3i%haja
trikrat na iexUn*
v lore K, četrtek, soboto.

tissue d, r threetirnem aueth Tlieč cl<xjjt7hnrji<l<iij 5odarday.
GLASILO ILOVMimGA KATOLIŠCTGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORTA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 11 o.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER, 13, 1923.
LETO (VOL.) IX
Misteriozni umor odkrit
UMOR, KI SE JE IZVRŠIL PRED TREMI LETI BLIZU CHICAGO NAD MR. HO WAR DOM B. RHODES PO-JASNEN PO MORILCU SAMEM. — BANDIT JE IZPOVEDAL i DETEKTIVOM, KAKO JE IZVRŠIL UMOR. — NJEGOV SOMORILEC JE ŽE OBEŠEN. — . KAJ BODO Z MORILCEM NAREDILI feO DOLOČILA SODNIJA.
TROCKIJ SOVJETSKI DI< KTATOR UMORJEN.
Chicago. — Včeraj je izpovedal John E. Hale ubegli kaznje- 1 nec pred načelnikom cbicaškib detektivov Michael Hugheson. da je on umoril pred tremi leti znanega bogatega trgovca Howard B. Rhodesa. Opisal je u-mor detektivskemu načelniku ravno tako, kot ga je izpovedala Mrs. Jacobson. ki se je peljala istočasno v avtomobilu skupaj z Howard B. Rhodesom. London. — Časnikarski poro-John E. Hale je bil zaprt v čevalci iz Berolina poročajo, da Jolietu <lo zadnjea marcga te- je prišla iz Moskve vest, ki napa leta. Iz ječe je ušel s svojim ;znanja, da je bil predvčerajšnim sokaznjencem s tem, da sta z Leon Trockij sovjetski vojni mi-verigo, katera je držala oba sku- |nister in diktator v Rusiji od a-
AMERIŠKE YESTI. [JUGOSLOVANSKE NOVICE
Poluradna poročila naznanjajo, da je bil predvčerajšnim Trockij v Moskvi umorjen. — Poročilo ni utemeljeno.
-o-
paj potolkla paznika do nezavesti in tako ušla iz ječe. Obsojen je bil v ječo za 10 let. Pred par dnevi so ga chicaški detektivi zopet ujeli. Pri zaslišanju je pripovedoval detektivskemu načelniku Hughesu mnoge zločine, ki jih je izvršil. Kar na enkrat na to pa pove še umor, ki ga je izvršil nad H. B. Rhodesom pred tremi leti. Rekel je:
"Jaz sem sit ječ in kakor sem se povzpel do hudodelstev, tako naj tudi odneham. Mogoče me boste obesili.^pa nič ne de, s tem bo vse končano. Hary moj tovariš je zaslužil svoje plačilo, za kakršnega je bil vedno pripravljen. Tudi mu ni bilo dosti mar zato, kar je dosegel. Dobil je plačilo sam za en umor, čeprav je izvršil tri. Ravno tako sem tudi jaz pripravljen, da sprejmem podobno kazen.*'
Popisal je vse natančno, kako sta s Harrijem izvršila napad: "Okoli septembra aH avgusta meseca sem stal na vogalu Madison in Paulina ulice, ko se pripelje mimo Harry na avtomobilu. Povabi me na vožnjo in sva se peljala v Lincoln Park. Vprašal me je, če jaz vem za kakega človeka, ki bi rad na lahek način hotel napraviti denar. Jaz sem se mu takoj ponudil m on je hitro preskrbel dva samokresa, s katerimi sva potem iskala svoj plen. Najprej sva napadla moža z malo svotico. Nato sva dobila v Clubs Hall dva moža, katerima sva vzela n^kaj denarja. 2 ure in en pint žganja. Tudi neki lunch room sva napadla, toda nisva dobila drugega,-kakor nekaj- .cigar. Potem ravno isti večer se je dogodil u-mor Rhodesa, o katerem sem vam izpovedal. Ko sva prišla na Peterson street in. Western ave. sva videla stati na cesti avto, v katerem sta bila moški in ženska. Harry je takoj videl priliko za napad. Svojo karo je zapeljal en blok vstran in potem sva se vrnila h avtomobilu, da ga na-padeva. Jaz stopim na avtomobil, namerim samokres in zahtevam roke v vzrak. V istem času je Rhodes nameril svoj samokres in ustrelil. Za«del me ni. Jaz padem doli in se umaknem za avtomobil in odtam zlezem v goščavo poleg streeta. Odtam sem nato štirikrat ustrelil in nato bežal k Harrijevemu avtomobilu. Harry me je tukaj že čakal, dal mi je $35 on pa je pri-držal ure, cigare in žganje. Nobeden ni vedel, da je kdo zadet; potem šele čez par -dni sem zvedel v listu za ime Rhodes, in da je ubit. Harry je šel takoj nato v Iowa, mene so pa potem prijeli 26. oktobra 1920, toda Mrs.
tentatorja umorjen.
Zanesljivih uradnih poročil o tem še ni, in mogoče, da je ta vest prav tako neutemeljena, kakor je bila ze parkrat glede Lenina.
Je pa tudi mogoča, ker Lenin in Trockij sta zadnje čase začela zgubljati vpliv med ruskim masam. Trockij in Lenin sta zadnje čase imela silne vojaške straže okrog sebe. Urad vojnega ministra, kjer je gospodaril Trockij je bil vedno zastražen od bataljona vojakov, tako je pisal neki list še pred nedolgim. Tudi Lenin je silno zastražen od vojaštva.
Trockij rodom Žid, je bil jako premeten in prekanjen v politiki. Ruske državnike, ki so potegnili z boljševiki po revoluciji je znal vleči in jih je imel na svoji strani. Sam komunist in socialist, ki bi mogel biti po tej logiki proti militarzimu, je vpeljal v Rusiji zopet najhujše vrste militarizem. Vojaki morajo na Ruskem sedaj služiti vojake po 5 in 6 let.
Sovjetski državni ustroj je držal skupaj z militarizmom. Večkrat se je čulo o kakih nemirih, katere se je pa vse zatrlo v krvi še predno so dosegli kak rezultat. Pri vladanju je bil Trockij pravi krvnik. Poznal ni nobenega usmiljenja. Milijone Rusov je padlo pod njegovim vojaškim režimom. Glavni voditelj vsega terorja je bil Trockij. A-ko ie torej resnica, da je^podle-g^el smrti, je pričakovati v Rusiji, v kratkem prevratov; kajti takega ne bo več, da bi znal delati s silo mir med nezadovoljnimi državljani.
-o-
SVETOVNI REKORD.
Amerikanski aviatik, pri vojaškem oddelku, poročnik Lau-derson, je napravil 216 milj na uro, kafr gotovo pomeni velik napredek ameriške vojaške avi-atike.
Jacobson, ki je bila za pričo, ni mogla izreči, da sem bil jaz napadalec. Tako sem bil izpuščen."
S prvega, ko je tako v naglici se izpovedaval zločin mu detektivi niso hoteli verjeti, to<te, ko pa so šli in preiskali časnike-izza tistega časa in dobili v njih vse natančno tako opisano, kakor je izpovedal, so vkieli, da se je John
*E. Hale odkritosrčno izpovedal in, da je on pravi ubijalec trgovca Rhodesa. Bil je odveden v jetnišnico, kjer bo čakal končne obsodbe za zločin, ki ga je izvršil.
—	Washington. — Voditelji Rdečega križa so se izrazili, da bo v kratkem nabrano $5,000.00 za vpomoč Japonske. I£o so se člani Rdečega križa danes sešli k seji, jim ie bilo naznanjend, da je na več krajih izbruhnila mrzlica, in da veliko ljudstvo trpi vsled pomankanje hrane in nezadostnih hiš. Denar se bo poslal takoj, da se vsaj nekoliko opomore nesrečnikom.
—	Washington. — Uradno poročajo, da bo preteklo vtč kot pet let, da vpostavijo podlago za razdrtih mest. 'Uničeni so najbolj obljudeni kraji Japonske. Potrebnega bi bilo čez 2 milj ona dolarjev, da se vsaj nekoliko popravijo razrušeni kraji.
—	Whiting, Indiana. — Vžgalo se je veliko skladišče olja in gazolina Standard Oil Co. Zgorelo je 40,000 sodov olja in 2,000.000 galonov gazolina. Skoda je velika.
—f Chicago. — Dva tisoč železničarjev nadulične železnice bo zastavkalo v Chicagi, ako se njim ne poviša plača za tričetrt dosedanje plače. Samuel P. Luz-zo, voditelj njihove unije bo kon-feriral te dni z mestnim županom glede tega.
—	Oklahoma City, Okla. — Guverner <dražve Oklahome je izdal oglas, v katerem prepoveduje, da bi Kukluksklani prirejali parade ali seje z maskiranT-mi objazi. Še posebno izjavo je poslal guverner šerifu Stephens okraja, da prepove napovedano parado- za jutri v mestu Bri -stow.
—	Belleville, 111. — Neki Walter C. Cochran se je opil. Doma je razsajal in je usodno obstre-lil svojo ženo in staro mater.
Ko ga je policija iskala, se ji je zoperstavil in tudi nevarno obstrelil dva policaja. Ukrotili so ga šele z bombami napolnjenimi s plinom.
—	Chicago. — Ko sta se več nr prepirala zaradi otrok Louis Koziol in Stanley Wolinski, je Wolinsjd ustrelil Koziola pred njegovo mesnico 5126 N. Latro-be Ave. Wolinski je bil aretiran Koziol pa odpeljan v bolnišnico.
—	St. Louis, Mo. — Pod predsedstvom Hugh K. Wagner se je ustanovil "Coolidge for President club". Wagner je vložil prošnjo na okrožno sod-nijo, da se uradno pripozna novi klub.
—	Long Beach, N. Y. — Jean Louis Louvelt sin imenitne pariške družine je utonil pri neprevidnem plavanju. Bil je gost francoskega generala Niot, ki se nahaja na počitnicash v tem mestu.
—	Washington. — Prezi^ent Coolidge in senator Spencer, republikanec, sta zapustila prav zgodaj Belo hišo, že o pol sedmih hi se peljala v Chevy Chase country klub, kjer sta imela dolgo posvetovanje. Časnikarski poročevalci namigujejo, da sta razpravljala o- načrtih za volilno kampanjo republikanske stranke.
—	Council Bluffs, la. — Zdravstvene oblasti poročajo iz teh krajev, da se je tukaj razširila neka otroška otrplost, ki je silno nevarna bolezen. Bolezen se razširja in zaznamovanih je že nad 20 slučajev. Zdravniki so izdali proglas ,da stariši morajo takoj naznaniti mestni oblasti vsak najmanjši pojav te nevarne bolezni.
-o-
fip* ŠIRITE LIST EDINOST
Finančni ministej/a stanju žetve.
Belgrad. — Danes popoldne je sprejel finančni minister Stoja-novič zastopnike časopisja in jim dal uradne informacije o stanju žetve. Stanje žetve je po uradnih podatkih jako dobro, tako da bo mogoče izvoziti o-krog 30.000 vagonov pšenice. Tudi izvoz ostalih poljskih pridelkov obeta biti zelo ugoden, tako da računa finančno ministr-
Italija anektira Reko.
ITALIJA BO IZDALA URADNO PROKLAMACIJO TE< KOM ENEGA TEDNA ZA ANEKSIJO REKE. — ODKLANJA VSAKO POSREDOVANJE OD KAKE DRUGE STRANI GLEDE REKE. — HOČE REŠITI TO VPRAŠANJE DIREKTNO Z JUGOSLAVIJO. —ANGLIJA BREZUSPEŠNA. FRANCIJA SPLETKARI Z MUSSOLINIJEM.
Pariz. — Iz zanesljivih virov virov so danes dobili pariški časnikarski poročevalci novico, da stvo z izkupičkom t miljarde di- Namerava Italija okoli 15. sep-narjev v tujih valutah za proda- tembra uradno razglasiti anek-no blago. Narodna banka je do- sii° Reke- Jugoslovanska vlada, volila izvoznikom novih kredi- baJe Pričakuje slične italijanske tov v znesku 150 miljonov di- odredbe in ničesar gotovega se r.arjev. Kar se tiče sedanjega ne vej kaj bo glede te zadeve j
padca dinarja na borzi, ga je pripisovati inozemskim vplivom, zlasti ustavitvi reparacijskih dobav iz Nemčije.
-o-
Koliko živine smo prejeli iz Nemčije.
DMOR ¥ MEADOW LANDS PRIHAJA NA DAN.
storila. Iz italijanskih krogov se | širijo vesti, da se Jugoslavija ne bo postavila resno proti taki odredbi. Od drugih strani, zlasti iz legacije češkega zastopništva pa se namiguje ,da Jugoslavija ne bo take odredbe tako hladno sprejela, ampak, da znajo nasta-
Rojak Blažič osumljen in prijet po detektivih. — Umor se
je moral izvršiti brž-' kone radi ljubosumnosti.
Na račun reparacij smo pre-; ti radi tega še resne posledice jeli konj iz Nemčije 1. 1922. in med obema dražvama.
sicer v juniju 205 glav. v juliju 2116 glav, v avgustu 1840 glav, v septembru 908, v oktobru 539 glav, v novembru 692, v decem-bu 929 glav, v januaju 1923 693 glav, v februarju nič, v marcu J743 glav, v aprilu 259 glav. Vsega skupaj do konca julija 9224 glav.
Pod vlak se je vrgel
na Gobovcih pri Sevnici 18. avgusta zgodaj zjutraj neki mož. Kakor je razvidno iz listin, katere so našli v poleg ležečem suknjiču, se piše Filip Bobek rodom iz Pilštajna. Poles* njega je ležal klobuk, palica in rožni venec. Zapustil je pismo, v Ica-
Italija je včeraj ponovila po svojem zastopniku v Parizu, da ona ne mara nikakega posredovanja od kake druge strani pri rešitvi reškega vprašanja. Rešila bo to zadevo direktno z Jugoslavijo mienim potom, ali s silo, je dostavil italijanski zastopnik.
Najbolj prevarano se čuti te dni Anglija, katero je Francija takorekoč naravnost za nos potegnila. Francija je vedno bila za ligo narodov, da mora sled-
Meadow Lands, Pa. — (Izvirno poročilo). — Umor, ki se je izvršil v noči med nedeljo in ponedeljkom t. j. med 2. in 3. septembrom prihaja čezdalje v jasnejši luči na dan. Že takoj ob času nesreče se je slutilo, lcdo bi bil streljal na pokojnega Paul Bizjaka. Takojšni beg gotove o-sebe je pričal dovolj jasno, da je morala biti v zvezi z nesrečnim cjpgotkom v naši naselbini.
Detektivi so šli na delo. Rojak Jožef Blažič je bil prijet ill je sedaj pod ključem kot osumljen, da je on streljal na Paul Bizjaka doma iz Hrašč pri Postojni, dne 2. septembra.
Po govoricah prisotnežev se je to zgodilo bržkone vsled ljubosumnosti. Paul Bizjak je baje
nja imeti vrhovno besedo prijPlesal z Blažičevo ženo, nakar vsakem sporu med državami, a!se ie moralo začeti dvigati Iju-sedaj se je čez noč spremenila j bosumje. £el je ven iz hiše, po in koketira z italijanskim črno-lkai ni znano f morda h potrebi), srajčnikom Mussolinijem. An-j pride nazai proti hiši je po-terem navaja vzroke obupa. Iz g]ija je zahtevala, da se grški,čil strel od hišnih vrat doli, ta-slik, katere je imel v žepu, je spor reši potom lige narodov, afk° znamenja kažejo, da je mori razvidno, da je bil oče šestero o-| Francija je na tihoma šuntala I-jlefc ^streljal iz porča pri hiši. Vs trok. Star je okrog 50 let. Pre- talijo naj ne dovoli v to. Tudi pričujoči so ostali na licu me peljal iso ga v mrtvašnico na po-j glede reškega vprašanja neki sta- le Jožef Blažič je bežal.
Kmalu zatem, kakor že poro-čano, je dospel zdravnik dr. Wilson, ki je takoj pri prihodu proglasil Paul Biziaka za mrtvega in poklical na lice mesta policijo. Policija je vzela slučaj v ro-
kopališče v Sevnici.
podpira Italijo kot se čuje iz pol-uradnih poročil. Tista lepa Francija. ki so jo Jugoslovani ves
po
Pašič v Bohinju.
Te dni se je vozaril s svgjim' čas imenovali rešiteljico, jim je avtomobilom mimo Bohinske Bi-J sedaj fige pokazala in šla je na strice v smeri proti Bohinskemu, Italijansko stran vsled svojih
jezeru z večjim spremstvom mi-'interesov. Zato tudi Italijan ta- j ke. Posebni detektivi so se podali nisterski predsednik Nikola Pa-|ko razposajeno skače in grozi z na zasledovanje in Jožef Blažil
M...... vojsko. Vidi se namreč, da je za- ie ^ prijet na neki farmi. Ta-*
koj je bil odveden v preiskovalni zapor, kjer bo pravica iskala pravega morilca.
Prijeti Jožef Blažič po domače Sila je doma iz Londola pri Postojni. Star je 50 let oženjen in ima sedem otrok.
Naročnik.
-o-
sic. Kaj je sivi Pašič iskal tej okolici ni znano!
-o-
Smrtna kosa.
V Novem mestu je te dni preminula blaga in dobroznana gospa Ana Pauser. — Na Golniku
daj pomoč.
Italija bo anektirala Reko in Jugoslavija bo zopet žalostno gledala, ko ji bo Italijan odrezal drugi kos njenega telesa. Nihče ji ne bo pomagal ne liga na Gorenjskem je umrla rodbini narodov,»ne nič. To vse kaže, ka-g. Cvahtelja hčerka Noela 7 me-j ko neumno je bilo od jtigoslo-(secev stara. — V Ljubljani je'vanskih vladnih zastopnikov sej
I umrla ga. Antonija Schrev od-vetnikova vdova v starosti 81 let. — V Celju je utonil pri kopanju praktikant tvrdke s steklom Ne-
uman rodom iz Banata. Zadela'bi se tako razvili v
toliko zanašati na Francijo; bo-1 — Alaska. — Pri reki Toklat, lje bi bilo, da bi se ozrli po svo- 60 milj od železnice ,ki gre sko-
jih bratih Bulgarih. se z njimi	—	----
zvezali, ljudem dali pravice, in
močno sa-
ga je kap. — V Ljubljani v Tobačni ulici so našli mrtvega Frana Poje iz Podlipoglava. ki je stanoval na Tržaški cesti. Zdravniki so dognali, da ga je zadela kap. — V Mokronogu je umrl g. Milan Šašelj posestnik in gostilničar. — V Žireh je umrla do-bropoznana ga. Marija Kopač. — V Ljubljani je nadalje preminula vga. Marija Bolte in ga. Marija Huber poštarica v pokoju. Blag jim spomin!
-o-
Izgon.
Ker je brez dovoljenja pristojnega policijskega ravnateljstva nabiral po mestu Ljubljani "kapetan potopljenega broda" prispevke za potopljeno jadrnico, je bil, čeprav je imel drugače jod dalmatinskih oblasti primerne dokumente, kaznovan s primerno globo in so ga odpravili iz Ljubljane.
mostojno državo, ki bi bila v takih slučajih kot sedaj v stanu braniti svoje ime. Tako pa ne more drugega, kakor s žalostjo čakati na svojo usodo.
VELIKA NESREČA NA MORJU.
Santa Barbara, Cal. — Poročajo, da sedem amerikanskih bojnih ladij se je napotilo iz St. Francisco na San Diego otok. Bjla je velika megla in pripovedujejo, da to je bil največji vzrok, da je zavozilo vseh sedem rušilcev na obrežne skale. Vse ladje so obsedele na pečinah, in dve sti si že potopili. Tudi o drugih nimajo upanja, da bi jih rešili. Pri tem je zgubilo tudi 23 mož posadke svoje življenje. Po brezžičnem brzojavu so dosegli, da so dobili hitro pomoč in so tako ostalo moštvo rešili.
zi Alasko, so dobili večje množi-* ne zlata med peskom, ki ga prinaša reka s seboj.
DENARNE POSIUATYE.
VSerajiae cene so bile jugodm*.
■Hm dinarjem:
100 — Din........ $ 1.50 ^
5oo — Din........ $ 6.25 *
1000 —'Din........ $12.10
2500 — Din........ $29.50
5000 — Din. ....... $58.00
Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 2.75
100 — Lir ........ $ 5.25
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $47.00
Pri rečjih srotah, ki presegajo I tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie f* sebnl popust Predno pošljete denar čre* druge tvrdke se spomnite as naie podjetje, ld bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj eeneje in hitreje, kakor kje drugje. Naie cene so ve*-no najniije!
Vse poMjatre naslavljajte nCI BANČNI ODDELEK EDINOf c«4t W. »bi Bi CMca*ra,i
EDINOST
(UNITY.)
Ksbaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
qpd Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
CS49 West 22nd Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal 0098.
+ * +	+ * + + * + * +	! no vodo, ampak marsikaj druge
ml	■	r____»____
Cene oglasom na zahtevo
Advertising rates on application.

HAROČNINA: Za Združene Države za celo leto "	Za Združene Države za pol leta ..
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....
1UBSCRIBTION: For United States per year ..............
For United States for half year............
For Chicago, Canada and Europe per year.. _"_Chicago. Canada and Europe for half year..
$3-00 .$1.50 $350 $i.7S $300 $1.50 $350 $1.75
•TEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do ca. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne w torek in za sobotno številko do 12. nre v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
Sovjetska Rusija se vara.
V zadnjem času se sovjetska Rusija trudi in propagira znotraj in izven države, da si pridobi priznanje pred svetom. Vsako najmanjšo dobro izjavo kakega visokega Amerikanca ali Angleža glede Rusije sprejmejo, jo povečajo in izjavljajo v svojih časopisih, bodisi v državi ali zunaj. Tudi v Ameriki neko glasilo "Sovjet Russia Pictoral" je v zadnji številki prineslo veliko dobrega, ki ga vidijo nekateri amerikanski politiki v Rusiji. Vse to pišejo z namenom, da mogoče najbolj navdušijo svet za Rusijo in da na ta način najlažje dobijo priznanje od drugih vlad. Toda le tisti pofitiki in trgovci hvalijo Rusijo in jo priporočajo svojim vladam, da bi jo pri poznale, kateri si hočejo pridobiti dobro ime v Rusiji, toda večina od teh, ki se vračajo domov, poročajo o silno slabih gospodarskih razmerah:
Čičerin, vodja zunanje politike v Rusiji vidi ravno sedaj čas, da si ruska vlada prizadeva najbolj, da si izvojuje priznanje. Rusko vladno časopisje piše na dolgo in široko, kako in zakaj jo je že pripoznalo 15 držav, ali vsaj hoče priznati vse, da so jo le zato pripoznale, ker vidijo v Rusiji zopet red in mir in gospodarsko izboljšanje. Tudi v Washingtonu, v Parizu, Tokio in v drugih podobnih krajih, ki se še vedno obotavljajo, vidijo .to in gotovo bi se tudi oni takoj zganili, ako bi videli, da bi te zveze prinesle njim kaj koristnega. Sicer so Nemčija, Anglija in Italija stopile v trgovsko zvezo, napravili so «%like pogodbe, dobile so tudi koncesije od sovjetske vlade, toda vse to je še na papirju ; če bcHvaj sadu iz teh izdanih koncesij, je drugo vprašanje. Sicer nekateri nemški, angleški in italijanski kapitalisti še le upajo, da bo mogoče, kaj čez čas za napraviti.
Toda Amerika in Francija ne verjameti, da bi se moglo kaj dobiti od Rusije pod sovjetskim režimom in za to so njima ne mudi nič, da bi pripoznale Rusijo. Vprašanje za diplomatično priznanje sovjetske vlade je v prvi vrsti gospodarsko, financi-elno in moralno. Dokler pa bosta g. Hughes in Poincare govorila vedno o morali, kadar govorita o sovjetski vladi, bo vse zastonj za pripoznanje. Diplomatje po navadi vedno pretresavajo mora-lične fraze, dokler ne vidijo nič tega. odkar bi oni imeli kaj koriti Ko bodo pa ti diplomatje videli, da v Rusiji kaže, tedaj hodo napravili lepe obraze in ne bodo nič več govorili o morali. Dokler se pa še vedno govori o tej morali, iz tega lahko povzamemo, da so v Rusiji pod to vlado gospodarske razmere v slabem položaju. Toliko časa pa, dokler bodo take razmere v Rusiji se Čičerin brezvspešno trudi, da bi dobil priznanje od strani Amerike; kajti diplomatično pripoznanje ni predpogoj za trgovske zveze z Ameriko, ampak pripoznanje bo šele^ posledica iz dobrih amerikansko-ruskih trgovskih zvez.
. 0c* vseh tistih< ki so dobili koncesije so nekatere nemške in angleške firme, ki so prodale ruski vladi nekaj materijala za železnice in kemikalij in tudi ti niso še obogateli. Koncesije je sicer silno lahko dobiti od strani Rusije, toda v sedanjih razmerahJe nemogoče, da bi s temi koncesijami kaj dosegli: kajti velik del dobička Rusija zahteva za se. Čičerin se silno moti torej. ce misli, da bi pripoznanje Amerike in Francije prineslo kako srečo. Rusijo je namreč pripoznalo 15 držav, toda ni pa rečeno, da se je s tem rusko stanje kaj izboljšalo. Rusija je dandanes zavisna le na pridelek žita. če je žetev dobra, potem je domovina rešena ce pa ne. potem je pa velika nevarnost pred lakotjo, kakorsna je ze bila pred leti.Industriji pa pod takim vodstvom ni mogoče uspevati; kajti, če ni pri industriji osebnih interesov. potem je v državi velika industrija popolnoma nemogoča. Toda boljseviska doktrina tega ne more videti in zato se Cicerin zamanj trudi, da bi bilo bolje. Ko bodo Amerikanci svoj kapital dobili z Rusije, takratne jo bodo pripoznali in ne pre-no ZfTje ^anje Č™*vo tu v Ameriki brezpomemb-"al RuC^	" "e b° amCrika"ski kaP*al prosto raz-
* + + +
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
*

New York, N. Y.
ga, dobrega, okusnega, žmahne-gai pa nič prismojenega. Zato le pridite vsi in se prepričajte, na kateri strani je resnica..
Upam, da sem s temi vrsticami zadovoljil naročnika iz North Chicago, ter mu v prihodnje to le povem: Vem in vidim, da i-maš zmožnosti in sposobnosti, zato le dobro voljo, i napiši v
nasi
sept. Dr. sv. Frančiška ima svo-	. . .	..	--
Vsako poletje narašča število jG prireditev dne 7 okt in 21 zato le dobro VOlj°' 1 "ap,S1 ,V iših letoviščarjev. Vsak, kdor okt. bo obhajala naša "Sloven- |list VSaki tede"' VSC"°.V1CC' kl le more. zapusti za nekaj tednov ska godba" svojo desetletnico jse z£ode.v nasi naselbini, pa ne New - York, da se umakne vro- obstanka. "Domovina" bo ime-|Sam° tu ,mam° vehk° mof' fan" čini in se v sveži naravi odpo- la svojo prireditev v nedeljo 4. Kov.in zena' k, so sposobni za čije od napornega dela pri slam-' novembra. Nedelja 11. nov. ie!f°P,se' nov,ce P^ati, ako le ho-nikarski obrti, kjer je večina na-'določena za 40-urno pobožnost ice*°' Ie dobr° VOlJ° Je treba' Pa ših mož jn žensk zaposljenih. jv naši župnijski cerkvi. Gredo na deželo k svojim znan- j _ Marijina družba pride na cem in prijateljem, kjer morejo vrsto s svojo prireditvijo v nede-dobiti pripraven prostor za od- ljo 25. nov. Za Svoj glavni praz-dih, da se pokrepčajo za nadalj-inik Marijinega Brezmadežnega ne delo. Za marsikoga je to nuj-1 Spočetja se pripravi s tridnevni-no potrebno, ker takq, oslabi od Co kal»r je navada vsako leto. težkega dela, da bi sicer podle-,Dr. Najsv. Imena pa sklene leto gel in šel prezgodaj v krtovo de- s prireditvijo na Silvestrov ve-želo, ko bi si ne privoščil vsaj čer. Do konca tega leta je s tem kratkega odmora v prosti naravi, aoločeno delo na društvenem po-
Za vsakega pa. če že ni neobho- jlju, sedaj pa čvrsto na delo z - . . , - . .. , - . . dno potrebno, je pa silno korist-'združenimi močmi in dober vs-j™OZ in1 fant?V Pr,stoPlI° h ™zl no, da zapusti veliko mesto in peh je zagotovljen.	Gospodovi. Lep vtis je naredilo
je zamenja z mirnim in zdravim	n.n;^ t? o—: t? mr na vse navzoče, ko so
krajem na deželi. Koliko lažje o-pravlja potem vsak svoje delo, koliko odporne 'sile si pridobi proti raznim boleznim, katerim bi bržkone podlegel, ako bi se
bo šlo. Čim več dopisov bo. tem bolje! Nikdar in nikoli se ni treba na druge zanašati češ: bo že oni poročal. Usedi se in napiši takoj. To naj bo geslo vsem!
