NAS RAZGOVOR Miro Medvešek, predsednik občinske kulturne skupnosti Jabolko in kruh nista dovolj... »Glejte, težko nii je, da v Šiški niniaino kulturnega doma, ni lepo, da Valentinu Vodniku, prvemu slovenskemu pesniku, še vedno nismo uredili spominske sobe in žal mi je, da nam velik problem na primer predstavlja nakup nekaj narodnih noš. Po drugi plati pa ne smem zanikati, da sred-stva, ki so bila na voljo, niso bila koristno uporabljena. So in tudi bodo ...«, mi je povedal predsednik občinske kulturne skupnosti tovariš Miro Medvešek. • Tovariš Medvešek je sekretar v šent-viški delovni organizaciji »ŠPORT-OPRE-MA«, je znan družbenopolitični delavec in pesnik: • »Izdajam tretjo zbirko pesmi. Skupen naslov bo »Pozdravljena milina Krke«. V njej je z mojimi očmi zaznana in dojeta le-pota doline preke Krke. Gledam jo z očmi popotnika srednjih let in otroka, ki ga je osvojila lepota dela slovenske zemlje in pretresle strahote vojne, v preteklosti. To se v meni prepleta. Ljubezen teh ljudi do svoje zemlje, upor, klic življenja...« • Oči odraščajočega otroka so vpijale grozote vojne v Žužemberku, na križišču poti različnih vojska: plave, bele, nemške, italijanske. pa tudi partizanske. Kot enajst-ietni fante je igral harmoniko na mitingih in kulturnih prireditvah. Tu je spoznaval moč pisane in govorjene besede. • »Neverjetno moč je imela kultura v NOB. Predslave so bile za današnje pojme skromne, vendar so borce in vaščane odlo-čujoče navduševale. Podobno vlogo bi mo-rala imeti kultura tudi danes, mi ji pa pre-cej skromno režemo kruh. Res je, da so za-hteve ljudi in družbe danes večje in ni več dovolj samo jabolko in kruh.« • Mladi gimnazijec, pesnik je v šoli ure-jal literarni glasili Mlade obraze in Mlada pota. Objavljal je tudi v revijah Mladina, Obzornik in Naša beseda. Povedal mi je anekdoto iz dijaških let, Profesor Papler ga je nekoč poklical in ga vprašal, kaj so napravila dekleta s Prešernom. Molčal je, pa se je profesor zasmejal: • »Kar po šišensko povej !« • »Ja«, je odvrnil: »na šajbo so ga vrg-le . ..« Prihodnjič ga je profesor Papler povabil pred tablo: • »Prid' gor, da te bom mal' na šajbo vrgu ...« Nosilec kulturne dejavnosti v ob-čini je Zvcza kulturaih organizacij, njen predsednik je tovariš Vilko Ko-lar. Program občinske ZKO je pred-vsem: sodelovanje s sindikati, nude-nje pomoči pri sestavljanju progra-mov, vzgoja potrebnih kadrov, razvi-janje sodobnih umetniških hotenj in negovanje tradicije. • »Zdi se, da je nekje med šolo in de-lovnimi organizacijami izgubljeni stik. V šoli se stvar odvija nekako po načrtu, ko pa človek stopi na delo, je nenadoma ko-nec. Vse preveč je hlastanja po material-nih dobrinah in kultura je odrinjena. Ško-da, da ostajajo neizrabljene karte gledali-ških sedežev, škoda, da ni literarnih veče-rov ... Mladina vsrkava tuje vzore, v last-ni zgodovini pa imamo toliko lepega in na-prednega. Zdi se, da je tudi Zveza mladine premalo storila. Zavedam se, da ni mogoče nihati med potrebnim stanovanjem ali du-hovnim življenjem... V delovnih organi-zacijah se to sedaj rešuje s poklicnimi kul-turnimi animatorji in veselilo bi me, da bi čimveč delovnih organizacij imelo približno tako urejeno kot ima na primer Litostroj. To je ena pot...« ZKO predvideva na pomlad 1978 veliko prireditev NAŠA BESEDA 78. Sodelovali bodo: pionirski in mladin-ski pevski zbori, gledališke in recita-cijske skupine, folklorne, literarne in glasbene skupine. • Miro Medvešek zelo dobro pozna tudi pesniški svet. Kot iz rokava stresa imena in recitira odlomke različnih pesmi. V do-ločenem trenutku ga popade, da bi delal tisto. kar mu leži. Pisal bi pesmi. Vendar življenje je tako, da biti pesnik Medvešku pomeni imeti lepega konjička, možnost iz-povedi opazovanj sedanjosti in preteklosti. Biti predsednik kulturne skupnosti pome-ni čutiti z ljudmi, ki jim verz, glasba, lite-rarni večer, lutke, folklora prinesejo dolo-čena zadovoljstva. