šolske ustanove so seveda delovale le do avstrijsko-nemškega prodora pri Kobaridu v oktobru 1917.
Tiskovna konferenca evropskega parlamentarca Rossettija
Zadnja priložnost za uveljavitev tržaške pristaniške proste cone ?
»Morda se odpira možnost, da pogoje, v katerih deluje tržaška prosta carinska cona, izenačimo s tistimi, ki jih uživa hamburško prosto pristanišče in tako odpravimo hudo pozabljivost italijanske vlade, ki je zamudila priložnost, ko so o teh vprašanjih razpravljali v okviru Evropske gospodarske skupnosti,« je dejal evropski poslanec KPI Giorgio Rossetti, ko je na včerajšnji tikovni konferenci govoril o pripravi novih predpisov skupnosti o prostih conah, ki naj bi jih evropski parlament predvidoma sprejel na februarskem zasedanju.
Proste cone trenutno uravnava navodilo ministrskega sveta EGS iz leta 1969, po katerem so opredeljene kot »vsako ozemlje, ki ga ustanovijo posamezne države-članice z namenom, da blago, ki se na njem nahaja, ne obravnavajo po veljavnih carinskih predpisih EGS in ga torej ne obremenijo s carinskimi ali kakršnimikoli drugimi dajatvami«. Izjemo pa v tem okviru predstavlja staro hamburško prosto pristanišče, za katero, za razliko od ostalih prostih con, ne obstajajo nobene omejitve pri predélavi blaga, ki se v njem nahaja.
Novi predpisi, ki jih pripravlja EGS, naj bi odpravili načelo ekstrateritorialnosti prostih con in torej omejili njihov pomen. Še enkrat pa se obeta izjema za Hamburg, ki naj bi ohranil svoje privilegije. Prav odtod pobuda evroparlamentarcev KPI, h kateri je pristopil tudi demokristjan Costanzo in ki povzema večletna prizadevanja gospodarskih, pohtičnih in upravnih krogov Trsta, da bi tudi tukajšnji pristaniški prosti coni zagotovili enak položaj. To pa pomeni, da bi tudi v Trstu lahko neomejeno predelovali blago v prosti coni in tako popravili, kar je bilo zamujenega leta 1969.
Sedanji režim v tržaški prosti coni namreč dušijo številni carinski zapleti, kar po mnenju tistih, ki delajo
v pristanišču, ali se poslužujejo njegovih storitev, povzroča postopno izkrivljanje in nazadovanje institucionalne vsebine proste cone, s čimer izgublja svoj posebni značaj.
V	sodelovanju s predsedstvom Pristaniške ustanove so evropski poslanci KPI sestavih besedilo amandmaja k novim določilom EGS, po katerem bi izenačili tržaško s hamburško prosto cono. Rossetti je pri tem opozoril, da se predlagatelji dopolnila zavedajo, da ne bo lahko znova pridobiti izgubljeni teren, tudi zato, ker so italijanski predstavniki v izvršni komisiji EGS že drugič »pozabili« vnesti interese tržaškega pristanišča v že izdelano besedilo pravil, kar bo med parlamentarno razpravo mnogo težje popraviti.
Kaj sedaj? Rossetti je podčrtal nujnost hitre skupne akcije vseh sil v mestu in na vsedržavni ravni, da bi dosegli sicer težko uruesničljiv, a ne nedosegljiv cilj. Podpis demokristjana Costanza pod amandmajem je nedvomno že korak v to smer, treba pa bo priti do enotnih stališč krajevnih uprav in gospodarskih teles ter poseči po vseh razpoložljivih poteh za uveljavitev in podporo temu dopolnilu. Pri tem je Rossetti omenil že izraženo pripravljenost predsednika izvršne komisije EGS Delorsa, da sprejme enotno predstavništvo Trsta, ki pa seveda mora prej uskladiti svoja lastna stališča.
V	razpravo je na tiskovni konferenci posegel, tudi predsednik Pristaniške ustanove Zanetti, ki je dejal, da prosta cona predstavlja določene privilegije in da torej nujno zbuja številna nasprotovanja. V tem smislu je tudi opozoril na nesmisel novih določil EGS, ki na eni strani težijo k odpravljanju teh privilegijev, na drugi pa ščitijo daleč največje privilegije, ki jih uživa Ham burg. (vb)
Občni zbor potrdil živahnost SKD Tabor
V petek je bil v Prosvetnem domu na Opčinah 18. redni občni zbor vaškega kulturnega društva Tabor. Lepo število članov, ki so se zbrali na skupščini in med katerimi je bila še posebno razveseljiva prisotnost mladih, se je tako seznanilo s splošno bogatim in razvejanim nadvse živim kulturnim delom, ki ga je društvo o-pravilo v pretekli sezoni, čas obračunov je za društvo Tabor navadno vedno prijetna priložnost; omenjajo se težave, problemi, organizacijske pomanjkljivosti, ob teh so pa uspehi, zadoščenje in splošno izboljšanje društvene organizacije še vedno prava in najbolj izstopajoča značilnost.
Najprej so bila po običaju na vrsti izčrpna poročila po ločenih odsekih. Poročilo dosedanje predsednice Nori
Hvalevredno obujanje starega vaškega običaja s prisrčnim pristopom najmlajših
V Borštu so počastili Tonete in Tončke Uspela prireditev z igro »Ambet je bjeu«
Jerič je bilo okvirnega značaja. Predsednica se je dotaknila raznih problemov, ki zadevajo obstoj in smisel delovanja društva. Z veseljem je u-gotovila, da je društvu Tabor ob medekipnih problemih uspelo angažirati in aktivizirati mlajši pas članov. Tabor mladih, ki s svojo dejavnostjo in z aktivno prisotnostjo veliko pripomore, da se društvo neprenehoma pomlajuje. Po drugi strani je prišla tudi iz Tabora mladih prisrčna zahvala odbora in še posebno predsednici, ki je očitno s svojim velikim posluhom, ki ga je posvetila potrebam mladih in s podporo, ki jo je nudila, omogočila, da se je dejavnost mladih tako uspešno razmahnila. Predsedniško poročilo se je nato še zaustavilo ob vlogi, ki jo društvo mora igrati v okviru naše vaške in teritorialne politične stvarnosti in pa do skupnosti sploh. Ob raznih priložnostih in tudi v težkih trenutkih je vaška skupnost vsebolj dokazala navezanost na društvo, katerega pomen je očitno zakoreninjen v zavesti starejših in mlajših Opencev. Glede smernic, ki jih je društvo izbralo na kulturnem področju pa je priznanje pokrajine, ki je društvu za leto 1985 podelila koliko toliko primemo vsoto, le najbolj zgovoren dokaz, da je izbrana pot pravilna.
Vaščani Boršta in Zabrežca niso zatajili svoje stare tradicije in so, kot vsako leto, svečano proslavili svojega zavetnika sv. Antona. V domači cerkvi so imeli v petek mašo; v Borštu in Zabrežcu pa sta bili odprti dve os-' mici, ki sta ves dan gostili številne domače, pa tudi goste iz Trsta.
Višek praznovanja pa je predstavljal večer, ki so ga domači kulturni delavci ter otroci osnovne šole pripravili v srenjski hiši v petek zvečer v Borštu.
Bilo je tako lepo, prijetno in veselo, kot smo zapisali v našem vabilu na to prireditev. .Ljudi je bilo v dvorani kot listja in trave in vsi so se skupno z županom dolinske občine Edvinom Švabom poveselili in zabavali.
Pa povejmo, kako se je prireditev, na katero so se domačini že dalj časa vestno pripravljali, začela in kako je potekala.
Večer je s kratkim pozdravnim govorom začel predsednik domačega društva Boris Žerjal, ki je predvsem voščil vsem Tončkam in Tončkom, nato pa poudaril pomen tega praznika, ki je že zakoreninjen v naših srcih in ki je z vsakoletnimi kulturnimi prireditvami tudi prikaz tega, kar so se naši člani naučili in kar nam bodo tudi tokrat predstavili.
Njegovemu govoru je sledil nastop mešanega pevskega zbora, ki ga vodi Boža Hrvatič in ki je goste po zdravil priljubljenim »Venčkom tržaških narodnih pesmi«, nadaljeval z zahtevno pesmijo »Kolo« v priredbi Rada Simonitija, s pravtako Simonitijevo »Pod jasnim soncem rdeča ro ža«, s pesmijo »Materi begunki« na besedilo Pinka Tomažiča; v program pa je zbor vključil tudi pesem italijanskega skladatelja is 16. stoletja Orlanda di Lassa.
Zbor, ki ga leto dni vodi Boža Hrvatič, se je tokrat tako izkazal, da smo dolžni posebno pohvalo. 40-član-ski pevski zbor razpolaga z dobrim glasovnim materialom ter se loteva vse bolj zahtevnih pesmi. Moramo reči, da dosega pri tem zelo dobre uspehe, za kar so mu hvaležni vsi vaščani in da je po naše prav, če bo po tej poti tudi nadaljeval.
Tudi okrog 20 otrok domače osnovne šole, ki jih je vodila Tatjana Sedmak, se je lepo predstavilo ponosnim mamicam in nonotom s pesmijo o vrabčku, nato še s pesmijo o Kekcu in »Zacvetela bo dolina«.
Tretja točka večera je bil zelo pri-
ZAHVALA
Vojni invalid Nevio Čepar se zahvaljuje vsem svojim bivšim vojaškim spremljevalcem za dosedanjo izkazano pomoč in- za pozornost, ki so mu jo izpričali ob nedavnem srečanju v Kačičih, zlasti pa za spominsko plaketo, ki so mu jo izročili ob tej priložnosti.
čakovani nastop domače dramske skupine, ki se je predstavila z delom »Ambet je bjeu«, ki je gledalce takoj popeljala v pravljični svet, prenešen v nekdanji Mohov grad v Borštu, nato v Dalmacijo. Zaključek igre pa je bil ponovno v domačem Borštu. »Kralj je pou u Ione in je tako pravlj-ce kome« so zapeli nastopajoči, vsi v dvorani pa so navdušeno zaploskali.
Naj povemo, da so besedilo za igro spisali člani dramske skupine sami, da so jo tudi sami zrežirali, pripravili lepo sceno in izredno lepe in bogate kostume.
Zgodba je preprosta, ko iščeta kralj in kraljica Mohovega gradu nevesto svojemu sinu. S pomočjo plemiča 2 neznansko dolgim imenom, jo končno najdejo v Dalmaciji, tam nekje pri Dubrovniku. Vse se seveda srečno konča, ob petju prelepih dalmatinskih pesmi, v zaključnem delu pa z arijami iz operete »Pri belem konjičku« na besedila v domačem dialetu, v katerem zapojejo med drugim »Kuku lepu je u Trstu in še lepše leti u Borštu«.
Naj povemo, da so se vsi nastopajoči (in ni jih bilo malo, če pomislimo, da je bilo samo igralcev okrog 14, nato pa preko deset mladih, ki so pri predstavi še pomagali) izkazali z izredno sproščeno igro, z lepim
petjem, s primerno glasbeno spremljavo, da so bili kostumi, izdelani v domačem krogu, resnično lepi, pravtako tudi scene, da je skratka predstava stekla v veliko veselje in zadovoljstvo vseh. Da ne bi koga pozabili, ne bomo imensko omenjali nikogar. Rečemo lahko le, da imajo v Borštu že dobro in uigrano dramsko skupino, z dobrimi pevci, igralci in
glasbeniki. Že lani so se predstavili z novostjo »Kabaret 1999«, letos s pravljico. Po tej poti bi morali, po naše, še nadaljevati morda tudi tako, da pritegnejo v svoj krog še kakšne mlade strokovnjake.
Večer torej, s katerim so bili vsi zelo zadovoljni in ki ga je lepo povezovala Karmen Kosmač.
Predsedniškemu poročilu je sledilo poročilo blagajnika, gospodarja, moškega pevskega zbora, ženskega pevskega zbora, knjižnice Pinko Tomažič in tovariši, glasbene in koncertne dejavnosti, razstavne dejavnosti, rekreacijske telovadbe in folklore, mladinskega mešanega pevskega zbora Primorec - Tabor in na koncu še poročilo Tabora mladih. Sledili so pozdravi, predstavnikov raznih organizacij: Vojko Slavec je spregovoril v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev, ostali gostje so pozdravili v imenu Zveze partizanov z Opčin, Poleta, tabornikov Rodu modrega vala in kulturnega društva Primorec iz Trebč. Nato je bila na dnevnem redu še krajša razprava.
Občni zbor so sklenile volitve: za novega predsednika je bil izvoljen Rinaldo Vremec, odbor pa bodo odslej sestavljali: Nataša Andolšek, Mirta Čok, Nataša Fabian, Aleksij Gulič, Ivan Gulič, Stanka Hrovatin, Nori Jerič, Dušan Kalc, Nives Košuta, Kristina Kovačič, Bruno Križman, Olga Lupine, Peter Malalan, Bruno. Dorči in Zoran Sosič, Magda Tavčar, Ani Tretjak, predsednik moškega in predsednica ženskega zbora. V nadzorni odbor so bili še izvoljeni: Vladimir Turina, Lucija Hrovatin in Stojan Sosič. (Nives Košuta)
N. L.
Zanimiva okrogla miza Skupine 85 o Mednarodnem centru pri Miramaru
Skupina 85, ki združuje slovenske in italijanske intelektualce in zasleduje s svojo dejavnostjo predvsem boljše poznavanje in razumevanje med različnimi narodnostnimi skupnostmi v Trstu, se v novi sezoni predstavlja tržaški javnosti z zanimivo pobudo. V torek, 21. januarja ob 17.30 bo namreč v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 okrogla miza z naslovom: »Intelektualna pustolovščina Mednarodnega centra za teoretsko fiziko in njegovi padci«. Okroglo mizo bo vodil prof. Tullio Weber, sodelovali pa bodo docenti in zanstveniki tržaške univerze Luciano Fonda, Giuseppe Furlan in Domenico Romeo.
50 skupnih let Franca in Slave Košute
Jurij Gustinčič v SK o razmerju med SZ in ZDA
Danes praznujeta v krogu svojih dragih 50-letnico skupnega življenja Franc in Slava Košuta, ki imata veliko prijateljev med tržaškimi Slovenci, saj sta bila vedno angažirana, tako v slovenskih društvih, v času druge svetovne vojne v narodnoosvobodilnem gibanju, po vojni pa tudi aktivna v KD »Ivan Cankar«, v Društvu upokojencev, v Združenju aktivistov, bivših borcev itd.
Franc Košuta se je rodil v Križu, kot sin kmečkih staršev, medtem ko se je njegova žena Stanislava Semerl rodila v Skednju, živela in delala pa sta v Trstu. Oba sta, kot zavedna Slovenca, okusila grozote fašističnega režima, Franc, ki je bil poslan v vojsko v Bari, se je v tem mestu pridružil narodnoosvobodilnim enotam ter je bil šofer v štabu jugoslovanske mornarice vse do svoje demobilizacije 20.8.1945.
Žana Stanislava je morala medtem sama skrbeti za družino, za dva nedorasla otroka, njeno stanovanje pa je bilo na razpolago ilegalcem, ki so prihajali v Trst po nalogu NOV. Bila je tudi aretirana, a se je pio sreči rešila.
Dolga leta po vojni sta naša slavljenca vodila gostilno »Al gambero« v Ul. Udine, v katero so radi zahajali Slovenci, predvsem so bili redni gostje slovenski študentje.
Po upokojitvi je bil Franc Košuta še nekaj časa zaposlen kot vratar pri SSG v Trstu. Sedaj uživata zasluženi pokoj, rada pa še obiskujeta gledališke predstave, se srečujeta s slovenskimi upokojenci, bivšimi borci in aktivisti ter sta redna čitatelja našega dnevnika.
Čestitkam sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi naše uredništvo.
Malokdo ve (še Primorski bidgraf-ski leksikon ne...), da je Juriji Gustinčič — eno najimenitnejših peres jugoslovanskega zunanjepolitičnega časnikarstva — naš tržaški rojak.
Slovenski klub ga je povabil na prihodnji torkov večer k razgovoru o razmerju med SZ in ZDA po »vrhu« v Ženevi. Prav bo, da ga bralcem Primorskega dnevnika na kratko predstavimo.
Rodil se je v Trstu leta 1921 v družini Dragutina Gustinčiča, vplivnega in sila razgledanega voditelja političnega in zadružniškega gibanja primorskega proletariata. Očetova pot političnega preganjanca ga je že naslednjega leta vodila najprej v Jugoslavijo, kasneje pa še do umika v Moskvo. Tam je komaj petnajstleten začel sukati časnikarsko pierò' in prispoval v ljubljansko Sodobnost nekaj člankov pod pxsevdonimom Jurij Rus. Ob izbruhu vojne se je najprej zaposlil v uredništvu slovenskih oddaj radia Moskva, zatem po je poldrugo leto do septembra 1943 sam trikrat dnevno oddajal v slovenščini po radiu Tbilisi.
Po osvoboditvi je svojo časnikarsko pot nadaljeval pri ugledni beograjski Pohtiki; postal je njen dopisnik iz tujine ter poročal iz Avstrije,
Norveške, Indonezije, celih devet let iz Londona in kar štirinajst let iz New Yorka, vmes p>a še iz samega vrveža dogajanj spremljal vzpon in podeč »praške pomladi« ter — z izraelskega brega — šestdnevno vojno na Bližnjem vzhodu.
Na televizijskem zaslonu pri ljubljanskem Dnevniku ter v glosah v Naših razgledih se Jurij Gustinčič odlikuje po jedrnatosti in nekonvencionalnosti sloga ter po izbrani slovenščini.
Skratka... pri Slovenskem klubu pravijo da se nam obeta zanimiv »torkov večer«.
•	Združenje tržaških krvodajalcev bo imelo v potek, 31. januarja redni občni zbor, ki bo ob 19.30 v drugem sklicanju na sedežu združenja v Ul. J. Cavalli 2/c.
•	V potek, 24. januarja, ob 19. uri se bo spet sestal vzhodnokraški rajonski svet, ki ima na dnevnem redu izvolitev predsednika, potem ko je dosedanji predsednik Milan Sosič podal ostavko zaradi bolezni.
•	V gledališču Cristallo bo še danes ob 16.30 predstava dela »Šola rogono-scev« Eugena Labicheja in Emila Au-giera v režiji Marca Meteja.
V petek javna razprava o »Trouver Trieste«
Prizivna razsodba proti trem tihotapcem z mamili iz Trsta
Kakšni so dosedanji rezultati razstave »Trouver Trieste«, ki so jo tržaška občina in druge ustanove priredile v Parizu? Katere cilje so si postavili prireditelji in v kolikšni meri so bili uresničeni? Kakšna podoba Trsta prevladuje na razstavi? Gre za prikaz starega, sedanjega ali v bližnjo bodočnost proiciranega Trsta? Kaj o vsem tem mislijo v Parizu? Kaj pa v Trstu?
Na ta in podobna vprašanja bo skušala odgovoriti javna razprava, ki jo bo krožek »Che Guevara« priredil v petek, 24. t.m., s pričetkom ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi. Po uvodnem posredovanju časnikarskih vtisov iz francoskega glavnega mesta bodo govorili koordinator razstave »Trouver Trieste« arh. Luciano Semerani ter tržaška univerzitetna profesorja Darko Bratina in Roberto Costa. Sledila bo razprava, v kateri bodo udeleženci lahko postavljali vprašanja in iznašali pripombe.
Laboratoriji delujejo kljub stavki zdravnikov
Avtonomna sindikata tehnikov ter biologov in ketmikov državne zdravstvene službe SNATOSS in SNABI iz Trsta sta objavila tiskovno sporočilo, v katerem je rečeno, da laboratoriji za analize, ki spadajo pod tržaško krajevno zdravstveno enoto, v glavnem redno delujejo kljub stavki zdravnikov. Izjemno predstavljajo le maloštevilne analize, ki jih praviloma opravljajo zdravniki. Vsaka drugačna informacija je neosnovana. V sporočilu je nadalje rečeno, da težave, do katerih je prišlo v ambulantnih dejavnostih zaradi stavke, ne samo prizadevajo uporabnikov zdravstvene službe, marveč tudi hudo oškodujejo javno upravo ter posredno vsakega državljana.
Tržaško prizivno sodišče je včeraj izreklo razsodbo proti desetim osebam, ki so od začetka leta 1980 pa do junija 1983 vtihotapile v Italijo skozi naše mesto več kot poldrugi stot morfina in heroina s prikolični-mi tovornjaki TER. Mamilo je iz Trsta potovalo na Sicilijo, kjer so iz morfina pridobivali heroin, sicer pa se je nezakonita dejavnost raztegnila vse dò Milana in Lugana v Švici. Tihotapce so drugega za drugim izsledili s telefonskim prisluškovanjem zaupnih pogovorov, prestreženih v Mogliano Venetu v pokrajini Treviso. Med prvimi, ki so padli v past preiskovalcev, sta bila Tržačana Gianfranco Misculin (45 let) in Fabrizio Penzo (46) ; na zasliševanju sta priznala hudodelsko dejavnost in tudi navedla številna imena pajdašev in krajev, kjer so se zbirali.
Med obtoženci, proti katerim je včeraj bila izrečena drugostopenjska razsodba, so Turek Sa vas Mustafa, možakarji iz Padove, Firenc in Milana pa še tretji Tržačan, Carlo Scolaro (61 let), eden glavnih obtožencev. Ta je bil obsojen na 18 let zapora in 110 milijonov lir de-
Pietro Molinari in Maria Rosa Pereiro naj bi ustvarila kapital v Svici
Zapor in več kot štiri milijarde lir globe za trgovca s kavo in njegovo prijateljico
Tržaško sodišče (predsednik Brenči, javni tožilec Grohman) je izreklo izredno hude kazni na račun trgovca s kavo Pietra Molinarija in njegove prijateljice, brazilske državljanke Marie Rose Pereire, ki sta bila obtožena, da sta si v Švici na nezakonit način ustvarila najmanj poldrugo milijardo lir kapitala. 54-letnega Molinarija, ki je po rodu iz Genove, a živi že dolgo let v Trstu in je lastnik družb »Molinari« ter »Serco« (obe sta operirali tako v tržaškem kot v genovskem pristanišču), je obsodilo na eno leto zapora in na plačilo dveh milijard in štiristo milijonov lir globe, 36-letno Pereirovo pa na osem mesecev zapora in na milijardo ter osemsto milijonov globe. Poleg tega je sodišče dokončno zaplenilo dvojici tudi 555 tisoč dolarjev (okrog 900 milijonov lir), ki so jih finančni stražniki iz Trsta že zaplenili pred enim letom na bančnem računu Pereirove.
Preiskava finančnih stražnikov je Pod vodstvom namestnika državnega
pravdnika Grohmana stekla namreč že pred letom dni in jo je sprožil banalen spor med Molinarijem in carinsko službo v Trstu. Finančni stražniki so najprej vzeli na muho 42-let-nega Genovežana Giorgia Brignetija, ki je pomagal Molinariju v poslih s kavo, kajti že dolgo je živel v Paragvaju. Prek njega so tržaški preiskovalci ugotovili, da je Molinari ustanovil v Švici podjetje »Lowit International S.A.«, ki naj bi bilo nekako podružnica istoimenske panamske družbie, v resnici pa je bilo le na papirju in je služilo za prikrivanje ilegalnih bančnih operacij. V teku preiskave so preiskovalci nato odkri-
Jutri ob 19. uri se v okviru Odprte meje na koprski televiziji prične ciklus oddaj o ljudski magiji, ki jih je realizirala Agencija Alpe - Adria, režiral pa Marko Sosič.
Tržaška občina razpisala natečaj za dodelitev 229 novih stanovanj
Tržaška občina je razpisala javni natečaj za najem 229 novih stanovanj, ki jih pravkar dograjujejo v Ul. Severo in Puschi ter v Rovtah. Na natečaj se lahko prijavijo vsi, ki so prejeli izvršilni odlok o stanovanjskem izgonu, nove družinske skupnosti in ostareli, ki so do dneva prošnje dopolnili 60 let.
Obrazci za prošnje so na voljo v anagrafski palači, 3. nadstropje, soba št. 327, vsak dan od 9. do 12. ure. Sprejemati jih bodo začeli, skupaj z vso potrebno dokumentacijo, že jutri, časa pa bo še do vključno 20. februarja.
li, da ima Pereirova na tržaški agenciji zavoda Banca cattolica del Veneto na svojem računu kar 555 tisoč ameriških dolarjev. Finančni stražniki so jih »zamrznih« le nekaj ur preden jih je Pereirova hotela prenesti na svoj tekoči račun v Švico.
Od Pereirove do Molinarija pot ni bila dolga. Ko so razširili preiskavo na njega, so financarji ugotovih, da je na račun Pereirove Molinari akreditiral v zadnjih petih letih več kot milijon dolarjev. Valuta je dotekala iz Švice in Lichtensteina in Molinari jo je lahko dvigoval za svoje posle, oziroma v korist svojih dveh družb.
Na procesu je javni tožilec Grohman trdil, da je ta denar bil v resnici njegov in da je bila ustanovitev švicarskega podjetja ter prenos valute na račun brazilske državljanke le trik, s katerim je mislil izigrati italijanske finančne zakone. Branilci so že napovedali, da bodo vložili priziv.
Procesi proti tržaškim trgovcem s kavo sicer niso več v Trstu nekaj redkega, saj se je znašlo pred sodniki, zaradi valutnih prekrškov in protizakonitega ustvarjanja kapitalov v tujini, že več od njih. Prva sta bila Gioacchino in Alessandro Polojac, za njima pa je prišla vrsta samih »o-dličnih« imen, vsaj kar se trgovanja s kavo tiče.
• Tržaška občina sporoča, da bodo vpisovanja za občinske otroške vrtce za šolsko leto 1986-87 potekala na sedežih posameznih šol od ponedeljka, 20., do petka, 31. t.m., od 9- dò 11.30; v poštev pridejo malčki rojeni v letih 1981 - 1982 - 1983.
V Devinu so se poslovili od Josipa
Z avtom podrl priletno upokojenko
Na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice so včeraj zjutraj malo Pred 11. uro sprejeli na zdravljenje 82-letno upokojenko Mario Crai vd. Kralj, ki je doma v Trebčah na št. 44. Ženska se je ranila v prometni nesreči, do katere je prišlo na glavni cesti, ki pelje skozi Padriče. U-Pokojenka je prečkala cesto izven Prehoda za pešce, ko je privozil minio s fiatom ritmo 56-letni Giuseppe Bulas iz Padrič 128 in jo zbil.
Zdravniki so ugotovili številne u-darce in odrgnine, resno pa tudi sumijo, da si je Kraljeva zlomila stegnenico. Ozdravela bo predvidoma v dveh mesecih.
Povožena je bila med sprehodom
Dvanajst dni se bo morala zdraviti 66-letna Giorgina Botteri por. Salvi, ki stanuje na Božjem polju št. D. Ženska je bila včeraj popoldne namenjena peš iz Zgonika proti Rep-niču, ko jo je s volksvvagnom oplaja voznica Iris Puntari.
Ranjenko so prepeljali v bolnišnico z rešilnem Rdečega križa, toda po nudenju prve pomoči so jo zdravniki odslovili.
V sredo je v Devinu veliko število vaščanov pospremilo na zadnji poti Josipa Pecikar-ja, ki je po krajši bolezni umrl v tržiški bolnišnici 13. januarja v 79. letu starosti. Kot večina ljudi njegove generacije, ni imel lahke življenjske poti. Bilo mu je 8 let, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. Zaradi fronte je morala družina, v kateri sta se poleg Josipa rodila še mlajša Anton in Ivan, zapustiti domačo vas. Zatočišče je našla najprej v Mavhinjah, nato pa v Zgoniku, od koder se je vrnila domov šele leta 1920, to pa zato, ker je bil Devin v vojni vihri povsem razdejan in je bilo treba vse zgradbe obnoviti.
S 14. letom je pokojnik začel pomagati očetu Josipu v domači čevljarski delavnici, ki jo je sam prevzel leta 1928, ko se je oče smrtno ponesrečil. Odtlej je pridno popravljal čevlje vse do svojih zadnjih dni. Dejavnost je za daljši čas prekinil le od februarja 1944 do konca dru-
Pecikarja
ge svetovne vojne, ko je bil skupno z drugimi Devinčani na prisilnem delu v Nemčiji. Z več kot polstoletnim vztrajanjem pri čevljarskem kopitu v stoletju, ki je globoko spremenilo vsa področja življenja, je Josip Pecikar postal nekakšna nepogrešljiva stalnica v vaški skupnosti. Ugled pa si je pridobil tudi s svojim premočrtnim, dasi nevsiljivim značajem. Ni si pomišljal izpostaviti se, ko je naš narod prebil najtemnejše čase v teh krajih. Ob vzponu fašizma je skupno z nekaterimi drugimi zavednimi devinskimi fanti sodeloval pri tajni organizaciji Borbi. Za Primorski glas, ki so ga tiskali na Dunaju, je tudi prispeval poročilo o stanju v Devinu in okolici. Pri fašističnih oblasteh je bil slabo zapisan in je bil večkrat za krajša obdobja zaprt.
Josip Pecikar je po svojih močeh redno sodeloval pri krajevnem prosvetnem življenju, zanimal pa se je tudi za širša dogajanja, ki jih je pozorno spremljal prek slovenskih občil. Z njim je odšel tudi eden zvestih bralcev našega dnevnika, na katerega je bil naročen od začetka izhajanja. Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
name kazni, Fabrizio Penzo na 12 let in 90 milijonov lir, Gianfranco Misculin pa na 15 let in 150 milijonov lir. Te kazni so nižje od prvostopenjskih.
•	Skupina sodnikov iz Trsta, ki pripada strokovni struji »Magistratura indipendente« (»Neodvisno sodstvo«), bo 21. t.m. priredila v dvorani za kazenske obravnave na preturi zborovanje, na katerem bodo obravnavali skorajšnje volitve za obnovitev Višjega sodnega sveta. Ta struja vsekakor ne namerava predstaviti lastnih kandidatov v tukajšnjem okrožju, pač pa bo podprla kandidaturo dr. Grillija iz Pescare.
•	Jutri ob 20. uri se na sedežu v Ul. Roncheto 77 sestane rajonski svet za Skedenj in Čarbolo.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Vere Štrajn - Del Cielo
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in pomagali med boleznijo. Iskrena hvala zdravstvenemu in bolniškemu osebju 1. in 3. pnevmološkega oddelka. Posebna hvala dr. Jelenčevi in prof. Plesničarju, ki sta ji lajšala bolečine v zadnjih mesecih.
SVOJCI
Dolina, Trst, 19. januarja 1986
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage
Alojzije Hrovatin (Gigie)
Družini Hrovatin in Berginc Opčine, 19. januarja 1986
18. 1. 1981	18. L 1986
Ob peti obletnici smrti nepozabnega
Pavla Sedmaka
se ga spominja
DRUŽINA
Opčine, 19. januarja 1986 Ob 10. obletnici smrti
Maria Sedmaka
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Slavica ter sinova Edvin in Robert z družinama.
Križ, 19. januarja 1986
15. 1. 1979	15. 1. 1986
Ob 7. obletnici smrti našega dragega
Rudolfa Guština
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
) Repen, 19. januarja 1986
T	Nenadoma nas je zapustil
1 naš dragi mož, oče in nono
Udio Kermac
Pogreb bo v torek, 21. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnicei glavne bolnišnice v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporočajo; žena Zofija, hči Laura z družino, sin Marino, sestra, brat in drugi sorodniki.
Katinara, 19. januarja 1986
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje izreka svoji odbornici Grozdani iskreno sožalje ob smrti dragega moža Ita Ko-leriča. Prav tako izreka sožalje svojcem.
Ob težki izgubi dolgoletnega člana Odbora za proslavo bazoviških žrtev Ita Koleriča izrekamo globoko sožalje družini in svojcem Odbor za proslavo bazoviških žrtev
Ob izgubi dolgoletnega odbornika Ita Koleriča izreka iskreno sožalje družini KD Slavko Škamperle.
Pokrajinska slovenska komisija PSI izraža globoko sožalje tovarišici Grozdani in svojcem ob bridki izgubi tov. Ita Koleriča. Sožalju se pridružujeta Branko in Nadja Pahor.
ZAHVALA
Ob smrti
Josipa Pecikarja
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Gian Paolu Sardagni in župniku msgr. Ivanu Kretiču. Maša zadušnica bo jutri ob 18. uri v devinski cerkvi.
Brata Ivan in Anton ter drugo sorodstvo.
Devin, 19. januarja 1986
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
Frančiške Vodopivec vd. Kočevar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala g. župniku, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so počastili njen spomin.
žalujoči: sinova Adriano in Saverio z družino ter drugi sorodniki.
Mačkolje, 19. januarja 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Petra Hrovatina
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in z nami sočustvovali.
Družine Hrovatin, Nibrant in Letig.
Plavje, Barktovlje, Škofije, 19. januarja 1986
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Franca Sardoča
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in z nami sočustvovali.
Žalujoči: žena lija, sin Boris, brata in sestra, nečaki ter drugo sorodstvo.
Šempolaj, Prečnik, 19. januarja 1986
*05^ SLOVENSKO .STALNO. ^GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
NOeL COWARD
HUDOMUŠNA PRIKAZEN
Režija: DUŠAN MLAKAR DANES, 19. januarja, ob 16. uri
y;!in
SLOVENSKO ri 'ESjfiSSTALNO . «^GLEDALIŠČE sr V TRSTU
Kulturni dom
Aurand Harris
PAVLIHA IN MICA
Režija:	MARIO URŠIČ
v torek, 21. t.m., ob 20.30 — v Prosvetnem^ domu na OPČINAH
v soboto, 25. t.m., ob 20.30 — v Domu »A. Sirk« v KRIŽU
a
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20
vabi v torek, 21. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer.
Časnikar beograjske Politike in ljubljanske RTV
JURIJ GUSTINČIČ
bo vpeljal razgovor o razmerju med
SZ in ZDA
po ženevskem rokovanju: preizkušnje na možno odjugo
koncerti
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
Jutri, 20. januarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist JEAN-BERNARD POMMIER.
kino
gledališča
VERDI
Danes,	19.	januarja,	ob	16.	uri
red G — bo v gledališču Verdi zadnja uprizoritev >Carmene z baletom Antonia Gadesa ter v režiji m koreografiji Antonia Gadesa in Carlosa Saure.
ROSSETTI
Danes,	19.	januarja,	ob	16.	uri	—
red 1. nedelja — bo gledališka skupina Teatro Eliseo predstavila Ros-sello Falk in Umberta Orsinija v »Miele selvatico« Michaela Frayna. Režija Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Predstava traja 3 ure.
Jutri zaprto. V torek, 21. t. m., ponovitev ob 20.30.
CANKARJEV DOM
Mala dvorana
Jutri, 20. t.m., ob 20. uri: »Para-hyba - Maho ženska«. Režija Tizuka Jamasaki (1983).