Matija Ivanetič.
-o-
Chicago, 111.
Zadnjo nedeljo je imelo društvo Najsvetejšega Imena svoje četrtletno skupno sv. obhajilo, pri katerem je velika skupina
Rev. Benigen F. Snoj O.F.M.
župnik.
Waukegan, 111.
G. urednik: — Naročniku iz North Chicage se čudno zdi, da ne bil v poletnem času okrepil se nič ne oglasim v listih. Da na duši in telesu v zdravi nara- mu strežem, zapišem tu par vrvi.	stic.
V večjem številu so bili naši | Naročnik se pritožuje, da so rojaki že lani in zlasti letos v iz naše naselbine dopisi redki, bližini glavnega mesta Dover, i Da, to je resnica, redki so dopi-države New Jersey. Tam je naš'si. zelo redki iz naše naselbi-podjetni rojak Mr. John Podbor- ne, a vendar je tu novic, ki bi šek s svojo družino in bratom izelo zanimale širšo slovensko
Jožefom na krasni farmi, ki jo je javnost. Vsaki teden bi morala	Kar na enkrat
kupil pred par leti. Ta kraj je ja-Naselbina kot je naša. dati tudi'1?	f»korakat. pre<l
ko prijeten in zdrav, dobre pol nekoliko glasu od sebe. a mi le-	'""'fuz,tI .Vf"3™
ure od mesta Dover in leži na po mirno in tiho molčimo. Ro- :armad' >e .vr.edno občudovanja
hribu	etn Čpv-1iW	i-t-S ---_______• in Čestitanja.
so možje in fantje korakali pred altar.
Še lepše pa je bilo zvečer pri sprejemu v cerkvi pri večerni pobožnosti. Šestnajst mož in članov je bilo sprejetih po cerkvenih obredih v to prelepo društvo Najsv. Imena. Ni veliko število, a na enkrat jih pridobiti toliko !za društvo Najsv. Imena je nekaj. ki je vredno vpoštevanja.
V današnji dobi. ko možje in fantje ne vedo vsled vednega began ja proti verskega in švigašva-garskega časopisja, katero pot bi ubrali, zagledali kar na enkrat
hribu devet sto čevljev nad morjem. Za naše rojake zelo pripraven. ker ni predaleč iz New Vorka. Na tej farmi je omenjeni naš rojak že lani. posebno pa še letos priredil prav udobno za Slovence. In kako jim ugaja to letovišče, kaže njih število, ki se je zlasti to leto zelo pomnožilo. da ie bilo od 30 do 35 rojakov naenkrat skupaj na počitnicah. Zlasti jim ugaja domača (kuhinja, kopališče in jako zmer-,na cena deset dolarjev na teden. 1T0 je v resnici velika dobrota za .njujorške Slovence, ki imajo tako bi izu in ugodno svoje letovišče. Ni dvoma, da bo vsako le-
Svet se počasi prebuja. Počasi a sigurno spregleduje, kako
jaki na noge! Primite za pero in napišite novice, naj tudi drugi svet izve, da tu ne spimo. Nikar .	-
se ne zanašajte na druge rekoč: Je varan od nasProtne strani-E, bo že on poročal. (Kdo, tega se, pa nase vrste množe od še sam neve). Ampak takoj pri- dne cTne in se šo bodo'
mite za pero in napišite.
Ker je naročnik omenil igro "Turški križ" naznanjam, da se bo to igro zopet igralo v nede- I ljo 16. sept. ob pol osmih zvečer. Uljudno ste vabljeni vsi, da se te igre udeležite, ker bo več novih prizorov, da bo tudi smeha dovolj. Zato opozarjam vse on?, ki so se udeležili igre predzadnjo nedeljo, da se je zopet u-deleže, ker bo mnogo sprememb.
^	— —----- 1 «» »	"	»* i^N ^ p 1 V'lll VUl IJ %
to napredovalo, ker je gospodar	ne sicer v bistvu ali jedru igre
tako podjeten in toliko dela. da	Da vam ne bo pozneje Žal. se u-
bi v vsakem oziru zadovoljil	deležite te igre v nedeljo zvečer
svoje rojake.
Drugo slovensko letovišče je pa to leto otvoril Mr. Avgust
16. sept. v Svetetovi dvorani
— V nedeljo zvečer 23. sept. pa ne boderno nič jokali. Ta ve-
UMOR.	to 15.000.000 zlatih pesav urug-
Chicago. — Neki Inžiner Wm.'V.^ki Državi v južni Ameriki, se E. Ryan doma iz Florence,Jlh Je "smilila in jim podaljšala Mass. je bil ubit sinoči v hotelu roIf za dv.e leti-	traja že od
Dearborn. Vendar hišni zdrav-,vojnesra časa> ko so Francozom nik, ki ga je preiskal je določil, po.ma^ali z ™vnigijo in z drugi-da najbrže, da je smrt povzro-1™1 P°trehnimi stvarmi. Tudi cena vsled prevelikega zavžitja' anciJa vni tako mogočna, ka-žganja. Toda detektivi so dolo-lJc.?p Se kaže- DoIS:a ima ravno točili, da je bil žep raztrgan in dal.' kot dru^e države v Evro-je imel več nožnih udarcev napi' glavi in da so ga gotovo lopovi napadli in mu vzeli žganje.
-o-
DRŽAVA URUGUAY PRIZANESLA FRANCIJI.
Montevideo, Uruguay. — Poročajo', da določitev, po kateri bi morali plačati Francozi že to le-
-o-
POTRES V INDIJI,
Calcuta, Indija. — Včeraj se je pojavil v tej okolici močan potresni sunek, ki je trajal par minut. Materialne škode potres ni povzročil/Povzročil pa je med prebivalstvom silni strah.
T,	. . .	.	I--------"vuv.i.u	J v/rv<i 11. ±	\ C"
Jakopič in sicer v Raquette, N. čer namreč priredi Slov. Dram. V \a visokih Adirondack's go-.Klub, pod vodstvom vseh kat. ran je namreč polno gorskih jezer, posebno je veliko Raquette Lake. po njem vozijo celo parni-ki. Ob tem jezeru je Camp Deerhurst. prav udobno prirejeno letovišče: dve hiši z osem ve-» likimi tendami. Letos je bilo pet slovenskih letoviščarjev tam. drugi so bili Amerikanci: deset dijakov in nekaj družin iz New Yorka. Krasno je bivati ob tem gorskem jezeru pri slovenskem gospodarju. Tudi to letovišče bo vrlo napredovalo, ker je pod vzornim vodstvom.
Večina naših letoviščarjev se je zadovoljna in pokrepčana povrnila v New York na delo, o-stali pridejo v kratkem. Nobenemu ni žal, da je prebil nekaj tednov na deželi in gotovo se bo j zopet drugo leto povrnil na svoj I priljubljeni kraji na svoje leto-[višče.
j Zdaj pa na društveno delo za tizobrazbo in pošteno razvedrilo! iZa to sezono imamo že pripravljene naslednje izvirne prireditve: Tretjo nedeljo meseca septembra to je 16. sept. bo svirala "Slovenska godba" pri službi božji ob devetih in popoldne po večernicah otvori ista "Družinski večer," katerega priredi dr. Krščanskih Mater. Letos bode r.ekaj posebnega pri tem družinskem večeru, omenim samo to, da bo vsakemu žal, ki ne bo navzoč. Torej Matere bodo prve, one bodo otvorile letošnjo zimsko sezono, prav po ameriškem reku: Ladies first. - .
Druga prireditev bo igra "Že-nitev," katero vprizori dr. Najsvetejšega Imena y nedeljo 30.
društev krasno burko "Krčmar pri zvitem rogu". To vam bo smeha. Ali pa veste zakaj se bo rabil prebitek te veselice?! To bo za nekaj, (oh že sedaj težko sline požiram) nenavednega, a prepotrebnega za naselbino kot je naša. Ves čisti prebitek te prireditve bo, da se nakupi potrebno namizno orodje, kot krožniki vilice noži sklede, čaše in drugo ropotijo, kar k temu spada. Toraj na noge in v dvorano 23. sept., niti eden zaveden rojak ali rojakinja ne sme ta večer doma ostati.
—Pa še nekaj g. urednik: Tega pa tudi vi nesmete zamuditi. A" soboto zvečer 15. sept. točno ob 8. uri priredi Slov. Dramatični Klub, domačo zabavo. Na to zabavo so vabljeni vsi prijatelji ter sotrudniki Slov. Dram. Kluba.
Vstopnina na to zabavo je pro-sta. (otroci le v spremstvu sta-rišev). Posebna vabila se ne bodejo razposlala, ampak vsakdo je vabljen, (in je njegova dolžnost) da se udeleži. Vendar bi prosili, da se ako le mogoče vsak prijavi pri odboru kluba, ali pri Mr. John Zalarju, Mr. Jos. Drašlerju, Mr. Frank Ope-katu, ali pri Mr. Frank Svetetu. Priglasi naj se vsak, kdor se misli udeležiti te zabave, če le mo-gbče, do četrtka zvečer ali v petek zjutraj, da se ve klub primer-
Članom dr. Najsv. Imena pa priporočamo, da pridno agitira-jo med svojimi prijatelji in znanci za dr. Najsv. Imena. Naše geslo mora biti: ne bomo miro-val i preje, dokler ne bo v tem društvu zadnji slovenski mož in fant naše slovenske naselbine v Chicago!
—	Obiskali so nas te dni gostje iz Ely. Minn. Pripeljali so se iz daljnega severa v avtomobilu Mr. in Mrs. Tony Slogar. Mrs. Jos. Slogar in še dva druga. Ob tej priliki so si ogledali našo naselbino. chicaško klavnico in več drugih zanimivih podjetij v chicaškem mestu.
—	Ta teden je v naši naselbini "carnival," ali po naše semenj. Vsak večer ljudje lovijo srečo okoli štantov. Vsak se ponavadi prepriča, da ima sreča polzek rep, in da se ne pusti vsakemu prijeti.
—	Srečo pri 4'carnival" je imel zadnjo nedeljo naš'Mr./Fr. Ba-nich. Dobil je tri race, ki jih je pa že obsodil na smrt iz vzroka, ker on ljubi race in se z njimi rad masti!
—	Cenjene rojake v naselbini in okolici prosimo, da naj ham blagovolijo sporoqiti. kadar se v njih krogih ali bližini zgodi
j kaka zanimiva novica in bi radi. da bi prišla v list. Sporočite nam o taki priliki novico osebno ali telefonično. Mi vsikdar radi objavimo vsako lokalno vest, ako jo' le zvemo pravočasno.
V trgovino nekega grocerista je prišla mala deklica. Kirocerist je dobrohotno vpraša: "No deklica mala, kaj bom pa tebi dobrega dal?"
Deklica: "Mama so me poslali, da mi dajte za en dolar drobiža."
Grocerist: "Allright!" (In ji našteje drobiž.)
Deklica: "Dolar bodo pa dali mama jutri, pravijo, da danes nimajo nobenega."
* * *
Nekoč so vprašali nekega grb-ca: "Kaj bi ti bilo ljubše: da bi bil tvoj hrbet raven, ali da bi bi-no temu ravnati. Nekoč so naš li hrbti drugih tako krivi kot zuonik Rpv F T	a*___&	KI1V1 KOt
župnik Rev. F. J. Ažbe rekli, da so našla dekleta Uako Jizvrstne kuharice, da se jim še celo voda v loncu prismodi. In sedaj hoče-
tvoj ?
Odgovoril je: "Želel bi, da bi imeli tudi drugi ljudje grbe; potem bi jih ne gledali s takimi
jo one pokazati, pa ne prismoje- očmi, kakor sedaj oni mene.
Zvonko je še ne dolgo te; pisal v neki svoji oceni: "Dt nikov na svetu sploh treba Jaz bi le rad vedel, če je Z kota potreba. Morda bi se podrl, ako bi sedanja doba Z kota ne imela. Seveda bi se! bi potem pobiral naročnino razne liste, in se z nabranim narjem po francosko posla Kdo bi se potem zastonj pri revnih družinah po Pen: vaniji? Kdo bi se potem okoli jakov denar izposojeval na coski način? Kdo pravim, !te dobrodelne akcije vršil Slovenci v Ameriki??? Ga te pod solncem, da bi te d( delne akcije vršil med nami!
Resnici na ljubi, bi pa socialisti še časovnih mer ne imeli, tudi imen bi ne imeli, in ti "pro. svitljenci" bi se niti ne poznali med seboj, ko bi jim v tem oziru ne pomagala iz sličnih zagat cerkvena kultura. Če bi se bili socialisti morali ozirati na svojo kulturo, bi znali posnemati e-^lino šitnpanze na drevesih, in prav gotovo bi ne naprec nikdar tako daleč, da bi hi ,"knofe'' pri hlačah!
-o--
Prispevano.
Ko hočejo naši slovenski lavski (?!) voditelji in prt njalci teme pokazati ničev verskih komedij in pa prednost pred zaslepljen);i se tiče izobrazbe, vedno odi povdarjajo v njih časopisju, so naprednega mišljenja, napredno mišljenje prodajajo " denar in tisti del našega narc ki ga kupuje ima seveda obsebi razumno potem tudi predno mišljenje. Zlomek je da se iz tega naprednega mišljenja noče izleči piščanec, pa naj ga še tako wili koklja socializma in ateizma. Sem pa tja postane naš človek, ki je to jajce kupil nepotrpežljiv, preišče ga in najde, da vsebuje le tako-zvani "vacuum," ali po naše rečeno "nič". Od naprednega mišljenja takega, kakoršnega se oz-nanuje po naših "delavskih" listih ne bo naš človek prišel do boljšega kruha. Kar delavec potrebuje ni tako napredno mišljenje, ampak pošteno delavsko organizacijo oz. unijo obsegajo-čo ne samo izučeno, ampak tudi
neizučene oz. vse delavce. * * *
V listu Edinost ste večkrat dokazali že. da se naši nasprotniki kaj radi oblečejo v ovčjo o-bleko. Včasih zgleda celo tako, kot da bi hoteli razlagati celo katekizem in božje zapovedi. A-ko tudi naslednje zgleda tako, naj si vsak čitatelj sam napravi sodbo. Pisal je nek tak list (f-mena na razpolago) to le: "Delavci vstanite! Mi bi želeli videti ta -prvi dan majnika tako rdečega, kakor je bil zasanjan potom prvih internacijonalcev in, da bi mogli sukati meč namesto peresa . . . Mi želimo, da bi bili mi proletarci zmožno zasaditi rdečo zastavo na vse bur-žuozne postojanke in reči po# storjenem delu: "To je revolucija, katera je prenovila svet!" Križ in meč rastoča v svoji predrznosti in moči bosta udarila po nas in nas za vedno podjarmila v večjo sramoto. Vzemite dvoboj, oh proletarci! Nikdar ni bilo boljšega momenta za nas, da se pripravimo za vojsko razrednikov in porušitev prestolov in altarjev. Mi se moramo naučiti, kako sovražiti -- sovražiti Boga v kojega imenu izžemajo iz nas našo kri.
Sovražiti duhovnike to rak-ra-no človeštva; sovražiti državo kot prvega velikega tatu med ta-# tovi. sovražiti kapitalizem, kateri je oče države . . .
In zopet dalje je pisal ta časopis: "Mi moramo hraniti naše življenje do dneva, ko tesno skupaj stali na bari. in s poetom klicali "Ne kruh, pak kri! Kri in eno uro ga maščevanja

A. O
s
-EDINOST-
lk NAŠE GOSPODINJE.
Za sklep vsem gospodinjam ye nasvet: Gospodinja navadi da boš vodila račune o gospodinjstvu. ■ Zapisuj vse dohod-vse izdatke. Imej pri ro-j.ah vedno svojo računsko knjigo. Vsak dan zvečer žrtvuj ne-minut za vpisovanje računov; če ne utegneš vsak dan, kar velja za bolj zaposljene gospodinje. vpiši to v nedeljo/ Konec meseca zračunaj in boš lah-fco do centa vedela, kako je: ali izhajaš aH ne, ali .smeš družini •kaj priboljšati. ali pa moraš še bolj štediti. Brez računov ni modrega gospodinjstva.
Goveje meso v zeliščni omaki. Skuhaj, kakor navadno goveje jflcso i funt v juhi. V kozi pa napravi omako: zreži prav drobno zelenega peteršilja. drobnja ka, pehtrana, šalotke in češnja s perjem vred, vsega skupaj za dve žlici. Deni v kozo dve žlici olja; ko se zgreje. mu prideni zrezana zelišča, dobro jih prepraži ter prideni dve žlici krušnjih drob-tin. in ko dobro premešaš, prilij pol kvarta juhe; ko četrt ure vre, pridaj kuhano meso. ki naj se v tej omaki duši deset minut, na-J zadnje pridaj ščep popra in žli :
ci kake 3 četrt ure.
Zelen fižol s smetano in jajci.
Krožnik še mladega fižolovega stročja obreži zre^i na poševne kose, jih prewi v slani vodi, kuhane odcedi in stresi v kozo ter prideni za orehovo velikost sirovega masla in par žlic juhe, pokrij ter duši, da*se fižol zmehča. Nato prideni 4 žlice kisle smetane; v tej smetani naj fižol dobro prevre. Preden ga daš na mizo, zdrobi en rumenjak z dvema žlicoma kisle smetane in prav malo soli, polij po fižolu, ki naj /hitro prevre. Ta fižol postavi kot prikuho s stlačenim krompirjem ali makaroni na mizo.
Kumare s smetano. Olupi ku-n\are, nastrgaj jih na listke, potresi s soljo, premešaj in pusti par miout pokrite. V kozo deni masti in stresi v vročo mast kumare, katere pa prej ožmi. duši jih, in ko se zmehčajo, jih potresi z moko, še nekoliko časa duši ter jim prilij par žlic juhe in nekoliko kisa. Preden jih daš na mizo, dodaj še par žlic kisle smetane in ščep popra; ko še prevro, so gotove.
SPOMINI NA CLEVELAND.
(Dalje.)
smo enkrat — po kranjsko povedano — vsak svojo dušo privezali, smo začeli dihati ložje. Pred dvorano se je mej tem že nabrala ogromna množica občinstva, ki je nas pozdravljala. Srečavali smo se s svojimi znanci in- prijatelji, marsikateri s svojimi sorodniki itd. Mejtem časom se je pomaknil kazalec na deset in maršali so se pojavili na ulici, zastavonoše so prišli s zastavami in čas je bil za odko-rakanje k pol 11. slovesni maši, ki je bila namenjena nalašč za delegacijo KSKJ.
Uvrstili smo se v parado, na čelo odbor in za njim po Številkah delegatje in delegating društev. K.S.K.J., in odkorakali smo
in se smelo trdi, da prednjači do-sedaj še pred vsako manifestacijo ki jo je kje dosedaj še priredil slovenski narod v Ameriki.