V	četrtek, 23. t.m., ob 20. uri: Srečnejši kot kdajkoli. Režija Murillo Sal-les (1984).
Okrogla dvorana
V	petek, 24. t. m., ob 22. uri: Martin Sherman »Mesija«. Nočni program.
PREDNAROCNINA
za
primorski dnevnik
ZA LETO 1986
Plačilo do 31. januarja
CELOLETNA.......... 90.000 lir (+ 500 lir kolka)
MESEČNA............ 12.000 lir
Po 31. januarju bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. PLAČILA SPREJEMAJO:
Uprava v Trstu in Gorici
Raznašalci Primorskega dnevnika
Pošta: tekoči račun ZTT 13512348
Vsi slovenski denarni zavodi na Tržaškem in Goriškem
Malezija in Singapur
Vljudno vas vabimo na izredno zanimivo potovanje po MALEZIJI in v SINGAPUR z odhodom iz Trsta 2. ter povratkom 13. marca 1986. Cena potovanja (vse vključeno) je 2.240.000 lir.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu »AURORA« — Ul. Milano 20, tel. 60261.
mali oglasi
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
La Cappella Underground. Danes ob 11. uri ciklus neodvisnega ameriškega filma »The Retum of the Seacaucus Seven« John Sayles (1983). Originalna verzija z itabjanskimi podnaslovi.
Ariston 16.00 — 22.00 »Tangos«. Marie Laforet.
Eden 15.30 — 21.30 »Calde mogli di provincia« in »Sex college«. Prepovedana mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.00 — 22.15 »Sono un fenomeno paranormale«. Alberto Sordi.
Excelsior II. 15.45 - 21.45 »Tutta colpa del paradiso«. OmeOa Muti, Francesco Nuti.
Fenice 15.30, 18.45, 20.30, 22.15 »Gommando«. Arnold Schwarzenegger.
Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »I Goo-nies«.
Dvorana št. 3 15.15 — 22.00 »Mary Poppins«.
Mignon 16.00 — 22.00 »La carica dei 101«. Risanka Walta Disneya.
Grattacielo 15.30 — 22.00 »Silverado«.
Capitol 15.30 — 22.00 »Cocoon«.
Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Maria’s Lovers«. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Biade runner«.
Radio 15.30 — 21.30 »Superpomo story«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Pogrebno društvo iz Trebč vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 19. t. m., ob 16. uri v Ljudskem domu.
KI) Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata v okviru 'praznovanj dneva slovenske kulture v športno-kultumem centru v Zgoniku: 26. t. m. ob 17. uri »Agencija za ločitev« - Jelačin; 2. februarja ob 17. uri baletna skupina ŠD Mladina in 23. februarja ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine. Sodeluje domači pevski zbor. Vabljeni!
SKD Slavec priredi v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih 3. srečanje oktetov Primorske.
SKD Vigred vabi v petek, 24. t. m., ob 20. uri vse člane’ in prijatelje v gostilno Gruden v šempolaju na družabnost z včlanjevanjem. Nastopil bo otroški pevski zbor Vigred in kitarist Franko Guštin.
KD Rovte - Kolomkovec, Ul. Monte Sernio 28, obvešča, da se bodo predavanja o kmetijstvu začela v torek, 21. t. m., ob 19. uri. Naslednja bodo 24. in 28. t. m. Vabljeni vsi, ki se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje.
V DSI bo jutri, 20. januarja, ob 20.30 predaval dr. Emidij Susič o temi »Mladi: Stil življenja in vrednote (rezultati sociološke ankete ob meji)«.
čestitke
Danes praznuje svoj 2. rojstni dan naš mali MANUEL. Da bi bila njegova pot posuta s samim cvetjem, so želje mame, očeta, sestre Monike, strica Stojana, none in nonota.
Jutri praznuje 50-letnico VIKTOR PUPULIN. Da bi še mnogo let hodil v planine, mu želijo prijatelji planinci.
Danes postane naša MARTINA polnoletna. Vse najboljše ji želijo sestra, starši, nonoti in vsi, ki jo imajo radi.
Na današnji dan pred 50 leti sta se pri Sv. Jakobu poročila
SLAVA in FRANC KOŠUTA Vso srečo in še mnogo skupnih let jima želijo
vnuki Marko, Rado in Darjo
Dne 15. t.m. je praznoval v Izoli 75. rojstni dan
JOŽE šTURMAN - SLAVKO
Ob tem lepem jubileju mu iz srca čestitajo in želijo še mnogo srečnih let
hčeri Nedija in Narciza z družinama, sorodniki tostran in onstran meje ter vsi, ki ga imajo radi
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 19. januarja KNUT
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.52 — Dolžina dneva 9.13 — Luna vzide ob 11.48 in zatone ob 1.50.
Jutri, PONEDELJEK, 20. januarja
BOŠTJAN
Vreme včeraj: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1029,2 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 33-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 9,2 stopinje.
Plimovanje danes: ob 3.44 najvišja 29 cm, ob 12.36 najnižja —24 cm. Napovedi za jutri: ob 4.49 najvišja 29 cm, ob 13.15 najnižja —33 cm, ob 21.10 najvišja 6 cm, ob 23.03 najnižja 5 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Fonda, Paolo GaretUni, Salvatore-Ciro Natangelo, Luca Rebec, Matteo Corti, Danilo Da-lena, Andrea Cucovaz, Luna Brana.
UMRLI SO: 86-letni Antonio Dogu-lin, 86-letna Maria Cerqueni, 84-letna Itala Rocco, 82-letni Paolo Cassini, 87-letna Rosa Rossi, 61-letni Severino Contini, 72-letni Mario Bidoli, 72-letna Iolanda Vigini, 93-letni Angelo Minius-si, 89-letna Maria Udovici, 80-letna Lucia Bullo.
(od 13.00 do 16.00)
Korzo Italia 14, Ul. Giuba 14, Erta S. /mna (Kolonkovec) 10, Lonjerska cesta' 172, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Milje (Lungomare Venezia 3).
Fernetiči (tel. 229-355) od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje po telefonu samo za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. januarja
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
(Naslednje so odprte tudi od 13.00 do 16.00)
//MM 7/HZÀ VS£ 0#US£f]
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Milje (Mazzinijev drevored 1).
Opčine (tel. 213-718) samo telefonsko za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tek 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 19. januarja (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giuba 14, Erta S. Anna (Kolonkovec) 10, Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Libertà 6, Milje (Lungomare Venezia 3).

BARI	78	40	87	37	79
CAGLIARI	62	78	13	9	54
FIRENCE	14	39	89	31	38
GENOVA	53	56	81	84	78
MILAN	77	34	6	71	25
NEAPELJ	57	47	50	44	65
PALERMO	25	20	6	38	14
RIM	17	54	68	2	65
TURIN	60	46	32	10	49
BENETKE	65	6	43	34	53
'"uè
TRST Ul Mo 11 mi
5/
ENALOTTO
221 X 2 X 11X 2 X X KVOTE
12 — 46.292.000 lir 11 — 1.095.000 lir 10 —	100.000	lir
KD »F. PREŠEREN« iz Bolj unca vabi na
predavanje z diapozitivi novinarja LOJZETA ABRAMA na temo:
»NEPAL — treking zamejskih planincev«
là bo v društvenih prostariih gledališča France Prešeren v Boljuncu v četrtek, 23. t.m.., ob 20.30.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
IttD
vabi na nastop folklorne skupine
»TRIGLAV«
iž Buenos Airesa v Kulturnem domu v sredo, 22. januarja, ob 20.30.
razna obvestila
ŠK Kras se prisrčno zahvaljuje vsem članom in simpatizerjem za darovane prispevke ob novoletni nabiralni akciji.
V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 bo v Ul. San Lazzaro 7 predavanje na temo »Skrivnost v smrti«. Prireja ga center za gnostično antropologijo.
Tržaški konzorcij čebelarjev obvešča člane, da je na razpolago na sedežu konzorcija, v ponedeljek popoldne, pravilnik za udeležbo na deželni razstavi medov, ki bo v Gradišču (Gradišča) dne 30. t. m.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča vse člane in prijatelje, da bo jutri, 20. januarja, ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici 2. redni občni zbor. Prihodnje vaje bodo v sredo, 23. t. m., ob isti uri.
Boljunčani! Vabimo Vas, da se udeležite zborovanja, ki bo v torek, 21. t. m., ob 20. uri v dvorani KD F. Prešeren za obnovitev vaške srenje. Pripravljalni odbor.
Sindikat slovenske šole obvešča, da zapade 25. 1. 1986 rok za vlaganje prošenj za premestitve za stalne učitelje osnovnih šol, 5. 2. 1986 pa za stalne profesorje na višjih srednjih šolah.
Sòs poziva upokojene šolnike, ki so prejeli odpravnino med 1. januarjem' 1980 in 1. oktobrom 1985, da se javijo na sedežu sindikata zaradi pojasnil glede prošnje za povrnitev »grabeža« IRPEF. Rok za predložitev prošnje zapade 28. februarja 1986.
Pojasnila in obrazce bodo zainteresirani dobili na sedežu SSŠ, Ulica Filzi 8, telefon 61193, vsak torek od 16. do 17. ure in ob sredah in četrtkih od 11.30 do 12.30.
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi 1. februarja ob 18. uri v hotelu Maestoso v Lipici DRUŠTVENI PARTIZANSKI VEČER. Za zabavo bosta poskrbela orkester in Veseli godci. Vpisovanje pri vseh vaških sedežih VZPI-ANPI.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja sporoča, da sprejema vzorce za analizo vsak torek po 16. uri v prostorih Ljudskega doma v Pod-lonjerju, Ul. Masaccio 24.
Prispevajte za
Dijaško matico
PRODAM hišo z vrtom v Šempolaju: 117.000.000 lir. Možnost dogovora ali zamenjave z manjšo. Tel. 571T21 (int. 40) zjutraj.
DVOSOBNI apartma v novem naselju Miholaščica na otoku Cresu s štirimi ležišči ugodno prodam. Ponudbe prosim na Rovšek, Prešerenova 16, Ljubljana ali tel. 003861/218-940 dopoldan ali popoldan.
IMATE TEŽAVE z gradbenim odpustom? Pokličite mladega geometra na tel. 040/208-551.
PRODAM hišo z zemljo na Proseku. Tel. 040/225-751.
OSMICO je v Nabrežini odprl Ivan Ušaj.
PO UGODNI CENI prodam 6 let staro fiesto 1100. Tel. 825-656 ob večernih urah.
MIRKO IN DANILA iz Zabrežca št. 4 sta odprla osmico. Točita belo in črno vino.
IŠČEM »Malo splošno enciklopedijo« 1. -2. del, ki jo je izdala Državna založba Slovenije. Tel. ob večernih urah na št. 911-119.
MAČKOLJE - Križpot, prodajamo njive. Tel. na št. 946-281.
PRODAM 120-basno harmoniko vieto-ria, mod. super. Tel. ob urah kosila na št. 212-613.
PRODAM alfa romeo 2000 v dobrem stanju. Tel. 040/231-834 po 14. uri.
KUPIM drva za kurjavo. Tel. na št. 040/227-431 po 21. uri.
PRODAM peč za centralno kurjavo, 25.000 kalorij, vgrajen bojler za toplo vodo inox ter gorilnik na plin. Tel. 040/422-128.
GOSTILNA TUL v Mačkoljah obvešča svoje cenjene obiskovalce, da bo zopet pričela obratovati v nedeljo, 26. januarja.
IMAŠ narodno nošo in bi se rad nam pridružil? če te to zanima tel. na št. 200-150 od 16. do 20. ure.
PRODAM fiat 127/77 in fiat 127 special ter fiat 128 coupé, vsi v odličnem stanju. Tel. 826-759.
PRODAM trstje (cannele). Telefonirati ob večernih urah na št. 231-961.
IŠČEM kakršnokoli delo, po možnosti v uradu. Telefonirati po 13.30 na št. 745-762.
STANOVANJE V RONKAH, okrog 80 kv. metrov, z garažo, zgrajeno leta 1969, prodam. Tel. 0481/82253 ob uri kosila in zvečer.
DAJEM skladišče v najem, 72 kv. m, Pulje pri Domju. Tel. 280-959.
OSMICO v Mačkoljah je odprl Ernest Smotlak.
NA OPČINAH išče slovenska štiričlanska družina neopremljeno stanovanje ali manjšo hišo za največ pet let. Pisati ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Openci«.
OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavina.
TRGOVINA POHIŠTVA BIECHER, Ul.
dellTstria 27 - Trst (tel. 040/750-113), sporoča, da se nadaljuje ves januar 1986 prodaja po znižanih cenah.
pam železnina
IVI Domjo 132 - Tel.; 281282
TRST (industrijska cona)
•	STROJI
•	ORODJA
•	TEHNIČNI IZDELKI
za: obrtništvo, industrijo, kmetijstvo: dom in hobby.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
optika
tiki
III
foto-kino l
kontaktne leče
d
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
S.A.C.A.T.
IMPORT-EXPORT nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
SEZONSKA
RAZPRODAJA
ČEVLJEV
od 5% do 50%
Stefani Claudio T R S T — Ul. Battisti 23 — Telefon 723206
radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv
Nedelja, 19. januarja
Ponedeljek, 20. januarja
italijanska
italijanska
Prvi kanal
10.00	Pronto emergenza - 1. nađalj.
10.30	D. meraviglioso circo del mare -TV film
11.00	Maša
11.55	Verske aktualnosti - tednik
12.15	Linea verde
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
13.55	Toto - TV Radiocorriere - igra
14.00	Domenica in... t
14.20	športne vesti
15.20	športne vesti
15.30	Discoring
16.20	športne vesti
17.50	Italijansko nogometno prvenstvo
18.20	90. minuta
18.40	Domenica in... v studiu
19.55	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	La piovra 2. - 4. nadaljevanje
22.10	športna nedelja
23.25	Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere
23.35	Koncert za praznični dan
Drugi kanal
9.45	Solist in orkester
10.30	Svetovno prvenstvo v smučanju
11.40	Nedeljska matineja:
Susanna e le Giubbe Rosse -film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2 - Zdravniški nasveti
13.30	Piccoli fans
Ljubljana
8.50	Poročila
8.55 živžav: Smrkci - risanka
9.50	Sokoli - TV nadaljevanka
10.25	Svetovni pokal v alpskem smučanju
11.35 Večni klic - TV nadaljevanka
12.55	Svetovni pokal v alpskem smučanju
14.40 Ipavci - TV nadaljevanka
15.55	Mozaik kratkega filma: Rudnik ob reki
16.10	Poročila
16.15	Velika sreda - film
18.10	TV kviz
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Sivi dom - TV nadaljevanka
21.00	športni pregled
21.30	Portret: Pariz Roberta Doisneaua
21.55	Poročila Koper
12.15	Primomercato - predstavitev in prodaja
14.15	Svetovni pokal v alpskem smučanju
CANALE 5
8.30	Alice - TV film 9.00 Fio - TV film
9.30	Verska rubrika
10.10	Mama Malone - TV film 10.40 Napoved programov 11.25 Superclassifica show
12.20	Punto 7
13.30	Buona domenica - vodi Maurizio Costanzo
14.30	Orazio - TV film
17.00	Forum - oddaja s Catherin Spaak
19.00	Dalle 9 alle 5 - TV film
20.30	Dynasty - TV film
22.30	Monitor
23.20	Punto 7
00.30 Sceriffo a New York - TV film
RETEQUATTRO
8.30 Alla ricerca della felicità -film
10.00	I moschettieri del mare - film
12.00	Detective per amore - TV film
13.00	Muppet show
13.30	Svet okoli nas - dokumentarec
14.00	Amici per la pelle - TV film
15.00	I Ropers - TV film
15.30	n bacio di mezzanotte - film
17.30	II ritorno del gladiatore più forte del mondo - film
19.10	Napoved programov
19.30	New York New York - TV film
20.30	W le donne - zabavna oddaja
23.00	Cinema e Co.
23.30	H tallone di Achille - film ITALIA 1
8.30 Bim Bum Barn - risanke
10.30	športna oddaja
Nove telefonske številke PD
Javna telefonska služba SIP je dodelila tržaškemu uredništvu Primorskega dnevnika nove telefonske številke, ki so torej odslej naslednje: 764-832, 764-833, 764-834, 764-835 in 723-360.