Da je bila ta manifestacija resnici velikega pomena, ne samo tega pomena, kakor jo mi ocenjujemo na papirju, ampak tako velikanskega pomena, -da so pred nami strmeli Amerikan-ci in nas občudovali, odkod smo se kar na enkrat vzeli ter prišli na dan s tako sijajno manifestacijo kot smo prišli dne 19. m. m. v Clevelandu v Gordon Park, dokazuje zlasti to dejstvo, da je naslednji dan prineslo o tem shodu vodilno angleško časopisje Clevelanda obširna poročila. Z občudovanjem so pisali
h slovesni sv. maši v cerkev sv. [o nas, hvalili ne kot nezavedne
Vida. Pred cerkvijo in vse o-krog cerkve je bila velikanska množica ljudstva, ki je radovedno zrla na korakajoče delegate
tujce, kar so včasih radi namignili, ampak pisali so pohvalno z občudovanjem o prireditvi, ki so jo priredili ameriški držav-
in delegating. Clevelandski fan-jljani slovenskega pokoljenja. tje so bili radovedni, koliko de- ; In narod ? Prišel je navdušen klet je prišlo na konvencijo, de-ina ta shod. V njegovem srcu je kleta pa menda koliko fantov je vzplamtel oni plamen narodne
co kisa ali limonovega soka. Me-] XT .	. •» . .	...
so razrezi, zloži na krožnik, po-' Neb° je. 1deIoma oblačno, livko zlij na meso in ga obloži Rf dedcem oblak, so se leno pla-z dušenim rižem. s kruhovimi 2!h nad oha^° drzavo- Nekate-cmoki ali s krompirjem ter ga T\f°	z ramen, in de-
serviraj na mizo.	\lfl °Pfzke:. dez b?< docim so
Korenje z grahom. Kuhai pol	kora^zno uPa\ da *e ob-
kvarta graha v slani vodi. V ko-llakl raz^ube- in da bomo .meh
zi pa duši na male kocke zre-zano mlado korenje, kakega polj	, ,
kvarta s surovim maslom ali, po^e.mben dan"
lep popoldan, kakršnega si želimo in hočemo imeti za tako vele-
mastjo za eno žlico. Ko se kore-'
Nekako ob pol 8. uri vzhodni
nje zmehča, ga potresi z m za eno žlico, in ko moka nekoliko zarumeni, prideni drobno zrezanega peteršilja in kuhani, grah z grahovko vred. Ko jed
oko*^as smo za^edali mesto Cleveland. Lukamatija je nas pripeljal v sredino mesta, se ustavil pred Union postajo in vsuli smo se iz vlaka, v številu nad 150
prevre. jo postavi kot prikuho na i dd^atov in ^elegatinj. mizo s krompirjevim pirejem ali1 . KomaJ smo stopili iz vlaka, dušenim rižem.	ze je nas sprejel posebni priprav-
Grah s smetano. Pol kvarta iz-^f1"1 od,™r z dobroznamm Mr.
t - -	1 1 1	, Antonom Grdina na celu.
Itiscenega graha skuhaj v slani	,r - . .
Bog \ as živi, možje in zene.
med delegati.
V zvoniku so se oglasili zvonovi in klenkalo je lepše kot
ljubezni, katerega so v njegovem srcu že nad 25 let tlačili in dušili — a zadušili ga niso,
bi bil to dan farnega "žegmanja". v to nam priča fasno 19. avgust
Ukorakali smo v cerkev in pričela se je služba božja. Organist je pritisnil na orgije in zao-rile so svečano po cerkvi. Številni cerkveni pevski zbor je zaoril in na mah se je obrnilo par sto
t. !. Ta važni zgodovinski dogodek ameriških katoliških Slovencev pokazuje, da v slovenskih srcih še tli iskra pravega narodnega in verskega prepričanja. Samo majhne sapice pravega na-
strani občinstva, kakor je bila. Ako bi bili pričakovali tako velikansko množico v Gordon Park je gotovo, da bi bili pripravili še sijajnejši program, kakor je bil.
Je pač to šele začetek in pri nobenem začetku ni vse popolno. Začetek še le pokaže, kaj je prav za prav treba za stvar, da stvar vspeva in rodi pričakovani sad.
Program je bil fin, samo prekratek je bil. Tudi se ne da v par minutah vse narediti, . kar zahteve tak shod. Ta shod bi se bil moral obdržavati vsaj najmanj tri dni. Program bi se bil lahko razdelilo na vsak večer za tri ure v dvorani, kar bi konvencije popolnoma nič ne zadr-žavalo. Pripraviti bi bilo treba več odsekov, ki bi stvar vodili, n. pr. vsak večer posebni odsek. Tako bi prerešetali vse, kar sploh naše razmere zahtevajo v sedanjem času.
Ni dovolj, če govornik stopi pred maso, govori par minut potem je pa vsega konec. V par minutah tudi ne more človek obdelati kakega važnega vprašanja v takem tonu, da bi ga pripro-sta masa razumela. N. pr. ni dovolj, ako povemo masi, da so-sializem in brezverstvo potiska
vodi z vejico zelenega peteršilja .Kuhanega odcedi. stresi na krožnik, ga potresi s pol žlice krušnimi drobtinami in zabeli z razgretim surovim maslom, nato zavri par žlic kisle smetane in jo polij čez grah. Postavi grah s posajenim Jajcem na mizo.
Borovničev štrukelj. Napravi testo iz pol funta moke, drobnega jajca, eno tretjino kvarta mlačne vode, ki jo osoli, in za o-reh maščobe. Testo dobro pogne-ti in pokrij s skledo, da se nekoliko spočije vsaj pol ure. Potem testo raz valjaj ter ga polij s par žlicami masla ali olja. Sedaj testo razvleci in potresi z ocvrtimi krušnimi drobtinami z eno ali dve pestmi drobtinic, s pol' litra izbranimi in opranimi borovnicami, s pestjo sladkorja in pol žlice cimeta. Polovico testa potresi, polovico pa samo pomaži s smetano. Sedaj zvij štrukelj od natresene strani, po-
fantje in dekleta!" Tako se je glasil prvi pozdrav clevelandča-nov.
"Zdaj pa lepo v kočije in odpeljali se bomo v naselbino sv. Vida" je zapovedal Mr. Grdina.
Radi smo vbogali in sedli smo v kočije, pa kakšne, v take, ki same gredo, katerim pravijo eni avtomobili, eni "samodrči", drugi zopet drugače. Dobri so bili in mi smo se veselo vozili v njih. Šofirji so napravili eno-vrstno formacijo in avtomobili so začeli voziti. Vsak avto je i-mel napis "K..SK.J."
Avtoji so se začeli pogovarjati med seboj: "honk — honk — honk — honk — honk! Črta se je pomikala naprej dokler ni obstala pred znano Grdinato-vo dvorano na cesti sv. Klare. Tu sm-o izstopili, hitro odložili v^ak svojo prtljago, potem .pa smo bili povabljeni h zajtrku,
glav nazaj na kor, da vidijo od- jvdušenja je treba, pa zagori, vz-kod to močno ubrano petje. Za- plamti in ogromna sila se poka-mislili smo se malo očarani od ,že v luči prave narodne zavesti krasnega petja in počasi smo se |in pravega prepričanja. To je pričeli domišljati, da ta zbor je nam do pičice pokazal veliki ka-clevelandski pevsko društvo "Li- toliški shod ameriških Sloven-ra," ki je cvet in ponos celega Clevelanda. Da, čast cerkvenim pevcem v Clevelandu.
Glavni pridigar pri slovesni sv. maši je bil škofijski administrator, ki nadomešča prevzviše-nega škofa Schrembsa cleveland-skega, ki se mudi po opravkih v Evropi. V globoko zamišljenih besedah je polagal na srca poslu-šajočim delegatom in delegatin-jam, kako dragocena mora biti nam katoličanom naša sv. vera, ki smo jo pfinesli črez morje v .to novo domovino. Vera nas uči j pravičnosti in resničnosti, je jpovdarjal preč. pridigar. I Za njim je imel pridigo v slovenskem jeziku duhovni vodja KSKJ. Rev. Ažbe. Tudi njegov govor je bil globoko zamišljen in jako pomemben.
O velikem popoldanskem shodu je ta list že poročal a še ne dovolj podrobno, kot bi se tak shod moglo opisati.
Manifestacijsko parada je do-j segla največji rekord v številu t
družbo v slabe razmere. Masi je treba povedati zakaj* potiska družbo socializem in brezverstvo v slabe razmere, našteti je treba tehtne vzroke in ugovore, treba dokazati, tako, da se prime, potem še le se prične zavedati masa, da je res tako, kakor se slika tisti predmet, o katerem govornik govori.
Tudi ni dobro, obdelati vse predmete kar naenkrat. Zato pravim, da bi se pri takem velikem shodu moralo razdeliti obdelovanje važnih vprašanj na več večerov, ali dni, kakor bi bilo že boljše za ljudstvo. (Dalje sledi.)
ln^; eri 1 t ____<>ker v Clevelandu imajo tudi ta-
lozi ga na dobro pomazano pe- \	,	, . .
- : •	1 •	ko navado, da zatrkuiejo. Ko
kaco m peci v srednje vroči peci-	3 J
cev v Clevelandu.
Gotovo je, da niti sklicatelji tega katoliškega shoda niso pričakovali tako velike udeležbe 3d
CLEVELAND, OHIO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsak« vrste po zmernih nizkih cenah.
Rojakom se toplo priporočam I
FRANK GABRENJA 6630 St. Cl^r Ave. Cleveland. O
J.KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, III
Roiakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV, ŽELEZ-IA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboljše dielo. nainižie cene.
Prevzamem barvanje hiš zunaj
in znotrai, pokladam stenski oaoir.
DOLARSKI CEKI
Cenjenim čitateljem nazna njamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči 1 Jugoslaviji po dnevnem kurzu * Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efek tivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve računa mo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. — Od $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3cen. od dolarja. H tev 1 pristojbinam je š« pridjati za vsako posamezno po šiljatev 15 centov za poštnino.
BANČNI ODDELEK EDI NOSTI, 1849 West 22nd Street.
SLOVENSKO ČITALNICO IN KNJINIŽCO
bomo dobili v kratkem v nasi naselbini, kar smo že težko pogrešali. Vsi Chicaški Slovenci, ki se zanimajo za to podjetje, naj pridejo v pondeljek večer 17. sept. v cerkveno dvorano, kjer bodo zvedeli več.
POZOR.
"Spominska knjiga," župnije
sv. Štefana v Chicagi je krasna knjiga z nad sto slikami, katere se boste gotovo razveselili, ako si jo kupite. V tej knjigi boste čitali zanimivo zgodovino bojev in dela svojih rojakov za najdražjo svetinjo. Podučna je za vsako naselbino, ker bo dala bodrilo katoliškim Slovencem, da bodo z veseljem delali za svoj napredek.
Stane samo $2.00. Naroča se tudi pri
KNJIGARNA "EDINOST** 1849 W. 22nd Street CHICAGO.
Tel: Rosevelt 8221.
I L. STRITAR
2018 W. 2 zst Place
Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spada v to stroko. Vsem se naj topleje priporoča !
Pokličite ga po telefonu!

st >
ELY. MINNESOTA
Rojakom Slovencem priporočamo našo bogato založeno trgovino z mešanim blagom.
V zalogi imamo veliko izbiro vsakovrstnih čevljev za praznike in za na delo. Slednje za na delo i-k mamo posebne kvalitete, K ki so jako trpežne.
—	V zalogi imamo vedno raznovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke za žene, dekleta ,male deklice in
otroke.
— Imamo veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. — Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstna spodnja obleka. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom.
:o:— :oo:—000— :oo:—:o:
—	V zalogi imamo tudi vedno najboljše grocerijsko blago, zakar se posebno priporočamo našim slovenskim gospodinjam.
:o:— :oo:—000— :oo:— :o:
—	Kadarkoli se mudite v bližini ste vabljeni da posetite našo trgovino in si isto ogledate.
SLOGAR BROS. Največja slovenska trgovina z mešanim blagom
ELY, MINN.
Phone: 104.
m
^ /"S
Vse kar je novega za jesen
OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI, POVRŠNE SUKNJE DOBITE TU.
Površne suknje in obleke z dvojnimi hlačami za -nože in fante v stoterih nodah in velikostih, na-ejene pristno volnene, ■aznih barv dobite pri nas >0:
:— :o:—:
:o :-
. $25.00, $35 00,
$30.00,. $40.00.
in višje.
:— :o :— :— :o :—
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
JELINEK & MAYER, LASTNIKA,
1800—1808 Blue Island: Ave., Cor. 18th Street.

ZAJTERK! KOSILO! VEČERJAJ
Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k:
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
1912 West 22nd Street,	Chicago, IIL
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase," doma narejena po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to!
VARČEN NAROD
VLAGA PREVIDNO
IN INVESTIRA RAZUMNO V
Kaspar State Bank
NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH
1900 — BLUE ISLAND AVENUH
vogal 19. ulice. CHICAGO,	ILLINOIS
KAPITAL IN PREBITEK
$ 1.250,000.00
Pod državnim in vladnim nadzorstvom in
Chicago Cloaring House Ass'n.
PRODAJAMO ŠIFKARTE za parobrodne družbe za v Jugoslavije in nazaj. Izdelujemo prošnjo (affidavf* te) za priseljence, ter pošiljamo v staro domovino najceneje in treje.
••EDINOST"
1
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paul us.

Učenka sem,
"O ne, ne! Nisem učiteljica za slikanje . slaba učenka ..." %
Pod njenim rahlim glasom in njeno skromno kretnjo pa se je skrival razdražen srd ...	i
Currita je bila zadovoljna in je odšla. Nasprotnica^je ponižana — tako si je mislila.
Naslednje dni pa so prihajala darila za veselica iz vseh štirih kotov mesta. Currita jih je sprejemala in jih je razpostav-ljala na ogled po salonih.
Na večere pa se je zbirala v sijajno razsvetljenih sobanah vesela družba mladih dam in caballerov. Po parih so sedeli ozko skupaj okrog dolge mize, pokrite z bogatim prtom, in so pulili iz volnenih in platnenih cunjic niti, ki bi se rabile pri ovojih za vojne ranjence. Kondesa de Albornoz pa je nadzorovala delo s požrtvovalno nesebičnostjo; tukaj je bodrila s prijaznim smehljajem, tam z besedo, delila je na vse strani tisti ogenj nesebičnega usmiljenja, ki je vnemal njo samo . . .
Najodličnejše osebe iz prestolnice so prihajale, da bi priložile k temu delu usmiljenja svoj delež. — Le dveh je manjkalo: stric Frasquito ni prišel in tudi markiza de Butron ni bilo videti.
O Butronu so pravili, da ga trdovraten nahod drži med štirimi stenami . . . Ali bilo je tudi splošno znano, da se je od zadnjega sestanka sem razmerje med velikim Robinzonom in vele^ rodno senoro nekoliko ohladilo, ker ni hotela sprejeti mesta podpredsednice.
Zato so se vsi začudili, ko je tisto noč naenkrat vstopil kosmati diplomat in se je bližal Curriti <z izbranoprijaznim nasmeh Ijajem in s prisrčno vljudnostjo. Currita je v veselem iznenade-nju lahno zakriknila kakor otrok in mu je s svojim naljubkej-šim glasom klicala:	:	—------
"Butron! Nič, nič! Lenuhov ne potrebujemo tukaj! Pojdite, boste z menoj pulili niti! Ttikaj, pri meni, iz moje cunjice!"
Sedla je z diplomatom v miren kotiček in si je pripravila fino štirioglato cunjico in srebrn krožnik, da bi nanj polagala niti-
Ničesar še ni vedela o Jakobu, in ko je videla vstopiti modrega Butrona, ji je šinila v glavo misel, da ji bo ta morebiti prinesel novice o njem.
^ Pa tudi Butron ni vedel ničesar. Kar je Currita pričakovala od njega, to je pričakoval on od nje; da izve kaj o Jakobu. Nenadni Jakobov odhod ga je vznemirjal in bal se je, da se skriva za njim spletka, ki bi utegnila uničiti njegove politične načrte. Zato se je napotil h Curriti, da bi zvedel od nje novic.
Pogledala sta se za trenutek, kakor bi hotela tkug drugegšT povabiti., naj začne. Ker spoštovani diplomat ni ničesar zinil, je fcacela Currita tožiti o svojih domačih skrbeh: da je Fernartdito zelo bolan, da jo skrbi, kaj bo z njim, da je vedno bolj pozab-ljiv in da že drugi dan ne ve več, kaj je jedel prejšnji dan; zdrav-jniki da ?o ga preiskali, pa izjavili, da se mu mehčajo možgani in da ga bo bolezen počasi spravila v grob . . . Skrbi, jo .» . . Ko bi bila vsaj kaka nagla bolezen in bi ji ga Bog vzel v par tineh . . . Seveda je težko za vdovo, ako mora sama vzgojevati dvoje otrok ... Pa gledati ga, kako trpi . . kako umira dan za dnevom . . brez upa ...	• --
"In vsak dan je bolj neumen! Verjemite mi, Butron. . . .! Ne pretiravam! Že sem včasih mislila, da bolj ne more biti neumen. pa drugi dan je bil še neumnejši . . .!" "> Butron je vzdihml in jo tolažil:
'Vedno ti še ostane Jakob, zvesti prijateljski ti bo znal svetovati ... Ti ni pisal?'*
Currita je poravnala kupček niti pred seboj ir\ je rekla ravnodušno :
"Da, včeraj sem dobila pismo. Gotovo je Vam že tudi pisal?" —
"Ne. Nisem dobil še nobenega pisma. Pa se ne čudim. Pri slcyvesu mi je rekel, da mi ne bo pisal, dokler ne-nabere gotovih vesti. — Odkod pa ti je pisal?"
Zmešale so se Curriti nitke in morala se je globoko skloniti nad mizo in nekoliko počakati z odgovorom . . .
PROŠNJA.	i i. Župljani so obljubili,
V Ambrusu, meseca julija 1923» deloma že plačali .. £ DRAGI ROJAKI!	j2. Od župlj anov, ki še
Silno veliko bridkih ran nam je 'niso obljubili, pričakuje-
vojska vsekala.
Najbridkejša je gotovo izguba toliko mladih življenj. S^mo naša župnija Ambrus šteje 23 mož in fantov, ki jih je vojska pobrala družinam in župniji.
So še druge izgube, ki jih pa ne j bomo naštevali. Le na eno Vajs še
"Mi boste vrieli, da ni zapisal nfiobenega. naslova? Poroča 1 mi, da piše v kolodvorski restavraciji, ko čaka na vlak . . . Tako naglo je in pretirava. V vsi naglici* me je hotel le rešiti skrbi."
v "Da, da! Prenagli se. Pa tudi čuden je! Torej ti ni dal nobenega naslova?"
"Nobenega."	,
"Kakor sem ti že rekel, meni tudi ne. Moram mu poslati nekaj navpdil, ki sem jih prejel šele po njegovem odhodu. Zato sem prišel tebe vprašat, če veš, kje bi bil sedaj?"
"Ne vem. In to me zelo vznemirja! Zakaj Damijan mi je jopozorimo, ki nas vedno tako zelo prinesel pisma, ki so zanj prišla po pošti, pa ne vem, kam, mu boli. V mislih imamo izgubo naših jih naj pošljem."
"Res, manjka mu v glavi. —- Treba bo počakati, da zopet piše. Nujno te prosim, da mi pošlješ njegov naslov takoj, ko ga dobiš!"
"Brez skrbi, Butron! Pa tudi Vi me ne pozabite obvestiti, če urej dobite njegov naslov!"
"O," je odvrnil Butron vljudno, "to pa ni mogoče, da bi zagrešil Jakob tako negalantnost!"
ga je otožno zavrnila Currita
mo se ..........• -...
3.	Dar klevelandskih rojakov ...............
4.	Dar leadvinskih rojakov , ...........
5.	Stari zvon bo vrgel
30.1

To je skupaj ........K
Ako primerjamo obe svati, Se di, da nam manjka še ogromna 166 000 kron.