televizija
15.00	20.000 anni a Sing Sing - film
16.20	Dnevnik 2 - Šport
Svetovno prvenstvo v smučanju
17.50	Le strade di San Francisco -TV film
18.40	Dnevnik 2 - Gol Flash
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo
19.45	Meteo 2
19.50	Dnevnik 2 - Poročila
20.00	Dnevnik 2 - športna nedelja
20.30	U Boot 96 - 2. nadaljevanje
21.50	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.00	Mixer
22.25	Dnevnik 2 - Medicinski tednik
23.25	Dokumentarec o živalih
23.55	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.25	Girofestivai 85
11.55	Dancemania
12.55	Svetovno prvenstvo v smučanju
13.25	Kvartet Cetra
14.25	Dnevnik 3 - Neposredni športni prenosi
16.30	R principe coraggioso - film
18.10	Domenica gol
19.00	Dnevnik 3
19.10	Deželni programi
19.20	Deželni šport
19.35	Domenica gol - 2. del
21.30	Otrok v letu ’90 22.05 Dnevnik 3
22.20	Nogometno prvenstvo A-lige.
23.15	Rockline
15.00	Dario Đdviacchi - glasba
16.30	Risanke
17.30	Veliki greben - TV film
18.30	Zgodbe in življenja rastlin -dokumentarec
19.00	Kinoteka
19.30	Kugy - TV nanizanka
20.30	Prevara v San Franciscu 21.35 Tatort - TV film
23.15	Nobelovi nagrajenci - Alfred Nobel - TV film
23.45 Srbi v Trstu - srbska kultura v Trstu skozi stoletja
Zagreb
10.20	Poročila
10.30	Otroška matineja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Jugoslavija dober dan
14.00	Na svoj način
14.15	Grdzly Adams - nanizanka 15.05 Nedeljsko popoldne
17.20	Parada norcev - film 18.55 Dnevnik
20:00 Sivi dom - 2. del
21.00	Športni pregled
21.30	Jugoslovansko - albanski odnosi
22.30	Dnevnik 22.50 Poezija
23.20	Poročila
13.00	Grand Prbc
14.00	Deejay Television
16.00	športna nedelja
18.00	Sanford & Son - TV film
18.30	Lucky Luke - TV film
20.00	Occhi di gatto - risanka
20.30	R meglio di Drive in - zabavna oddaja
22.30	L’ultima follia di Mei Brooks -film
00.15 Cannon - TV film 01.15 Strike Force - TV film
TELEPADOVA
8.30 Gran Bazar
12.30	Trgovina in turizem
13.00	II ritorno del Santo - TV film
14.00	Evita Peron - TV priredba
16.00	Dottor John - TV film
17.00	L’incredibile Hulk - TV film
18.00	Risanke
18.30	Gli orsetti del cuore - risanka
19.30	Supertransformer - risanka
20.30	Bianchi cavalli d’agosto - film
22.30	Fuorigioco
23.30	Spazio 1999 - TV film 00.30 Chips - -TV film
TRIVENETA
11.30	Una signora in gamba -TV film
12.00	Combat - TV film
13.00	Disperatamente tua - TV film
18.00	Filmski spored
18.30	Italiani! E’ severamente proibito servirsi delle toilette durante le fermate - film
TELEFRIULI
7.00 Glasbena oddaja
10.00	Oddaja o obrtništvu
10.30	Deželne vesti
11.00	Telefonski sejem 13.25 Dober dan Furlanija
13.30	V diskoteki
14.00	Nagradne igre
15.30	Classe mista - variete
17.30	Glasbena oddaja
18.30	Župan in občani
19.30	športna oddaja
20.30	Uno strano tipo - film
22.30	Sherlock Holmes - TV film
Prvi kanal
10.30	Melodrama - 4. nadaljevanje
11.30	Cetra Graffiti
12.06 Halo. . . kdo igra? - Opoldanski spored z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Halo. . . kdo igra? - Zadnji poziv
14.15	II mondo di Quark - dokumentarec
15.30	Ljudske tradicije
16.00	Zgodbe od včeraj in danes
16.30	Športni ponedeljek
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Magic!
18.00	Osmi dan
18.30	Italia sera: dogodki in osebnosti
20.00	Dnevnik
20.30	La piovra 2. - 5. nadaljevanje
22.10	Dnevnik
22.25	Posebna oddaja Dnevnika 1
23.20	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
11.55	Cordialmente - dnevna rubrik^
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Dnevnik 2
13.30	Capito! - TV serija
14.35	Tandem - aktualnosti in igre
15.15	Paroliamo - igra
16.00	Pubertetna doba - vzgojna oddaja
16.30	Pane e marmellata
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Danes in jutri
18.15	Spaziolibero: programi pristopanja
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
Ljubljana
8.30	Periskop: Ekologija
9.00	Športnik Bili - 6. del
9.25	Kje, kam, kako med počitnicami
9.30	Pusti me na miru - dokumentarna serija
10.30	Sirota - TV drama
11.35	Deklica in zajček - film
17.30	Poročila
17.35	Ciciban smuča - 1. del
17.50	Pesmi in zgodbe za vas: Govoreči trs
18.05	Miti in legende - Biblijski miti stare zaveze: Visoka pesem - TV nanizanka
18.25	Podravski obzornik
18.45	Videozgodba - ponovitev
19.15	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik 1
20.05	Vihre vojne - TV nadaljevanka
21.00	Aktualno
22.00	TV dnevnik H.
Koper
14.15	TV novice
14.20	Popi - TV film
15.45	Glasbena oddaja
17.30	Kanadska narava - dokumentarec
18.55	TV novice
CANALE 5
9.00	General Hospital - TV film
10.45	Facciamo un affare - kviz
11.15	Tuttinfamiglia - kviz
12.00	Bis - kviz
12.40	U pranzo è servito - kviz
13.30	Sentieri - TV roman
14.30	La valle dei pini - TV roman
15.30	Una vita da vivere - TV film
16.30	Hazzard - TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	II mio amico Arnold - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Dynasty - TV film
22.30	Johnathan dimensione avventura
24.00	Sceriffo a New York - TV film
RETEQUATTRO
9.00	Destini - TV novela
9.40	Lucy show - TV film
10.00	Le cinque schiave - film
11.45	Magazine
12.15	Bravo Dick - TV film
12.45	Ciao ciao - risanke
14.15	Destini - TV novela
15.00	Agua viva - TV film
15.50	Africa sotto i mari - film
17.50	Lucy show - TV film
18.20	Ai confini della notte - TV roman
18.50	I Ryan - TV film
19.30	Febbre d’amore - TV roman
20.30	Sfida senza paura - film
22.30	Detective per amore - TV film
23.50	Agente speciale - TV film
ITALIA 1
9.40	Fantasilandia - TV film
10.30	Wonder Wbman - TV film
11.30	Quincy - TV film
12.30	L’uomo da 6 milioni di dollari - TV film
televizija
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Iz našega žepa
21.25	Hill Street giorno e notte -TV film
22.15	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.25	Rubrika o judovskem življenju in kulturi
22.50	Un ragazzo come noi - TV film
23.15	Otroška abeceda - vzgojna oddaja
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
24.00	Nočni kino: Lo credevano uno stinco di santo - film
Tretji kanal
12.20	Svetovno prvenstvo v smučanju
12.40	Mednarodni turnir v umetn. nem drsanju
12.50	Italijansko prvenstvo v bobu
13.20	Milan: Kolesarstvo
13.50	Jezik za vsakogar: Ruščina
14.20	Jezik za vsakogar:	Franco-
ščina
14.50	L’amfiparanaso: v izvedbi ansambla »Camerata Nova« iz Prage
15.45	Nogometno prvenstvo A in B lige
18.10	L’Orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni programi - Deželni šport
20.05	Indija po poti napredka - vzgojna oddaja
20.30	Kvartet Cetra
21.40	Ustvariti si novo življenje - 3. oddaja
22.10	Ponedeljkov proces
19.00	Odprta meja - informativna oddaja v slovenskem jeziku
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji prispevki:
BENETKE — Obisk predsednika IS SRS Šinigoja
GORICA — Kongres Slovenske skupnosti
TRST — Zamenjava v vodstvu Union-camero
PADRIČE — Nobelovec Rubbia na čelu znanstvenega odbora mednarodnega centra za raziskave TRST — Razstava Lucijana Bratuša TRST — Začne se ciklus o ljudski magiji ŠPORT
TRST — Odbojka Bor JIK banka -Olympia Terpin
BAZOVICA — Nogomet Zarja - San Sergio
PADOVA — Košarka Jadran - Kid-land
19.30	TVD Stičišče
20.30	Namizni tenis
21.00	Film: Mož naprodaj - prvi del
22.00	TVD Vse danes
22.10	Mož na prodaj - 2. del filma
22.40	Delta - dokumentarec
postaje
13.20	Help - kviz
14.15	Dee Jay Television
15.00	Chips - TV film
16.00	Bim bum barn - risanke
17.50	La casa nella prateria - TV film
18.50	Gioco delle coppie - kviz
19.30	La famiglia Adams - TV film
20.00	Memole, dolce Memole - ri-sankG
20.30	Magnimi P.I. - TV film
22.30	Controcorrente
23.15	Kagemusha - film
TELEPADOVA
13.00	Capitan Futuro - risanke
13.30	Anna dai cappelli rossi - ri sanka
14.00	Innamorarsi - TV film
15.00	Andrea Celeste - TV film
16.00	TV film
17.00	Tansor 5 - risanke
17.30	Lamù - risanke
18.00	Coccinella - risanke
18.30	Capitan Futuro - risanke
19.00	Carmin - TV film
20.00	Ransie - risanka
20.30	H grande scout - film
22.30	H ritorno del Santo - TV film
23.30	Chips - TV film 00.30 Spazio 1999 - TV film
TELEFRIULI
7.00	Glasbena oddaja
10.15	Telefonski sejem
12.25	Dober dan Furlanija
12.25	Deželni dogodki
12.30	Senorita Andrea - TV film
13.30	Nogomet: Triestina - Pescara
15.30	Glasbena oddaja
17.30	Kanadska narava
18.30	Sherlock Holmes - TV film
19.30	Senorita Andrea - TV film
20.30	Nogomet: Sampdoria - Udinese
22.30	Nočne vesti
22.45	Telefonski sejem
radio
Nedelja, 19. januarja
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.30 Slovenske popevke; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni mozaik; 10.30 Mladinski oder: »Piši - briši!« Radijska igra, ki jo je napisal Dimitrij Kralj; 11.15 Glasbeni mozaik; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.410 Nediški zvon;
14.40	Prva repriza: »Večni sopotniki«;
15.25	Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev; 17.00 Božični koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki smo ga posneli v stolnici sv. Justa 12. januarja letos; 17.30 Neposreden prenos košarkarske tekme 2. lige KID-LAND PADOVA - JADRAN.
RADIO KOPER (Slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30 Poročila; 9.00 O-tvoritev: pozdrav, pregled dogodkov, koledar, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil — kmetijski prispevek; 12.00-14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Radio Koper na obisku;
15.30	Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik;
10.30,	13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.00 Koledarček;
7.00	Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 8.454 Siamo tutti nel pallone;
9.30	Dragi Luciano; 10.35 Prost vstop;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.35 Popevka tedna; 11.40 Napoved programov;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 14.30 Kaj je novega?; 15.00 Športna oddaja; 18.00 Lestvica LP;
20.00	Nočni spored.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 19.00, 21.40 Poročila; 6.15 Danes je nedelja - Rekreacija; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke: Zgodba o lenem SUakhdarju, Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.10 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Nedeljska reportaža; 15.40 Pojo amaterski zbori.
Ponedeljek, 20. januarja
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob
12.00	- Lahka glasba; 13.20 Zborovska glasba tržaških skladateljev: Tržaški oktet. Posnetki z revije v tržaškem Avditoriju 4. februarja lani. Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Iz šolskega sveta, nato: Glasbene skice;
15.00	Otroški kotiček: »Ali nas spo-
znaš?«, nato: Glasbene skice; 16.00 Zbornik:	Iz zakladnice pripovedni-
štva, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: komorna skupina »Nuovo ricercare« iz Trsta; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.45 Cestne informacije, objave; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Iz dejavnosti Glasbene mladine: novi načrti koprske Glasbene mladine; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta. Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.40 Primorski zbori pojo; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italiianski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Cordialmente vostri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Zdravo, otroci!; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.03 Danes pri mizi; 14.33 Poročila v nemščini; Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 15.00 Zdravo, otroci!; 15.45 Glasbeno popoldne; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz...; 17.45 Tenis; 18.10 The guitar club; 18.32 Klasična glasba; 20.00 Nočni spored.
jugoslovanska televizija
zasebne postaje
jugoslovanska televizija
zasebne
Iz poročila mestnih redarjev za 1985
Večja pozornost preventivnim ukrepom in nadzorstvu ter prometni vzgoji
Goriški mestni redarji so lani, kakor izhaja iz letnega poročila o njihovi dejavnosti, posebno pozornost namenili preventivi. Naložili so, kot kaže, precej manj denarnih sankcij, istočasno pa o-pravili precej več pregledov v trgovinah, gradbeni dejavnosti, nadzorstev v prometu. To je tudi prav, saj so denarne sankcije ukrep, ki naj bi se ga posluževali le v skrajnih primerih.
Mestni redarji so lani opravili skoraj 57 tisoč delovnih ur. Obhodnice na motorjih so v tem času prevozile 53 tisoč 911 kilometrov, tiste z avtomobili pa 63.058 kilometrov. Posredovali so v 44 prometnih nesrečah na ožjem mestnem območju, poskrbeli za spremstvo za 33 posebnih tovorov. Znatno se je povečala dejavnost na področju nadzorstva nad cenami, nad trgovinskimi obrati in nasploh nad dejavnostjo na trgovinskem področju. 0-pravili so 102 pregleda v javnih lokalih (leta 1984 94 pregledov), 468 krat
so pregledovali cene (402), 122 krat pa umik odpiranja, oziroma zapiranja trgovskih obratov (86). To glede glavnih posegov v teh dejavnostih. K temu bi kazalo vsekakor dodati še številne preglede glede blagovnih vrst itd.
Nekoliko manjša je bila dejavnost na področju nadzorstva nad gradbeno dejavnostjo, kar pa je pravzaprav posleeiica stanja. Gradenj, oziroma drugih prenovitvenih posegov, je bilo lani manj kakor leto poprej. Manj dela je bilo tudi glede zbiranja informacij po nalogu občine, oziroma drugih ustanov. Takih posegov je bilo lani 2.943, leto poprej pa 3.276.
Kakor znano, je v pristojnosti občinskih redarjev tudi služba za hranjene in vračanje najdenih predmetov. Po razpoložljivih podatkih smo bili v Gorici lani rahlo bolj pozabljivi in nepazljivi v primeri z letom prej. Registriranih je bilo 315 (298) najdenih predmetov, zakonitim lastni-
kom so jih vrnili 163 (151).
Poudarjanje preventivne dejavnosti tudi s tečaji prometne vzgoje, je povsem upravičeno (in koristno). Mestni redarji so lani poskrbeli za tečaj prometne vzgoje v 47 razredih osnovnih šol, tečaju pa je sledilo 716 učencev (685), kar je vsekakor zanimiv podatek. Vloženi napori na tem področju se bodo vsekakor obrestova-li, saj bo na mestnih ulicah predvidoma manj nesreč, v katerih bi bili udeleženi otroci.
Kot zadnje je v letnem poročilu navedeno poglavje denarnih sankcij in število prekrškov. Redarji so med letom ugotovili 9.199 prekrškov (9.506). Od teh je bilo največ (9.168) kršitev cestnega kodeksa in drugih predpisov s področja prometa, 25 kršitev pravilnika mestne policije itd. V občinsko blagajno so mestni redarji prispevali 132.809.770 lir, ali kakih štirideset milijonov lir manj kakor leta 1984.
Včeraj odprli novi sedež CISL
Konferenčna dvorana poimenovana po sindikalistu dr. Rolandu Cianu
Na gorišld občini korak nazaj?
Na goriškem županstvu se, vsaj kar se nas Slovencev tiče, dogajajo tudi čudne stvari. V letih levega centra so takratni občinski upravitelji odločili, da morajo v občinsko administracijo vsaj nekateri uradniki z znanjem slovenščine. Tako mesto so vzpostavili v uradu za decentralizacijo, podobnega v vrstah socialnih a-sistentk, še eno tako v uradu za urejanje občinskih aktov. V občinsko službo so vzeli še marsikoga, ki je znal naš jezik, da bi bil v stiku z občinstvom, ki bi imelo težave jezikovnega značaja v odnosih z občani. Samo po sebi razumljivo je bilo, da je bilo vse neučno osebje v šolah s slovenskim učnim jezikom tako, ki obvlada slovenski jezik. Nekatera teh mest so bila tudi urejena v pravilniku osebja tako, da je bilo v njem rečeno, da mora dotični uslužbenec obvladati slovenski jezik.
Pred nekaj leti so gorički fašisti proti nekaterim takim in podobnim sklepom vložili priziv, češ da ni zakona, ki bi predvideval znanje ali uporabo slovenščine. Pokrajinski nadzorni odbor je fašistom dal prav. Tako je iz pravilnika o rajonskih svetih izpadla točka, ki je predvidevala enakopravno uporabo slovenščine v poslovanju in prisotnost prevajalca. Tako je v organiku osebja izpadla točka, ki je le za nekatere uslužbev ce predvidevala znanje slovenščine.
V	tem času se je na občini izpraznilo eno mesto uradnika z znanjem slovenskega jezika. Funkcionar, ki je bil dodeljen uradu za decentralizacijo, je umrl. Njegove sposobnosti so na občini uporabljali tudi za prevajalsko službo in ko je bilo treba biti za tolmača ob prihodu delegacij iz Slovenije.
Konec lanskega novembra je prva svetovalska komisija, tista. Ki skrbi za splošna vprašanja, vprašanja o-sebja, decentralizacije in tudi manjšinske problematike, poslala županu pismo, v katerem je označila dve potrebi. Da se čimprej ponovno skliče konzulta za slovenska vprašanja, o kateri že predolgo ni čuti ničesar, in da se na izpraznjeno mesto vzame funkcionar - znanjem slovenskega jezika, pa čeprav samo za omejen čas, kot pač določajo pravila o najemanju občinskega osebja.