Kako to svoto pokriti? Ne do že še naši župljani dali, to go ne moremo v tej grozni
tako lepo ubranih zvonov. Vojska nam jih je s silo vzela. Ubraniti se ni bilo mogoče. Če bi bilo mogoče ustavljati s^ bi bili pač življenje in
zdravje prej in bolj brarfili, kakor in pri teh pičlih dohodkih od mrtvo, četudi lepo pojočo kovino — ljudi pričakovati, zvonove. Zato naj nihče ne reče: za- | In v tej stiski se obračamo kaj ste jih pa dali.	(Vas, naši dragi rojaki v daljni A®«"
Zvonov torej nimamo, treba je na- riki, da nam po Vaših močeh praviti nove. Prvo vprašanje je JbilS, čite na pomoč. Vemo, da je tudi
Aj, ne, ne," ga je otožno zavrnila Currita. "Ne delam si kakšne, bronaste ali jeklene? Bilo je Vas v Ameriki sedaj dtuga^e,' nikakih upov. Ni hujšega sovražnika za Žensko, ko Upati na Veliko needinosti glede tega. *Ne bo- kor je bilo pred leti: zaslužek manjC pismo!"	|mo Vam, dragi rojaki, tega prepira o- ši, draginja pa večja. Toda Vas d<K
Bila sta prepričana, da sta drug drugega goljufal a. Currita 1 jV^vojno^gotovoVt, ki'je ne daje ]e- pa nič. Ž ozirom na "to'silno S trdno mislila, da je Jakcp v Sporazumu Z Bwtronom od- kio. Prvo gotovost je: bronasti zvo- ko med tamošnjim in tukajšn"
'pisovali. Gotovo je to 7tbron nam da- lar pri nas nekaj zaleže,
nas dinar
je za
tukajšnjim
vse župnij*
ne nihče ne ve, kako dolgo bodo do- kron. bri, če bodo sploh dobri; jekleni zvo- j Zato Vas v imenu novi so nova iznajdba, ki še ne more prosimo, da nam po svojih močeh pokazati starih rabnih zvonov. Jeklo ' pomagate skupaj spraviti potrebno, je sicer mnogo cenejše, a pri ceni j svoto, ki jo bo treba šteti meseca 40 kron pri kilogramu je vendar oktobra. Za vsak dar Vam bomo iz predrago, da bi delali poskušnje i 'srca hvaležni. In kakor se je nekaj
J sv. maš že opravilo za dosedanje da«
njim.
Tako smo se končno odločili za |rovalcem tako se bodo še opravile z*
one, ki bodo še darovali za ta lepž namen.
potoval po strankinih opravkih, da pa njej „nobene besedice ni novi bodo gotovo dobri* jekleni bo- denarjem, nam je z nekaj dolarji i* hotel omeniti; Butron pa je sodil, da se hočeta Currita in Takob d° a,i Pa ne- Druga gotovost je, Amerike tu silno veliko pomagaj iznebiti njegovega nadzorstva in delati politiko na lastno pest.. .|bron b.° dober s!°,in sto let, za jekle- .Trije dolarji pomenijo pri nas tisoč
Strežaj je prišel in jima prekinil misli in pogovor.
Prinesel je skrinjico, objoženo z rdečim žametom, dar za veselico. Gorito Sjurdona mu jo je vzel iz rok, jo položil na mizo in je poklical Currito.
Currita je prihitela, diplomat jo je spremljal. Ko je zagledala darilo, je nalahno kriknila. Zdelo se je, da od začudenja, v resnici pa le od strahu in iznenadertja . . .
Škrinjica jo je spominjala na drugo, tej slično. Edini razloček je bil, da je pokrov njej znane skrinjice krasila črka S, izdelana v zlatu, na tej-le pa je bil na tistem mestu samo žamet nekoliko oguljen . . .
Nekaj trenutkov je darilo nepremično gledala in si ga ni upala odpreti. Vsi so se gnetli krog nje, jo tiščali k mizi in hoteli videti ta čudež. Ni ji preostalo drugega, morala je dvigniti pokrov . . .
Splošen vzklik iznenadenja — Currita je srdito zarežala ...
Bel žamet ie znotraj odeval skrinjico in na njem je ležal v vsej svoji lepoti mojstrsko izdelan okvir iz kovanega srebra — isti, ki ga je bila Currita darovala Jakobu v tej-le škrinjici, obenem s svojo sliko . •	| % i ^
Njena slika je izginila . . . Mesto nje pa je ležala v okviru druga, čudna slika: vejica kamelij v naravni velikosti, nad njo pa doprsna slika ženske pri odprtem oknu, dame, katero so vsi poznali ... Z izzivajočo predrznostjo je gledala iz slike in kazala jezik kakor razposajen cestni pobalin . . . Spodaj pa je gtalo:
bronaste zvonove, vsaj po večini. Prvotno smo mislil samo na veliki zvon, mala dva bi naročili pozneje. Toda imeli bi potem le Zato smo končno naročili mala dva zvona; velikega smo odložili za pozneje. Prejšnja mala dva zvona sta tehtala 340 kilogramov in 400 kilogramov; sedaj naročena bosta tehtala 460 kilogramov in 640 kilogramov. Tako bomo za enkrat imeli dva lepa bronasta zvona, težja kakor sta bila prejšnja mala dva.
, Ako naši prošnji ugodite, potem en zvon. pošljite svoj dar ali sami, ali pa skupno z drugimi na naslov: ŽUPNI URAD AMBRUS, Pošta: Zagradec na Dolenjskem, Jugoslavija, Europe.
O prejemu Vašega zneska Vas bo. ■ mo obvestili, ako nam bo Vaša 2d. resa znana. Tudi Vašim domačna bomo Vaše darove sporočili, tako da
Najtežje je bilo vprašanje, kako jbodo vsi darova]ci in daravi y ce>
skupaj spraviti potrebni denar. Tu- kvi 02nanjcni, kakor so bili vsi do-di to vprašanje smo precej ugodno 'secjanjj
rešili lani meseca novembra, ko smo! prtrr	■ ir - \t - , , *
_. . ..	.....I tfog blagoslovi Vas in Vase delo!
zvonove naročili. Ljudje so obljubi-. y Bogom!
li okoli sto tisoč kron, iz Amerike |	* " ' ^an Žavbi, župnik.
To prošnjo nam je izročil za natit
"Prevzvišeni senori kondesi de Albornoz. *
v
Mile de Sirop." * % m	7
Nihče ni zinil besede . . . Nihče ni skušal razložiti pomena slike . . .

t
/I
*
t
t
4
Rojakom Slovencem
Naznanjam, da sem pravkar prejel novo zalogo najboljših in naj-olj trpežnih čevljev za esensko in zimsko sezono.
V	zalogi imam vsakovrstne nizke in višje navadne čevlje za može in fante, žene in dekleta, v vsakovrstnih velikostih in modah po najzmernejših cenah.
V	zalogo sem dobil tudi večio množino ja-ko trpežnih čevljev za šolarje za dečke in deklice.
Pridite in naše blago.
y*em se priporočam!

II
0
oglejte si najtopleje
mm
JOSEPH PERKO
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI.
2101 W. 22nd ST.
Chicago. J1L
4
4
i +
4 4

Pošiljanje denarja v stari kraj brzojavno in drugače._
Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in je sedaj pripravljena za točno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod in sicer v dolarjih,
dinarjih, lirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo.
HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez morje po kabelnu in potem po pošti naprej. Pristojbina za tako kabel-pismo je $1.00.
DOBER IN NAVADNI NAČIN za pošiljanje denarja je potom pošte. Mi imamo svoje lastne zveze v starem kraju z zanesljivimi bankami in pošto in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom, ali na svojo	_ftgšto.	f
NAŠA^MOHPnUsTje^^fl^HpMIl^VKih dolarjev v Jugoslavijo, bodisi po brzojavu ali po pošti. Ne pozabite tega!
NAŠE
CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte se!
POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj, ter tudi za potovanje od tam sem. kakor tudi vse druge posle tičoče se starega kraja. Vam najbolje oskrbi naša banka.
Denarne pošiljatve in Vsa druga pisma naslovite na
smo imeli lepo svoto, stari ubiti zvon bi bil pa tudi precej vrgel. Nesreča naša je to nesrečno padanje našega denarja. Žvonarna je prevzela delo za mesec oktober s pogojem, I da plačamo zvonove po ceni, ki bo veljala ob prejemu zvonov. Novembra pa je bila cena za 1 kilogram bronastega zvona 250 kron, danes je' pa že 360 kron. Račun iz novembra danes ne velja več.
Gotovo Vas bo zanimal' proračun za naše zvonove, kakor danes izgleda:
Zvonova težka 1100 kg po
360 K bi stala ........K 396.000.—
Žvenklji in ostalo bo stalo najmanj ..............K 34.000.—
Toraj skupaj......
Zagotovljene imamo sledeče svote:
. K 430.000.— do danes pa
v naš list Mr. Anton Gregorich 12 Chicago. Vse darove v ta namen naj se pošlje direktno na gori imenovani župni urad. ali pa na dol* podpisanega, ki bo pazil, da bo vsak cent prišel v prave roke.
Mr. Anton Gregorich, 2112 West 23rd St. CHICAGO, ILL.
Šinkovic Ivan, župan in ključar.
I
FRANK GIMPEL,
Slovenski zidar in kontraktor se prav toplo priporoča bratom Slovencem in Hrvatom v Dufth thu in okolici.
Delo dobro in garantirano. 1315 —101 Ave. W. New Duluth
fl
70 — gth Ave.,
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
NEW YORK« CITY.
3ft

List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. C-ist Edinost zahaja skoro ▼ vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine iso nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO .SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati ▼ listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, d« bodo znali, kaj prirejate in kdaj I
NAŠA TISKARNA
le sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomni* jo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaš te naročilo drugam. Ako le ta storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine .mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ali veliko. ^Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago. DL
s