Zdi se, da so v vodstvu občine mnenja o tem slednjem vprašanju deljena. Nekateri menijo, da bi bilo moč in treba vzeti v službo človeka s perfektnim znanjem slovenskega jezika. Zagovarjajo pa načelo, da je treba razpisati javni natečaj, da bo oseba, ki ga bo zmagala, stalno sprejeta v službo. Drugi pa menijo, da tega ni moč ali ni treba napraviti. Ker je trenutno v občinski administraciji prostih pet mest funkcionarja (sem sodi tudi mesto funkcionarja v uradu za decentralizacijo, ki je bil doslej obvezan znati slovenski jezik), ti odgovorni menijo, da je treba razpisati en sam natečaj za vseh pet mest in da ni treba sem dajati zahteve po znanju slovenskega jezika. Za potrebe prevajanja naj bi z nekom izven administracije sklenili posebno pogodbo, na podlagi katere bi ta bil na razpolago za prevajalca vsakokrat, ko bi bilo to potrebno. Na ta način bi se znebili slovenskega uradnika.
Zdi se, da to mnenje v občinskem odboru prevladuje, oziroma, da so tako odločitev že sprejeli. To pomeni za nas korak nazaj. To pomeni, da se na goriškem županstvu vdajajo tistim šovinistom, ki žele iz Gorice izgnati vsako slovensko prisotnost. To pa je treba odločno obsoditi!
Kongres SSk
V	mali dvorani Palače hotela bo danes ob 15.30 pokrajinski kongres Slovenske skupnosti. Na njem bodo prisotni delegati, ki so jih v zadnjem času izvolili člani posamičnih sekcij te stranke. Na dnevnem redu sta poročili {»krajinskega predsednika stranke Gradimira Gradnika in tajnika Marjana Terpina. Sledila bo razprava.
Po dr. Rolandu Cianu, ustanovitelju in prvem tajniku sindikalne zveze CISL na Goriškem je od včeraj poimenovana konferenčna dvorana na novem sedežu zvezo, v Ulici Roma 20. Novi sedež in dvorano so slovesno izročili namenu včeraj dopoldne, ob udeležbi številnih predstavnikov pohtičnega življenja, zastopnikov drugih sindikalnih zvez, nekdanjih Cianovih sodelavcev.
Po blagoslovu novih prostorov s strani goriškega nadškofa Bom Marca, je član vsedržavnega tajništva CISL Franco Bentivogli prerezal trak in s tem simbolično izročil namenu nove prostore, kjer se sicer dejavnost že odvija. Udeleženci so se zatem preselili v dvorano, ki ima kakih 80 sedežev in ki so jo včeraj slovesno poimenovali po dr. Cianu, ustanovitelju zveze CISL na Goriškem in tudi vidnem predstavniku krščanske
Kinoatelje je v Gorici pred petimi leti priredil prikaz slovenske kinematografije, ki je tako med slovensko kot italijansko filmsko kritiko vzbudil veliko zanimanje. V naslednjih letih je kinoatelje, v okviru svojega rednega delovanja, dal v Gorici predvaja; ti najnovejše slovenske filme. Odziv na nekatere je bil pozitiven, pri drugih pa je bil obisk majhen. Sedaj so se lotili novega načina prikazovanja. Od četrtka do nedelje bomo v Kulturnem domu v Gorici videli celotno lansko slovensko filmsko produkcijo. Poleg te pa še filmsko dejavnost dveh zamejskih ustvarjalcev. In še izbor lanske videoprodukcije. Gre v tem primeru za filme, ki jih izberejo skupine filmskih delavcev mimo producentskih hiš. Gre za prvi tak skupni prikaz.
Gorica potrjuje svojo vlogo posredovalca slovenske filmske proizvodnje zamejstvu in italijanskemu svetu, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predsednik kinoateljeja prof. Darko Bratina.
Kakšen je program prvega filma
demokracije. V dvorani je vzidana tudi marmornata plošča, ki jo je odkrila Cianova vdova, gospa Gianna. Po krajšem pozdravnem nagovoru pokrajinskega tajnika zveze CISL, Vittoria Brancattija, ki je izrazil zadovoljstvo, da so se po dolgih letih vendarle lahko vselili v nove in primerne prostore, je o liku dr. Rolanda Ciana in o njegovem pojmovanju udejstvovanja na sindikalnem in pohtičnem področju zelo lepo spregovoril član vsedržavnega tajništva CISL Franco Bentivogli, ki je napovedal tudi skorajšnji izid študije o Cianovem udejstvovanju in izkustvih v Gorici, v prvem povojnem obdobju in še zlasti kasneje, v Salernu in Neaplju. V slovenščini in italijanščini je na slovesnosti spregovoril Romano di Battista, ki je dr. Ciana, ktì je preminil v prometni nesreči leta 1977, označil kot človeka odprte meje.
videomonitorja? V četrtek, ob 20. uri bo predvajanje prvega filma Jožeta Pogačnika »Naš človek«. V petek bo ob 15. uri predvajanje nekaj video filmov, ob 21. uri pa film »Butnska-la« Francija Slaka. V soboto, ob 10. uri, bo okrogla miza z naslovom »Poti slovenskega filma«. Prisotni bodo slovenski režiserji in kritiki, pa še vrsta uglednih italijanskih filmskih delavcev in kritikov ter novinarjev. Ob 15.30 bodo predvajali 5 filmov zamejskih ustvarjalcev Darija Frandoli-ča in Marka Sosiča; ob 17.30 film »Opre Roma« Filipa Robarja Dorina; ob 21. uri pa film »Ovni in mamuti« istega režiserja. V nedeljo, ob 10.30, bo na vrsti film Janija Kavčiča »Nobeno sonce«. To je film za mladino. V nedeljo popoldne, ob 16.30 bo na vr sti »Doktor« Vojka Buletiča, ob 21. uri pa »Christoforus« Andreja Mlakarja.
Prikaz lanskega slovenskega filma prirejajo Kinoatelje, East West Film Institute iz Gorice, Viba film iz Ljubljane, ŠKUC forum iz Ljubljane ter ZSKD, ob finančni podpori Kmečke banke in drugih slovenskih kreditnih zavodov.
Trgovinska zbornica pristopi v SDAG
Trgovinska zbornica bo postala član družbe SDAG, ki upravlja obmejno postajališče in avtoport. O tem so sklepali na zadnji seji upravnega sveta zbornice. 95 odstotkov sedanjih deležev V skupni višini 200 milijonov lir ima goriška občina. Trgovinska zbornica bo stopila v družbo z deležem 100 milijonov Ir. Družba SDAG naj bi dvignila svoj kapital.
V teku preiskava o tihotapstvu
950 milijonov lir davčnega dohodka bi bila izgubila italijanska finančna uprava, če bi prišlo v državo in bilo tu prodanih 9 tisoč kilogramov vtiho-topljenih cigaret, ki so jih finančni . stražniki, v tesnem sodelovanju z go-riško carino, zaplenili v četrtek na mejnem prehodu Standrež. To so nam javih z vodstva goriške carine. Tovornjak je prihajal iz Grčije. Tihotapci naj bi dobili kazen od dveh do 9 in pol milijarde lir. Šoferja tovornjaka so prijavih sodniku, saj preiskavo nadaljujejo.
Zabodla se je v prsi
V goriški splošni bolnišnici je na zdravljenju 60-letna Flora Elena Marini Haberkom zaradi precej hude rane na prsih. Ženska se je včeraj popoldne mudila v stanovanju znancev, v Ulici Rotta 6, in tu naj bi se, kakor kaže, sama zabodla s kuhinjskim nožem. Dogodek se je pripetil okrog 15. ure. Ženska ni v smrtni nevarnosti. V teku je preiskava.
izleti
Mladinski odsek Sovodnje in sovo-denjski taborniki priredijo 16. februarja izlet na sneg v Sappado. Vpisuje do 5. februarja Nadja Fajt.
darovi in prispevki
V sklad za vzdrževanje nagrobnika prof. Milana Bekarja daruje Silva Gašperšič iz Trsta 20 tisoč lir.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Antonio, Ul. Romana 147, tel.: 40497.
Stališče KD Jezero o verouku
Odbor Kulturnega društva Jezero iz Doberdoba nam je poslal v objavo naslednje poročilo.
»Glavni odbor KD Jezero iz Doberdoba, zbran na svoji seji dne 17. 1. 1986 je med drugim razpravljal o zadnjih določitvah prosvetnega ministrstva v zvezi s poučevanjem verouka na šolah vseh vrst in stopenj ter se zaustavil zlasti pri prisotnosti verouka v vrtcu in osnovni šoli. Po daljši razpravi, v katero so posegli vsi prisotni, je odbor prišel do sledeče odločitve: »Kot demokratična organizacija smo prepričani, da je treba utrjevati laični značaj vzgojno-izobraževalnih državn;h institucij ob spoštovanju vsakega verskega in svetovno nazornega izražanja. Zato smo mnenja, da bi se moralo poučevanje verouka odvijati izven šolskega umika in da bi se morala zajamčiti vsem veroizpovedim enakopravnost ter da je potrebno vsekakor spoštovati psihično razvojno stopnjo mladega človeka; da je zlasti nova uvedba verouka v. otroške vrtce nesprejemljivo vsiljevanje katoliške samozvane »občeveljavne« morale, ki vodi v še bolj nesprejemljivo in kvarno razbijanje otroške^ skupnosti v vrtcu samem.«.
koncerti
N Kulturnem domu v Novi Gorici bo v torek, 21. t.m., ob 20.15 gostoval komorni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Antona Nanuta s sohstoma Zlato Ognjanovič in Nevenom Belama-ričem. Koncert je izven abonmaja. Vstopnice so v predprodaji pri blagajni Kulturnega doma in eno uro pred koncertom.
KRMIN
OBČINSKO GLEDALIŠČE
DANES ob 15. in 21. uri predvajanje filma SERGIA LEONEJA
C'ERA UNA VOLTA IN AMERICA
kino
Gorica
VERDI 15.30 — 22.00 »Sono un fenomeno paranormale«.
CORSO 15.30 — 22.00 »Commando«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 15.15 — 22.00 »Miranda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00 — 21.00 »C’era una volta in America«.
Tržič
EXCELSIOR 14.00 — 22.00 »Joan Luis«.
COMUNALE 16.00 — 22.00 »Ballando con uno sconosciuto«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00 — 18.00 — 20.00 »2019 — New York«.
SVOBODA 19.30 «Ninja 3 — obsedenost«.
DESKLE 17.00 — 19.30 »škarlatni dež«
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italia 244, tel.: 83538
ZAHVALA
Vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se tako številni udeležili pogreba našega dragega
Miloša Bobiča
se iz srca zahvaljujemo. Posebna zahvala naj gre g. župniku Dragotinu Butkoviču za ganljivi obred in sočutne besede.
Brat Radivoj, sestra Darinka in ostali svojci.
Peč, 19. januarja 1986
Slovenski filmi iz leta 1985 ta teden v Kulturnem domu
TVRDKA
/1- Karen „asi.
Ul. Carducci 6 - GORICA
obvešča, da od torka, 28. januarja, dalje
ZAČNE Z LIKVIDACIJO VSEH ARTIKLOV ZARADI UKINITVE PODJETJA
Porcelan, keramika, kristal, jedilni pribor, kuhinjski predmeti in posoda, vsakovrstna darila.
POPUSTI od 30% do 80%
habitat
vestecasa <
Drevored Verdi 40/42 Ul TRŽIČ — Tel. 0481/40148
PERNICE — ODEJE — PREŠITE ODEJE — PREGRINJALA — ZAVE-SE — PREPROGE — RJUHE ITD.
«• Italia n«in wTTa in«'* mannati aitai<
^ -"V*-
STVARNA PRILOŽNOST PRIHRANKA
PRI PRENOVITVI VAŠEGA STANO- i| VANJA
TRADICIONALNI
ZIMSKI SEJEM
IZKORISTITE TO PRILOŽNOST VAŠ DOM VAM BO HVALEŽEN!
Nova knjiga Fulvia Tomizse
Mladoporočenca z Ul. Rossetti Tragedija neke manjšine
V sredo v tržaškem Kulturnem domu
Gostovanje folklorne skupine Triglav iz Buenos Airesa
Naslov:	Mladoporočenca z Ulice
Rossetti. Podnaslov: Tragedija neke manjšine. Tako piše na prvi strani novega romana priznanega tržaškega pisatelja Fulvia Tomizze, ki bo čez dober teden (28. t.m.) na voljo italijanskim bralcem. Knjiga bo izšla Pri založbi Mondadori in je Tomizzo-
vo štirinajsto prozno delo. Avtor Ma-terade, Mirjaminega mesta, Prijateljstva, Boljšega življenja, Marije Janis in najnovejših knjig Zlo prihaja s severa ter Včeraj, pred enim stoletjem se je tokrat odločil za pretresljivo a življenjsko globoko in mikavno pripoved o slovenskem pesniku in pisatelju Stanku Vuku iz Mirna pri Gorici in njegovi ženi Danici Tomažič.
TomAzzo je pritegnila njuna živa in mlada ljubezen, njuna skupna življenjska usoda, kakor se je razvila od avgusta 1939. leta, ko sta se v Trstu prvič spoznala, prek poroke naslednje leto, do njunih aretacij, Stankove obsodbe na drugem tržaškem procesu, njegovega zaporniškega obdobja ter vse do tragičnega konca, ko so ju — komaj mesec dni po Stankovi izpustitvi — trije neznanci 10. marca 1944 zahrbtno umorili v njunem stanovanju na Ulici Rossetti.
Literarno predelavo te življenjsko razgibane snovi so tržaškemu pisatelju omogočila predvsem Stankova pisma ženi iz fašističnih zaporov, ki jih bo v kratkem izdalo Založništvo tržaškega tiska. Reprezentativen izbor Vukove korespondence bo v knjižni obliki kmalu na razpolago slovenskemu in italijanskemu bralcu. Za slovenski prevod Vukovega epistolarija sta poskrbela Vida in Milko Matiče-tov, ki je Ljubezenska pisma — tak bo naslov slovenske izdaje — opremil tudi z opombami. Spremni esej je knjigi prispeval Miran Košuta. Italijanskemu originalu Vukove korespondence z naslovom Scritture d’amore pa je napisal obsežen predgovor Tomizza sam.
Obe knjigi Založništva tržaškega tiska bosta ob Tomizzovem romanu pomembna osvetlitev primera Vuk-To-mažič, ki je še danes ena najskriv-nostnejših ugank primorske polpretekle zgodovine. Zanjo se je s spominskimi in priložnostnimi članki že večkrat zanimal tudi naš dnevnik.
Tomizzov roman Mladoporočenca z Ulice Rossetti je sicer literarna nadgradnja življenjske usode Vuka in Tomažičeve, pa je vendarle v njem marsikaj zgodovinsko oprijemljivega in verodostojnega, saj skuša tržaški pripovednik vnesti — kot sam pravi — v književnost nekaj življenja, še pomembnejše je, da se bo italijanski
V priredbi ZSRD in Cappelle 8. pregled slovenskega filma
Slovensko filmsko leto 1985 je poteklo v znamenju • inovacije, fantazije in mladostne radosti. Vse lastnosti, ki Jih bo moral nujno imeti tudi 3. pre-
Spored prireditve
3. PREGLED SLOVENSKEGA FILMA
Kulturni dom »F. Prešeren« v Boljuncu ob 20. in 22. uri
24. januarja: NAŠ ČLOVEK r.: Jože Pogačnik STARATI SE NEŽNO (predfilm) r.: Marko Sosič
28. februarja: OVNI IN MAMUTI r.: Fili Robar - Dorin
14. marca: BUTNSKALA r.: Franci Slak
11. aprila: CHRISTOPHOROS r.: Andrej Mlakar
18. aprila: Mladinski film Tuga Štiglica
Kinodvorana Ariston v Trstu ob 11. uri
2. marca: OVNI IN MAMUTI 16. marca: BUTNSKALA
Mladinski film Tuga Štiglica bo imel dodatne reprize za šole. V domu »F. Prešeren« bo delovala stalna prevajalska služba. Abonma (v preprodiaji od ponedeljka dalje) 10.000 lir, vstopnice 4.000 lir
Sled slovenskega filma na Tržaškem. Od petka, 24. januarja bodo namreč v gledališču »F. Prešeren« v Boljun-cu, ki ima dvorano opremljeno za simultano prevajanje, na sporedu najvažnejša dela lanskoletne slovenske filmske produkcije.
Filmov je na programu pet, ravno
toliko kot enoletna optimalna produkcija Viba filma. Organizatorki »pregleda«, ZSKD in Cappella Underground bosta kot prvi prikazani film Jožeta Pogačnika Naš človek. V njem nastopa tudi naša gledališka igralka Miranda Caharija. Pred Našim človekom bodo v dvorani vrteli tudi svojevrsten predfilm: Starati se nežno, ki ga je tržaški režiser Marko Sosič realiziral za ljubljansko producentsko hišo.
Ostali filmi na programu so Ovni in mamuti Filipa - Robarja Dorina. Dorinov film je lani dobil prvo nagrado na mednarodnem festivalu v Mannheimu. Film bodo vrteli v petek, 28. februarja v Boljuncu, v nedeljo, 2. marca pa v Trstu, v kinu Ariston. Prav tako bodo dvakrat predvajali svojstveno znanstvenofantastično komedijo Francija Slaka Butn-skala. Za to delo sta določena termina v petek, 14. marca in nedeljo, 16. Po velikonočnem premoru bosta na sporedu še filma Christophores debitanta Andreja Mlakarja (v petek 11. aprila) ter nov slovenski mladinski film, ki ga je režiral Tugo Štiglic (v petek 18. aprila).
Organizatorji, ki so pripravili 3. pregled slovenskega filma s pokroviteljstvom Občine Dolina, so razpisali tudi zelo ugoden abonma. Ogled vseh pet filmov stane z abonmajem 10.000 lir, sicer bodo posamezne vstopnice na prodaj po 4.000 lir. Abonma se o-čividno bolj izplača, tudi ker nudi nekaj dodatnih prednosti. Abonenti bodo namreč dobili mapo 3. pregleda slovenskega filma, njihovi otroci pa bodo lahko brezplačno sledili predvajanju mladinskega filma.
Abonmaje lahko kupite v predprodaji od ponedeljka dalje na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška, ker je njihovo število omejeno, jih lahko tudi rezervirate po telefonu in jih nato dvignete v petek pred predstavo.
DOMA
mm// in v svetu
mđL, DOBRO POZNAN
bralec ob literarnem portretu njunih likov, ob čaru Tomizzove proze, lahko posredno seznanil tudi s takratno zgodovinsko usodo slovenskega naroda, z njegovo voljo do življenja, bojem za svobodo, antifašizmom. Slišal bo, da živijo v Trstu Slovenci, da obstaja v naši deželi slovenska manjšina. Od tod tudi kolektivni podnaslov romana, s katerim se je hotel Tomizza simbolično približati slovenskemu človeku, spoznati na konkretnem primeru njegovo stvarnost in mu še enkrat izkazati svoje prijateljstvo, svojo zavezanost omikanemu i~ konstruktivnemu sožitju ali — z njegovim naslovom — boljšemu življenju...	(mk)
Gojiti in prikazovati ljudsko plesno izročilo svojih prednikov ter se navezovati na tradicijo nove domovine: tako bi lahko strnili vodilo delovanja folklorne skupine slovensko-jugoslo-vanskiega društva Triglav iz Buenos Airesa, ki bo v sredo zvečer po dveletnem premoru ponovno nastopila v tržaškem Kulturnem domu. Skupina je namreč trenutno na gostovanju po Jugoslaviji, ki ga je kot pred dvema letoma organizirala Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane. V Trstu bodo nastopili na izrecno željo članov skupine, saj daljne korenine nekaterih segajo na Tržaško.
Folklorna skupine. Triglav deluje že
enajst let; najprej je začela študirati slovenske, oziroma razne jugoslovanske plese, zadnja tri leta pa se je. posvetila tudi zelo pisani argentinski folklorni tradiciji. Plese iz posameznih argentinskih pokrajin je tudi vnesla v program, kar je seveda pripomoglo k dejstvu, da so njeni nastopi izredno raznobarvni in to tako glede noš, kot korakov in zvokov.
S takšnim mešanim argentinsko - jugoslovanskim programom se bo skupina Triglav predstavila tudi v tržaškem Kulturnem domu. Uvodoma bo odplesala argentinski ples »pericon«, ki je postal nekakšen narodni ples, o-ziroma najpriljubljenejši izmed tistih, ki so se utrdili v zavesti prebivalcev. Gre za skupinski ples, ki izhaja iz evropske četvorke, poznajo pa ga tudi v drugih državah Latinske Amerike. Iz argentinske folklorne zakladnice je skupina črpala še plesa »gato« in »fir-meza« tek »danzas coyas« s pustnim plesom »carnavalito«, ki zaključuje prvi del.
Drugi del bo skoraj ves v znamenju Argentine; med izbranimi plesi bosta tudi »tango« in pa »chamamč«, to je ples objetih parov, ki je izredno priljubljen. Tudi prikaz jugoslovanskega ljudskega plesnega izročila bo zelo pester: med slovenskimi je skupina izbrala štajerske, iz Hrvaške »svatov-ca«, pa še zahodnosrbske ter bunjev-ske plese iz Vojvodine. Med nastopom pa Lodo člani društva Triglav skušali opisati in s pomočjo diapozitivov prikazati življenje v Buenos Airesu in seveda kulturno delovanje društva.
(bip)
Prispevajte sa
Dijaško matico
■ [Il MOBILI
KAKOVOST IN PRESTIŽ
TRST
UL Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Dl Vittorio 12 - tel. 813301
ekskluzivni zastopnik kuhinj
m? moreluzzD
Olajšave pri plačilu
SEDAJ JE PRAVI ČAS
IZBERI
PRAVI NASLOV, ČE ŽELIŠ UPORABLJATI ANGLEŠKI JEZIK
ANGLEŠKEGA
JEZIKA
SE NAUČIŠ V TRSTU UL. TORREBIANCA 18
Tel.: 040/69453, 69140, 60762 GORICA
Korzo Italia 17 - Tel.: 0481/33300 VIDEM
Ul. Sarpi 12 - Tel.: 0432/292910
INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA
Že sedaj se lahko pripravite za počitnice
•	Tečaji vseh stopenj in za vse starosti
•	Center univerze iz Cambridgea (UCLES)
•	Predavatelji v materinščini
•	Najmodernejši in ažurnirani učni pripomočki
•	Šola pooblaščena od Ministrstva za šolstvo (M.D. 26/9/77)
•	Šola včlanjena v združenje »AISL1«, ki jamči kakovost in ščiti tečajnike
•	Začetek tečajev: ponedeljek, 20. jan.
THE BRITISH SCHOOL of Trieste
USTANOVNI ČLAN
AisU
TENIS: MASTERS TURNIR
Danes v finalu Lendl in Becker
Smučanje: smuk v Kitzbuhlu
Znova Wirnsberger
Odbojka: sinoči v moški C-2 ligi
Olympii slovenski derbi
NEW YORK — Polfinalna dvoboja teniškega masters turnirja nista prinesla presenečenja: Zahodni Nemec Becker, ki prvič nastopa ma tem prestižnem turnirju, je s 6:3, 6:4 odpravil Šveda Jarryda, medtem ko je Čehoslovak Lendl s 6:4, 7:5 premagal Ekvadorca Gomeza, ki pa mu je v drugem nizu nudil precejšen odpor,
Becker je zmagal predvsem zaradi odličnega servisa in večje raznolikosti svojih udarcev, Jarryd pa se je izkazal zlasti s trdoživostjo, še posebno v drugem nizu.
Lendl je proti Gomezu odlično začel in povedel s 5:1. Zgledalo je, da bo srečanje kaj kmalu konec. Lendl pa je tedaj nekoliko popustil, Gomez je to izkoristil in znižal zaostanek, a nasprotnika ni dohitel. Zelo izenačen je bil- drugi niz, ko sta tako Lendl kot Gomez prikazala nekaj lepih potez, a tudi napak. Na koncu pa je zmaga le šla boljšemu.
Finale med Lendlom in Beckerjem bo danes.
KITZBÙHEL — Tudi na včerajšnjem smuku se je uveljavil Avstrijec Wirnsberger, ki je tako osvojil že četrti smuk zapored. Na drugo mesto se je podobno kot predvčerajšnjim uvrstil njegov rojak Resch. Veliko zadovoljstva pa je bilo končno tudi v italijanskem taboru. Potem ko je dan prej Mair zasedel skromno 15. mesto (na uradnih treningih je dvakrat imel najboljši čas) se je včeraj prebil na zmagovalni oder, kar v Kitz-biihlu Italijanom, ni uspelo od leta 1980, ko se je Antonioli prav tako u-vrstil na tretje mesto. Znova je bil soliden Sbardellotto, ki je pristal na 10. mestu. Praznih rok so ostali Švicarji, čeprav imajo v prvi deseterici kar polovico svojih tekmovalcev.
Wirnsberger je s svojim uspehom prehitel Girardellija na vrhu skupne lestvice za svetovni pokal.
Vrstni red: 1. Wirnsberger (Av.) 2’02”04; 2. Resch (Av.) 2’02’T9; 3. Mair (It.) 2’02”52; 4. Heinzer (Švi.) 2’03’TO; 5. Oehrli (Švi.) 2’03”38: 6. Zurbriggen (Švi.) 2’03”51; 7. Kemen
(Švi.) 2’03”52; 8. Johnson (ZDA) 2’ 04”15; 9. Cathoman (Švi.) 2’04”18; 10. Sbardellotto (It.) 2’04”19.
Skupni vrstni red za SP: 1. Wim-sberger (Av.) 119; 2. Girardelli (Luksemburg) 109; 3. Miiller (Švi.) 90; 4. Križaj (Jug.) 75; 5. Petrovič (Jug.) 68; 6. Resch (Av.) 67; 7. Strolz (Av.) 66; 8. Mair (It.) 64; 9. Stenmark (Šve.) 62; 10. Gaspoz (Švi.) 61. 11. Erlacher (It.) 60; 12. Nilsson (Šve.) 57; 13. Alpiger (Švi.) 55; 14. Zurbriggen (Švi.) 52; 15. Wasmaier (Z RN) 50.
Danes moški slalom
KITZBÙHEL — V Kitzbuhlu bo danes moški slalom, peti v letošnji sezoni. Dosedanje štiri tekme so potekale v znamenju jugoslovansko - švedskega dvoboja, ki se je končal neodločeno 2:2.
Na vrsti bodo danes tudi ženske, in sicer v Oberstaufnu, kjer bo drugi veleslalom svetovnega pokala.
kratke vesti - kratke vesti
SMUČARSKI SKOKI
Ulaga drugi
KUNGENTAHAL — Na včerajšnjem tekmovanju v smučarskih skokih v Klingentahalu v Nemški demo-mokratični republiki je zmagal Finec Nykanen, drugouvrščeni Jugoslovan Primož Ulaga pa je za njim zaostal za same 1,4 točke. Na tretje mesto se je zelo presenetljivo uvrstil Sovjet Karetnikov. Presenetil je tudi Debelak s 13. mestom, ki so mu prinesle tri točke za svetovni pokal. Vreme je bilo dokaj vetrovno in je oviralo nekatere tekmovalce. Tako je Miran Tepeš osvojil le 32. mesto, Janez Debelak pa je bil 45.
Ulaga je z včerajšnjim mestom sp>et prevzel prvo mesto v svetovnem {»kalu. Sedaj vodi skupno z Avstrijcem Vettorijem, oba pa imata po 105 točk.
Nov dvoranski svetovni rekord v skoku s palico
LOS ANGELES — Z znamko 5,88 m je Američan Billy Olson postavil novo svetovno znamko v skoku s palico. Olson je za 1 cm popravil rekord, ki ga je v sredo na tekmova nju v Osaki na Japonskem postavil Sovjet Bubka.
Poleg Olsona je najboljšo svetovno znamko dosegel še Simkins v troskoku (17,50 m, prejšnja znamka Banksa 17,41 m).
Boks: Witherspoon znova svetovni prvak
ATLANTA — Z zmago po točkah v 15 lo-ogih proti rojaku Tubbsu je Američan Witherspwon osvojil svetovni naslov WBA v težki kategoriji. Witherspoon je bil že svetovni prvak WBC, ko je leta 1984 premagal Pa-gea.
Košarka: 1. jugoslovanska liga
Rabotnicki prehitel Smelt Olimpijo
V	14. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je včeraj v Skopju prišlo do presenečenja. Domači Ra-botnički je namreč premagal moštvo Zadra, ki je resnici na ljubo igral brez poškodovanega Mladena. S to zmago so košarkarji Rabotničkega prehiteli na lestvici ljubljansko Smelt Olimpijo, ki je v anticipiranem srečanju tega kola v četrtek izgubila doma proti Jugoplastiki.
V	včerajšnjem derbiju kola je Ši-benka (Šarič 39 točk) premagala beograjskega Partizana (Marič 29 točk, Vilfan 22).
Danes pa bo v Beogradu zanimivo srečanje med domačo C. zvezdo in zagrebško Cibono.
Včerajšnji izidi
Sloga - Bosna 68:72; Rabotnički -Zadar 87:80; Budućnost - Borac 101: 58; Šibenka - Partizan 91:86.
Košarka: danes v Trstu v 17. kolu A-l lige
Stefanel pred zelo pomembno tekmo
V	drugem povratnem kolu košarkarskega prvenstva A-l lige bo tržaški Stefanel igral izredno pomembno srečanje proti moštvu Benettona iz Trevisa. Za obe peterki bo tekma verjetno odločala o obstanku v ligi in zato je zanjo pričakovanje veliko.
Po zmagi v gosteh proti Bancoro-mi je razpoloženje v tržaškem moštvu optimistično. Tržačani so tudi favoriti v tej tekmi, saj bodo igrali doma.
DANAŠNJI SPORED (17.30)
Stefanel Trst - Benetton Treviso; Livorno - Simac; Scavolini - Banco-roma; Mobilgirgi - Divarese; Grana-rolo - Opel; Arexons - Mulat; Sil-verstone - Cantine Riunite; Bertoni -Marr.
V	A-2 ligi bo goriški Segafredo gostoval v Perugii, kjer se bo spoprijel s poprečnim moštvom Fermija. Po zmagi v deželnem derbiju proti videmskemu Fantoniju si Goričani nadejajo nov prvenstveni par točk, da
bj se tako približal zgornjemu delu lestvice.
DANAŠNJI SPORED (17.30)
Fermi Perugia - Segafredo Gorica; Jollycolombani - Yoga; Sangior-gese - Fabriano; Ippodromi - Giorno; Fantoni - Rivestsoni; Mister Day -Liberti, Pepper - Annabella.
V včerajšnjem anticipiranem srečanju je v Desiu domači Filanto premagal vodilni Cortan iz Livorna z 90:88.
Pričakovan poraz Tržačank
TRST — V včerajšnjem srečanju A-l lige so košarkarice tržaške ekipe Latte Carso po pričakovanju izgubile proti italijanskim prvakinjam Primigija iz Vicenze s 63:77 (33:34). Kljub porazu pa so Tržačanke zapustile povsem dober vtis. Največ točk (29) v tržaškem moštvu je dosegla Američanka Janet Harris.
Cividin izgubil v Brixnu
BRIXEN — V nadaljevanju italijanskega prvoligaškega prvenstva so včeraj rokometaši tržaškega Cividi-na izgubili v Brixnu proti domačemu moštvu Gasser Speck s 17:18 (9:8).
Smučanje: na Trbižu
za evropski pokal
TRST — Konec meseca, in sicer 28. in 29., bosta na Trbižu moški slalom in veleslalom, veljavna za »pokal Duca d’Aosta« in obenem za evropski pokal.
Včeraj so tudi napovedali, da bo tržaško prvenstvo 23. februarja v Sappadi, kjer bo veleslalom, za katerega je vpisanih 700 tekmovalcev. Še prej, 25. t.m., bodo na Trbižu mladinske igre (pokrajinska faza za tržaške osnovne šole). Pomerili se bodo v slalomu, veleslalomu in smučarskih tekih.
Bor JIK banka — Olympia Terpin 0:3 (11:15, 13:15, 7:15)
BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, D. in G. Gasparo, Zubin, Budin, Batič, Škabar in Pernarčič.
_ OLYMPIA TERPIN: Špacapan, M., Š. in I. Cotič, S., D. in A. Terpin, Dornik in Kovič.
Goriška Olympia Terpin je pripravila na gostovanju v Trstu veliko presenečenje, saj je premagala Bor JIK banko povsem zasluženo in za nameček samo po treh setih. Pri gostih sta bila zamenjava trenerja in želja po uspehu kronana z uspehom.
Trener gostov Metod Tušar je po končani tekmi povedal naslednje: »Poleg tega, da smo dobro telesno pripravljeni, smo zadnje čase izdatno popravili blok. Tokrat smo igrali še dobro v polju. Ob Špacapanu bi pohvalil še vse ostale igralce. Res nismo računali na točki v tem derbiju, a niti nismo vnaprej vrgli puške v koruzo.«
Trener in igralec Bora JIK banke Božič Grilanc pa je svoje misli strnil takole: »Nismo igrali tako, kot znamo in tudi zmoremo. Bili smo preveč gotovi, da bosta točki ostali doma. Goričani so povsem zasluženo zmagali.« (G.F.)
Val — Libertas Sacile 3:0 (15:12, 15:13, 15:10)
VAL: Plesničar, Allesch, Černič, Faganel, Juren, Mervič, Petejan, Lavrenčič.
Val je dokazal, da je na domačih tleh nepremagljiv, saj je v samih treh setih odpravil solidni Li-bertas iz Sacileja. Val je prikazal bolj umirjeno igro, malo je grešil, predvsem pa je imel večjo voljo do zmage. Pri »plavo-rdečih« se je tokrat izkazal Igor Juren, ki je bil neustavljiv v napadu. S to zmago so valovci dohiteli Libertas Sacile na 4. mesto lestvice. (Zip)
ŽENSKA C-2 LIGA Angelella Fontanafredda - Sloga 2:3 (15:5, 4:15, 12:15, 17:15, 12:15)
SLOGA: Adam, Dmovšček, Filipovič, Križmančič, Malalan, Milkovič, A. in M. Sosič, M. in V. Vidah.
Sloga je včeraj končno le zmagala na gostovanju in se tako povzpelo na varno sredino lestvice.
V tem srečanju sta se pomerili ekipi, ki ju sestavljajo zelo mlade igralke, zato je bilo tudi na obeh straneh precej nihanja pri igri. Domačinke so se zelo zagrizeno podale v boj in se zlasti v zadnjih treh setih izkazale z res izredno obrambo. Naša dekleta pa so na trenutke pokazale veliko mero treme in so bile vseskozi v strahu pred zmago, vendar jim je le uspelo uveljaviti svojo tehnično in taktično boljšo pripravo. (linka)
Sovodnje Centralsped — Pastificio Crisci 1:3 (8:15, 9:15, 15:9, 13:15)
SOVODNJE CENTRALSPED: Černič, Cotič, K. in B. Lovisutti, G. in G. Lopresti, Počkar, M. in L. Vižintin.
Odbojkarice Sovodenj Centralspeda so izgubila tudi v goriškem derbiju. Sovodenjke še naprej preživljajo krizo, pa tudi sreča jim je to pot o-bmila hrbet. Domačinke v prvih dveh nizih niso zmogle zaustaviti nasprotnic, ker so delovale kot neuigrana celota. V tretjem nizu pa so igrale veliko bolje in je bilo še nekaj upov za preobrat. (M. K.)
MOŠKA D LIGA Val — Fincantieri Tržič 3:1 (15:10, 12:15, 15:5, 15:10)
VAL: Vogrič, Zavadlal, Bastiani, Mucci, Brajnik, Devetak, Lutman, Sivilotti, Juren.
Druga ekipa Vala je s to zmago končala serijo nerodnih porazov in dokaj upravičeno z optimizmom gleda na bodoče tekme. Premoč valov-cev je bila očitna, saj so naši igralci povsem nadigrah nasprotnika. Poda-jač Vogrič igra iz tekme v tekmo bolje, tako da se s kombinirano igro lahko izkažejo vsi tolkači. Najboljši mož na igrišču pa je bil Damjan Lutman. (Zip)
Naš prapor — Katalan TS 0:3 (12:15, 9:15, 3:15)
NAš PRAPOR: Klanjšček, Sošol, M. in A. Prinčič, Mikluz, Grinovero, Pintar, Legiša, Bevčar.
Prvi set je bil izenačen, a žal so naši proti koncu nekoliko popustih, kar je izkušeni nasprotnik takoj izkoristil. Podobno je bilo tudi v drugem nizu, v tretjem pa je Naš prapor povsem popustil, škoda za poraz, saj gostje gotovo niso bih nepremagljivi, vendar je bilo treba več odločnosti v napadu, zagrizenosti in hitre igre. Rezultati pač ne pridejo sami od sebe. (M.B.)
ŽENSKA D LIGA Sloga —■ Kontovel Electronic Shop 3:2 (15:8, 11:15, 15:8, 14:16, 16:14)
SLOGA: Adam, Dmovšček, Guštin, Kokoravec, Lupine, Maver, Mihč, Mi-jot, Morpurgo, Pro.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: E. in T. Prašelj, Daneu, Maver, Gruden, Conestabo, Purič, Legiša, Štoka, Ukmar.
Slovenski derbi na Opčinah je po dveh urah ogorčene borbe nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo pripadel domačinkam. Tekma je bila vseskozi zelo borbena in napeta, tako da so številni gledalci lahko pri-šli na svoj račun. Slogašice so tokrat odigrale dobro tekmo, lepo so gradile in prikazale tehnično boljšo igro.
Kontovelke so na trenutke nekoliko popustile pri sprejemu, drugače pa sta si bih ekipi skozi vseh pet setov v bistvu enakovredni, kot tudi jasno kažejo delni izidi. (Inka)
CUS — Breg Agrar 3:1 (16:14, 8:15, 15:13, 18:16)
BREG: Stepančič, F. in E. Žerjal, Slavec, V. in K. Kocjančič, Možina, Maranzina, Manmenval in Tavčar.
Po skoraj dve uri trajajoči tekmi so tudi tokrat Brežanke izgubile. Tekma je bila zelo izenačena in v končnici setov, razen drugega, tudi zelo napeta, saj sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Povedati je treba, da dolinska dekleta očitno niso znala izkoristiti napak in zmedenosti domačink, (sab)
Le Volpi — Dom Agorest 3:2 (13:15, 15:7, 5:15, 15:12, 15:11)
DOM AGOREST: Kojanec, Pelerin, Primožič, Humar, Kocjančič, Plet, Mulič, Orel, Roner.
Ekipa Doma je po medli igri, v kateri igralke niso zaupale v svoje sposobnosti in znanje, tesno izgubila proti gostiteljicam. S prikazano igro in rezultatom naših ne moremo biti zadovoljni, saj so igrale daleč pod svojimi sposobnostmi. Zadovoljhe so le s servisom. (D. R.)
Košarka: promocijska liga na Goriškem
POM premočan za domovce
Osvojil je pokal Koroške nogometne zveze
SAK iz Celovca v ospredju
Dom — POM 67:88 (23:36)
DOM:	Orzan 20 (6:11), Dornik
19 (2:2), Coretti 12 (4:8), Ciani 4 (0:1) Uršič, Golob, Corsi 8, Kocjančič 2.
PON: nihče. ON: Dom 16, POM: 19. 3 TOČKE: Dornik 1.
Domovci so v 7. kolu promocijskega prvenstva na domačih tleh visoko izgubih proti vodilnemu na skupni lestvici, ekipi POM iz Tržiča.
Naši so nastopih v okrnjeni postavi, ^ poleg tega si je še Golob zvil gleženj v prvih minutah srečanja. Gostje so že v prvem polčasu strli odpor »belo-rdečih«, saj so v 10’ vodili s 15 točkami (21:6). Gojkovi-čevim varovancem je uspelo nato znižati zaostanek na samih 8 točk razlike, toda v nadaljevanju so gostje s hitrimi protinapadi zapečatih rezultat v svojo korist.
Kljub porazu pa so domovci končno le nekoliko bolje igrah v obrambi, škoda pa da v napadu niso bih enako učinkoviti. (M. čubej)
MLADINSKA KOŠARKA
DRŽAVNO KADETSKO PRVENSTVO: Jadran Parco - Sweda Por-denon 94:74 (42:27). NARAŠČAJNIKI: Libertas - Bor 62:55 (33:28).
ROKOMET
Kras Trimac - CUs Videm 12:13 (5:6)
Dosegli sporazum
MILAN — Pri Milanu so dosegli sporazum: bivši predsednik Farina se je obvezal, da bo »skupini svetovalcev« odstopil večino delnic, ki jih bodo ponudih Berlusconiju. Dogovor med Farino in svetovalci morajo podpisati do jutri zvečer.
Rally Montecarlo
SESTRIEREs — Iz šestih različnih mest (Sestrieres, Pariz, Montecarlo, Lousanne, Bad Hombourg in Barcelona) so včeraj krenih udeleženci 54. avtomobilskega rallyja Montecarlo.
CELOVEC — Slovenski atletski klub iz Celovca tudi pozimi zbuja pozornost na nogometnem parketu. Slovenski atletski klub (SAK), ki je v jesenskem prvenstvu koroške hge osvojil odlično 4. mesto, je zadnjo nedeljo osvojil tudi pokal Koroške nogometne zveze. S tem je postal tako rekoč koroški nogometni dvoranski prvak. Skoraj vsa moštva s Koroške — razen treh, ki igrajo v 1. in 2. avstrijski zvezni ligi in dveh moštev iz koroške lige — so se udeležile turnirja koroške nogometne zveze. Skupaj je nastopilo več kot 100 moštev.
SAK se je uveljavil s tehnično i-gro, z odlično kondicijo in borbenostjo, vrh tega pa je moštvo pokazalo tokrat tudi izredne živce. Štirje važni zadetki so padh v zadnji minuti igre. V najbolj napeti igri — šlo je za vstop v finale — je padel zmagoviti gol le 20 sekund pred koncem igre.
V finalu je SAK premagal celovško moštvo KAC s 6:1. Presenetljiva je
tudi uvrstitev moštva iz Bilčovsa (5.) in Sel (10.). (V. Wieser)
Zmagoslavje Italijanov
KAYES (Mah) — Na včerajšnjih posebnih vožnjah avto-motorallyja Pariz - Dakar so italijanski motoci-klisti doživeh pravo zmagoslavje: tako na prvi (Labe - Kedougou) kot na drugi (Kedougou - Kayes) posebni vožnji je zmagal Petri (honda), takoj za njim pa sta bila Orioli (honda) in Marinoni (yamaha). V skupni razzvrstitvi še vedno vodi Francoz Neveu pred rojakom Lala-yem, Italijanom Balestrierijem (vsi honda), četrti' je Charhat (Fr. -yamaha), 5. Orioli in 6. De Petri.
Med avtomobilisti na vrhu skupne lestvice ni prišlo do sprememb: prva sta Metge in Lemoyne (Fr. -porsche), sledijo Ickx - Brasseur (Bel. - porsche), Rigal - Maingret (Fr. - mitsubishi) in Kussmaul - Unger (ZRN - porsche).
• Meblo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ke, čestital nam je tudi nasprotnik.«
Trener Mobilcataloga Sellan pa je z zadovoljstvom priznal, da je bil to za njegovo ekipo prvi resnejši spopad, na katerega so dolgo čakali.
(a.k.)
Mobilcatalogo — Meblo 3:1 (13:15, 15:6, 16:14, 15:6)
MEBLO: Mira Grgič, Markovič, Maver, Klemše, Kralj, Žerjal, Neva Grgič, Foraus, Garbini, Ukmar, U-šaj, Pertot.
TOČKE: Meblo 27:39 (Markovič 9, Žerjal 7, Klemše in Kralj 5, Foraus 1); Mobilcatalogo 45:59.
ZGREŠENI SERVISI: Meblo 11, Mobilcatalogo 15.
OSTALI IZIDI: Putinati Ferrara -Volpe Fiesso 3:0; Mogliano Veneto - Volley Conegliano 3:0; Spinea -Nervesa 0:3; OMA Armes - Fratte 3:1; Tregarofani Padova - Fiamma Vicenza. 3:2.
MLADINSKA ODBOJKA
Under 18 - moški: Sloga - Rocol 3:0; under 16 - ženske: Volley -Sloga B 0:2 (4:15, 7:15).
Košarka: danes v zadnjem kolu prvega dela B lige
Jadran na gostovanju v Padovi
Lep prodor na koš jadranovca Maura čuka med zadnjim domačim prvenstvenim srečanjem proti Čelani iz Bergama
Z današnjim gostovanjem v Padovi bodo Jadranovi košarkarji sklenili prvi del drugoligaškega prvenstva.
Naši košarkarji potujejo v Padovo s skrito željo, da bi pripraviM presenečenje, kar navsezadnje tudi ni nemogoče, saj moštvo Kidlanda ne sodi med boljše ekipe tega prvenstva in je trenutno s 14 točkami na sredini lestvice. Košarkarji iz Padove pa so v prejšnjem kolu zmagali v gosteh proti Vicenzi, kar kaže, da so v zadovoljivi formi. Kaže, da za domače moštvo ne bo igral močni Zorze-non (poškodovan? ).
Jadranovci so se za to tekmo dobro pripravili. Po nedeljski domači zmagi proti Čelani iz Bergama je v našem moštvu razpoloženje dokaj op>-timistično. Na dlani pa je, da bodo morali jadranovci igrati na vso moč od prve do zadnje sekunde, če želijo pwskrbeti za presenečenje. S takim nihanjem v igri kot proti Čelani si naši košarkarji p»odviga v Padovi ne morejo nadejati.
Srečanje Kidland - Jadran v Padovi se bo pričelo ob 17.30 in ga bo sta nepjosredno prenašala Radio Trst A in Radio Opičine.
Nogomet: Triestina v B ligi
Proti Pescari za dve točki
NOGOMETNA A LIGA
Juventus v Pisi Priložnost za Romo
Od kola do kola se išče ekipa, ki bi se lahko zop>erstavila Juventusu, dogaja pa se, da Turinčani večajo prednost tudi ob delnih neuspehih. Preobrat se danes pričakuje od Pise, ki preživlja zelo srečen trenutek. Roma naj bi imela proti Bariju lahko delo in bi se lahko okoristila ob morebitnem pxxrazu Juventusa. U-godno izgleda kolo tudi za Torino.
DANAŠNJI SPORED (14.30): Ata-lanta - Napwli; Avellino - Inter; Como - Verona; Milan - Fiorentina; Pisa - Juventus; Roma - Bari; Samp-doria - Udinese; Torino - Lecce.
V tržaškem moštvu, ki bo danes pxnpoldan v zadnjem kolu prvega dela nogometne B-lige igralo proti Pescari bo gotovo manjkal Ete Falco, ki še vedno čuti bolečine v stegnu. Posebnih težav s pxxstavo trener Ferrari sicer ne bo imel. Predvsem je De Falco že dalj časa daleč od nekdanje forme, p» drugi strani pia razpiolaga z vrsto nogometašev, ki se prav pri zamenjavah bolj znanih igralcev skušajo uveljaviti.
Sodeč pio prikazani igri je Triestina prebredla krizo ip se odločno vključila v borbo za napredovanje. O tem so prepričani prav vsi in proti Pe-
scari se računa na pioln izkupiček. Dodatnega kisika pia bi klubu dala »goleada«.
Pescara sodi v nižji del tablice, čeprav zaostaja v zelo kratki lestvici B-lige za same štiri točke. Od osmih tekem na tujem je iztržila samo eno točko.
DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): Arezzo - Perugia; Bologna - Catania; Brescia - Lazio; Catanzaro -Ascoli; Cremonese - Campobasso; Empioli - Cesena; Monza - Palermo; Sambenedettese - Genoa; Triestina -Pescara; Vicenza - Cagliari.
domači šport
Danes
Nedelja, 19. januarja 1986
KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
17.30	v Padovi, palača Tre pini, Prato della Valle 56: Kidland - Jadran
MLADINCI
10.30	v Trstu, šola Addobati: Saba ' Dom; 13.00 v Trstu, šola Suvich: uarcolana A - Bor
NARAŠČAJNIKI
11.00	v Nabrežini: Sokol - Ancifap
DEČKI
9.00	v Trstu, šola Morpurgo: Frut-tetna - Bor Adriaimpex
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu: Vesna - Campi Elisi;
14.30	v Bazovici: Zarja - San Sergio
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Nabrežini: Aurisina - Kras;
14.30	na Padričah: Gaja - Union; 14.30 v Ribiškem naselju: San Marco - Primorje; 14.30 v Trstu, igrišče Campa-delle: Chiarbola - Primorec; 14.30 na
Opčinah, Ul. Carsia:	CUS - Breg;
14.30	v Doberdobu: Mladost - Tomana; 14.30 v Sovodnjah:	Sovodnje -
Staranzano; 14.30 v Zdravščini; Poggio - Juventina
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Dolini: Domio - Breg
NAJMLAJŠI
11.00	pri Sv. Sergiju: Triestina -Breg; 9.45 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
9.00	v Trstu, Montecengio: CUS -Bor
UNDER 18 ŽENSKE
11.30	v Trstu, šola Morpurgo: Le Volpi - Friulexport
UNDER 16 ŽENSKE
10.00	v Trstu, licej Petrarca, Ulica Rossetti: Montasio - Sokol; 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop -Sloga A
NAMIZNI TENIS
DEŽELNI TURNIR
8.30	v Zgoniku: nastopajo tudi kra-sovci.
obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo v kratkem začel vsakoletni plavalni tečaj na Alturi za osnovnošolce. Predvidoma bo potekal ob ponedeljkih in sredah popoldne. Vse informacije in vpisovanje še danes, 18. t. m., v uradnih urah v tajništvu ŠZ Bor (tel. 513-77).
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 23. t. m., ob 20.30. Seja bo tokrat (zaradi zasedenosti običajne dvorane) na stadionu »1. maj«.
ŠD POLET
sklicuje v ponedeljek, 27. t. m., REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red obsega poročila in volitve novega odbora.
ŠK KRAS	, v
sporoča, da bo redni občni zbor krožka 31. t. m. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
S P D T
obvešča, da bo v četrtek, 23. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) predaval znani tržaški planinec E. Tommasi.
•V
Jubilejno tekmovanje v veleslalomu ob 10-letnici SD Mladina
Razpis za šesti pokal Skdanc
kraj IN DATUM
Nedelja, 16. februarja 1986, ob 10.00 v Ravasclettu, na progi Pascut.
PROGE
Tekmovanje se bo odvijalo na eni Progi. Za kategorijo »baby sprint« bo Proga nekoliko krajša. Tekmovanje Predvideva samo en spust.
tekmovalne kategorije
Baby-sprint (M-Ž) 1977 in mlajši; miški - miške 1975-1976; medvedki -medvedke 1973-1974; cicibani - cici-Panke 1971-1972; mladinci - mladinke 1968-1969-1970; članice 1956-1967; dame 1955 in starejše; člani 1952-1967; ama-mrji 1951-1945; veterani 1944 in starejši.
VPISOVANJE
Vpisovanje bo do 13. feb. 1986 na sedežu društva, v Domu »A. Sirk« v Križu, najkasneje do 19.30. Vpisno poto tekmovalcev, s točnimi podatki slednjih, lahko predložijo samo predstavni-to društev. Startnina vsakega tekmc-'tolca znaša 4.000 lir.
ŽREBANJE
Žrebanje bo 13. februarja, takoj po
zaključku vpisovanja. Zaželena je prisotnost predstavnikov društev.
TOČKOVANJE
Točkovanje za društveno lestvico b,o po tabeli T3 pravilnika FISI.
NAGRAJEVANJE
Nagrajeni bodo vsi prvouvrščeni, drugouvrščeni in tretjeuvrščeni tekmovalci v posameznih kategorijah. Nagrado prejmeta tudi tekmovalca z najboljšim absolutnim moškim in ženskim časom. Pokal prejmejo društva, ki predstavljajo najmanj 5 tekmovalcev; v obratnem primeru bo tekmovalec nagrajen posamezno. Nagrajevanje bo v hotelu »Fantinel«, približno ob 16.00. Med nagrajevanjem bo kratek kulturni spored.
DNEVNE KARTE
Predstavniki društev lahko nabavijo dnevne karte za svoje tekmovalce pri organizatorju.
PRAVILNIK
Velja pravilnik RTF-FISI-TABE-LA T3. Organizator ne odgovarja za morebitne poškodbe tekmovalcev pred, med in po tekmovanju.
PRIZIV
Morebitne prizive bo spre jemala, komisija do 15 minut po razglasitvi neuradnih rezultatov. Prizivu je treba prišteti 15.000 lir. Vsoto bo komisija vrnila, če bo priziv sprejet. Odločitev komisije je nepreklicna.
SPREMEMBE
Organizator ima pravico, da razpis po uvidevnosti spremeni. Morebitne spremembe bo nemudoma javil zainteresiranim društvom.
ŽIRIJA
Glavna sodnika: Rado Šuber in Boris Bogateč; vodja tekmovanja: Silvio Taučer; vodja proge: Franci Mrak; sodnika na startu: Devan Cesar in Darko Pahor; sodniki na progi: člani SK Sežana; sodniki na cilju: Pavel Fa-chin, Eleonora Taučer in Franko Širca; časomerilstvo: člani SPDT; postavitev proge: Franci Mrak; predtekmovalca: Dušan Videmšek in Franci Mrak; zdravstvena oskrba: dr. Rafko Dolhar.
ZNAČILNOSTI PROGE
Dolžina proge 700 m; višinska razlika 170 m; število vratič od 25 do 27.
Pogovor z Borovim trenerjem I. Žerjalom
»Minibasket vzgojno sredstvo«
O minibasketu oz. o košarki za najmlajše ne pišemo pogosto, vendar pa je ta športna zvrst izredno važna za športno vsestransko in košarkarsko specifično formiranje otroka od šestega tja do enajstega leta starosti.
Da bi nekoliko poglobili pojav mi-nibasketa, smo se daljše pogovorili z enim izmed Borovih trenerjev mi-nikošarke, Ivanom Žerjalom. Ivan je star 19 let, obiskuje zadnji letnik tržaškega slovenskega klasičnega liceja, pri Boru pa je igral košarko (in še igra) od mladih nog. Nastopal je ■namreč v vseh kategorijah, od mini-basketa do mladincev, za katere igra še sedaj, poleg tega pa rad trenira in se posveča mlajšim, že pred časom je pomagal raznim trenerjem pri njihovem poslu, od lanske jeseni pa je uradno eden izmed Borovih trenerjev minibasketa. Pogovor je potekal nekako takole:
»Povej, kakšne so zadnje novosti pri Boru, kar se tiče minibasketa.«
»Pred kratkim smo v okviru košarkarskega kluba Bor ustanovili podkomisijo za minibasket, kateri načeluje Fabio Sancin. Imamo približno 35 otrok, te pa smo razdelili v dve skupini. V mlajši so otroci rojeni v letih 1976, 1977 in 1978, v starejši pa letniki 1974 in 1975. Približno dvajset članov mlajše skupine trenirata Fabio Sancin in Pavel Curri, petnajst starejših pa jaz in Adrijan Kovačič, šest od teh igralcev nastopa v prvenstvu propaganda.«
»Odkod to ponovno zanimanje za minibasket?«
»Važna se mi zdi okvirna organizacija celotnega odseka, takoj pa moram poudariti, da je akcija s plakati, s 'katerimi smo pred časom »preplavili« mesto obrodila svoje sadove. Vsi se spominjamo na geslo, ki smo ga pred kakim letom z veseljem brali, ko smo hodili po mestnih ulicah. ”Fant, se igraš z niami...”, tako se je glasilo. Prvi rezultati so sedaj na dlani.«
»Koliko in kdaj trenira tvoja "mularija”?«
»Treninge imamo v mali telovadnici Borovega športnega centra ob torkih od 14.30 do 16.00 in ob petkih od
16.00	do 17.00. To je sicer malo, ven-
dar je žal kriza s prostori pri Boru tako huda, da se pač moramo zadovoljiti s tem. Tu bi izkoristil priložnost in pozval vse tiste starše, ki bi radi poslali svoje otroke k minibasketu, da lahko to mirno storijo kar pred treningom ob gor navedenih urah. Z veseljem jih bomo sprejeli!«
»Iz množičnosti nujno v krajših ali daljših časih izhaja tudi kvaliteta...«
»Prav gotovo. Vendar pa je trenutno za nas primarno dejstvo, da je tu z nami mnogo otrok, ki trenirajo, tečejo, se zabavajo, se sprostijo, so v veseli družbi svojih vrstnikov. Mimo izredno važnega vzgojnega momenta, pa računamo tudi na kvaliteto, saj že sedaj imamo nekaj izrazito talentiranih minikošarkarjev. Minibasket je v glavnem priprava na bodoča zahtevna prvenstva vseh košarkarskih kategorij, obenem pa obstajajo tudi razni turnirji prav za minibasket. Za vse bi omenil turnir Zini & Rosenwasser, poleg tega pa igramo interne prijateljske tekme ter tekme z ostalimi tržaškimi klubi.«
»Med treningom sem opazil, da sta v skupini mlajših košarkarjev tudi dve punčki...«
»Da, res je. Glede na to, da nimamo ženske "mini ekipe”, smo pač k fantkom, vključili tudi tiste punčke, ki jih pač košarka zabava in ki rade trenirajo minibasket. Prav tako se lahko vključijo še druge. Pri Boru imamo tudi žensko člansko košarkarsko ekipo in ni rečeno, da ne bodo nekoč prav ta mlada dekleta o-grodje bodoče ženske Borove vrste.«
»Kakšna je bodočnost minibasketa pri Boru in širše v zamejstvu?«
»Kar se tiče naše bodočnosti, sem optimist, saj imamo dobro organizacijsko strukturo, trenerji in sami mi-nikošarkarji trenirajo z veseljem, tako da rezultati so že in še bodo vidni tudi v bodočnosti. Kar se pa tiče minibasketa širše v zamejstvu menim, da mu je treba dajati mnogo poudarka, saj je njegov vzgojni pomen neprecenljiv. Ni pa nujno, da se iz minikošarkarja razvije dober košarkar. Lahko se tudi razvije dober športnik, ki se nato odloči za kak drug šport in v njem uspeva.«
DUŠAN JELINČIČ

POPUSTI
I vergoni pelletterie ::
X Trg sr. Jakoba 6 - TRST J J
♦«♦♦♦♦♦♦♦WWHmHHHWHMWHMW»
LINEA1
	.v.v.v.v.v.\v.v.		
	MvX*X*X'X*!*Xv! .•.•.w.v.v.w.w. xxxxxxvx:-		j'»-
»Linea« obvešča cenjene stranke, da je v teku
RAZPRODAJA
zimskih moških, ženskih in športnih oblačil
s popusti od 20% do 80% ULICA CARDUCCI 4 - Telef. 631188 - TRST
Obv. občini 5/12/85
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 Irr); v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poétnl tekoči račun za (tallio
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Liubliana Kordelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca.. Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - T!x 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT
m tiska* “ Trst
bm Mjimt»
rv«z« Eatoparah utožnfcov F1EG
19. januarja 1986
Poročni obred v Militellu pri Catanii
Bando in Katia novoporočenca
Poroka leta so jo imenovali. In res je bil to dogodek, ki je že vse te dni polnil stolpce italijanskih časopisov, radijskih in televizijskih rubrik.
Včeraj sta se namreč v kraju Mehttelo pri Catanii »vzela« znani voditelj raznih televizijskih oddaj Pippo Baudo in pravtako znana in slavna operna pevka Katia Ricciarelli.
Kot bi Italija ne imela nobenih resnejših problemov, so se vsi razpisah o tem, kako je poroka potekala, koliko ja bilo gostov, kako sta bila ženin in nevesta oblečena itd.
Torej moramo vsaj z nekaj besedami obvestiti o tem dogodku leta tudi naše čitatelje. Nevesta je bila oblečena v s vetiosi vi obleki, obrobljeni s krznom, preko katere je imela še dragocen krzneni plašč. Pippo je bil v temnosivi obleki, s sivo kravato. Poroka je bila le civilna, ker je bil Pippo cerkveno že poročen. Mibtello je za to priložnost povsem obnovil poslopje občine, ki seveda ni zmoglo sprejeti vseh gostov, ki so poroki prisostvovab. Da bi bilo vse še slovesnejše, je med obredom igral del orkestra milanske opere »Scala«.
Računajo, da je bilo uradnih gostov nekaj stotin, neuradnih pa še veliko več. Itabjanski proizvajalci šampanjca so darovali za to priložnost tisoč steklenic tega vina, torta, za katero je poskrbela nevesta, pa je bila
izdelana kar v deset »nadstropjih«. »Mlada« zakonca sta bila vidno ganjena, pravtako vsi sorodniki. Sedaj si bosta privoščila seveda še medene tedne, ah vsaj dneve...
Pippo Baudo in Katia Ricciarelli
Izdalo jo je »Demokratično sodstvo«
Knjiga o črnem terorizmu
RIM — Kakšne so bile značilnosti črne prevratniške dejavnosti v Italiji od leta 1973 pa do danes? Na to vprašanje odgovarja knjiga »Eversione di destra, terrorismo e stragi« (Prevratna desnica, terorizem in pokoli), ki jo je pobudilo Demokratično sodstvo, založil pa Franco Angeli.
Knjiga, ki je prvi primer metodičnega pristopa k osvetlitvi aktualnega vprašanja, so predstavili v sodni dvorani Vittorio Occorsio v Rimu — namestnik državnega pravdnika Guido Borraccetti, sodnika Franco Ippo-loto in Pietro Giordano in neodvisni levičarski poslanec Pierluigi Onorato.
Knjiga je »drugačna« od ostalih tovrstnih knjig, kot je dejal Borraccetti, zaradi drugačnega pristopa k obravnavani temi, zato ker so se pisci izogibali klišejev, ker se niso zatekali k tezam, ki jih je šele potrebno dokazati, ampak so se predvsem potrudili, da bi »vprašanje razumeli«. Prvič se je zgodilo, da so bili v dvorani Occorsio, imenovani po sodniku, ki ga je pred 10 leti umoril Pierluigi Concutelli, tudi predstavniki desničarskih odpadnikov, ki so časnikarjem razdelili svojo pisno zahtevo, naj država odpravi državno tajnost o pokolih.
Knjiga, ki jd je napisalo 12 sodnikov in ki niso vsi pristaši Demokratičnega sodstva, uporablja samo sodno gradivo o že zaključenih procesih. Stil pisanja je daleč od birokratskega in zapisnikarskega (policijskega) jezika, poglavitna značilnost objavljenega gradiva pa je izredno veliko število novic, podatkov in informacij o desničarskem terorizmu od leta 1973 do današnjih dni.
Knjiga, razdeljena na 9 poglavij, obravnava pojav Novega reda, državnega udara in tajnih služb v prvih
sedemdesetih letih, »golpe Borghese« Vetrovnico, 1974, leto preobrata, spominska pričevanja o Trgu della Loggia in umor Occorsia. V treh poglavjih obravnavajo proces o pokolu v Brjogni, prevratno desnico v Rimu v letih 1977-1983 ter pokole in prikrito oblast.
»Gradivo s sodnih obravnav — je izjavil Borraccetti — nam je omogočilo, da se nismo najprej oklenili neke teze in jo potem dokazovali, ampak smo naše pisanje oslanjali na dejstva. Enako kot z rdečim terorizmom, smo preučili protagoniste, strategijo in njene cilje, potrudili smo se razumeti, kaj se dogaja na desnici, kajti tudi na desnici niso imeli »velikega starca«, ki bi vlekel štrene.
če je do umora sodnika Occorsia leta -1976 črni terorizem spremljal poskus državnega udara, se je po koncu sedemdesetih let pojavljal tudi stihijski oboroženi teror, ki se je napajal pri mladinskem družbenem nemiru in levem terorizmu in j/: privedel celo do pojava desničarskega odpadništva.
Borraccetti je nato govoril o »zgodovinskih stalnicah« strateškega terorizma, o zločinih, ki jim preiskave nikakor ne morejo priti do dna, ampak lahko samo ugotavljajo, da znotraj 'države določeni krogi stalno delujejo v tej smeri.
V rahlo polemičnem tonu je nato namestnik državnega pravdnika v Padovi izrazil željo, da bi se sodstvo glede desničarske prevratniške dejavnosti izognilo senzacionalističnih odkritij in imen protagonistov, ampak naj prevlada diskretno delo, kot velja za skupino sodnikov, ki so po smrti sodnika Amata dosegli pomemben uspeh pri zatiranju črnega terorizma v Rimu.
UKLETA LADJA
BESEDILO BLAŽ LUKAN SLIKE VALTER VALENČIČ

55.	Prijatelji so zjutraj našli Mita sedečega na skali. Brez besed so se spogledali. Tega, da je Korala izginila, ni bilo potrebno izgovoriti. Bili so nekoliko osupli. Mito jim je povedal, kaj je doživel, toda z njegovim pojasnilom niso bili zadovoljni. Dolgo so strmeli na morje in po obzorju iskali piko, pičico, ki bi mogla biti njihova Korala. »Mi smo jo rešili, ona pa nam kar tako uide,« je rekel Damjan. »Pa niti popraviti je nismo imeli časa,« je rekel Didi, ki se še ni znašel. »Žalujemo za njo, kot bi bila živa,« je pripomnila Mica, a nihče ni reagiral.
56.	»Kdo pa pravi, da ni bila? Zakaj pa ladja ne more biti živa?« se je razvnel Mito.
Mica ga je začudeno pogledala. »Sicer pa — saj sploh ni umrla — se sploh ni potopila...« Didi se je dvignil. »Nimamo pravega vzroka za žalost. Ladja je šla in to je njena stvar. Pravzaprav stvar mornarjev, ki jih je nekoč nosila. Tega nismo mogli preprečiti...« Didiju je zmanjkalo besed. Morje je bilo tega dne nekoliko razburkano, a zdelo se je, da je kar kmalu pregnalo žalost iz oči naših junakov. Po bregu je prišel barba Just. Sedel je med junake zbrane in jih pogledal. »Mislim, da sem vam dolžan še resnični konec legende o ukleti ladji.«
57. »Takšen je: ko bo steklenica, v kateri je zapečatena bol umrlih mornarjev zaplava-
la proti slovenski obali, bo ladja rešena ukletve. Toda, ko bo prosta, bo jadrno zaplula na jug, kjer je pri Ulcinju Jadransko morje najgloblje ter potonila v vodi, ki je pravzaprav tudi voda njenih žil.« »Ko se zdaj spomnim na Koralo, se mi zdi, da je bila le privid,« je menil Damjan. »Ampak, fantje, zdaj pa zares dovolj tarnanja. Saj so vendar počitnice, naredili bomo čoln ali vsaj splav, ki mu bo tudi ime Korala, ter zapluli z njim najmanj do Savudrije!« Damjan, Mica in Didi so zaplesali, mali Mito pa je obsedel na skali, segel je v žep in potegnil na dan košček Korale. Pogledal jo je in se nasmehnil.
KONEC
enenkel enenkel enenkel enenkel
Zavod ENENKEL deluje v Trstu že od leta 1919 dalje in je specializiran za poklicne 'tečaje. Njegovi tečaji imajo to prednost, da so kratki, a intenzivni. Namenjeni so mladim, ki se morajo odločiti za specializacijo, da lažje dobijo zaposlitev in tistim, ki so že zaposleni, želijo pa izpopolniti ali razširiti svoje znanje iz naslednjih področij:
TEČAJI TIPKANJA
—	OSNOVNI TEČAJ na električnih in navadnih pisalnih strojih traja 2 ali 4 mesece (10 ali 5 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ na električnih pisalnih strojih traja 15 dni (5 ur tedensko)
—	TEČAJ ZA HITRO TIPKANJE na električnih pisalnih strojih traja 15 dni (5 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ na elektronskih pisalnih strojih z video sistemom traja 1 mesec (5 ur tedensko)
TEČAJA STENOGRAFIJE
—	OSNOVNI TEČAJ traja 4 mesece in pol (3 ure tedensko)
—	TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE IN HITRO ZAPISOVANJE traja 2 meseca (3 ure tedensko)
TEČAJA ZA ELEKTRONSKO RAČUNANJE
—	OSNOVNI TEČAJ traja 1 mesec in pol (6 ur tedensko)
—	IZPOPOLNJEVALNI TEČAJ traja 1 mesec (3 ure tedensko)
TEČAJ ZA REGISTRIRANJE PODATKOV NA IBM
—	OSNOVNI TEČAJ na strojih IBM modela 3742 traja 3 mesece (5 ur tedensko)
TEČAJI PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC
—	TEČAJ INFORMATIKE (25 ur)
—	TEČAJ PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC (36 ur)
—	INDIVIDUALNO DELO NA PROGRAMIH (24 ur)
SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO — IVA —-PLAČE
—	4-mesečni tečaj (5 ur tedensko)
REDNO KNJIGOVODSTVO NA PERSONAL
KOMPJUTERJIH
♦-
—	tečaj traja 50 ur
ZAČETEK TEČAJEV V JANUARJU IN FEBRUARJU
Urnik tajništva:
od 9. do 12. ure in
od 17. do 20. ure (ob sobotah zaprto)
enenkel enenkel enenkel enenkel
enenkel
TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989
OLIMPICA 1	
TRST — UL. DEL BOSCO 10/A — TEL. (040)773902 Najboljše smuči po najugodnejših cenah	
ROSSIGNOL	59.000 lir
HEAD ROSSIGNOL	95.000 lir
ATOMIC HEAD ROSSIGNOL	130.000 lir
ATOMIC HEAD ROSSIGNOL	160.000 lir
ROSSIGNOL FISCHER HEAD	260.000 lir
VOLK	330.000 lir ^
ALIATUPA
TRST — UL. UDINE 3 — TEL.: 69297
SEZONSKO ZNIŽANJE CEN od 10% do 60%
Obv. občini 20/12/85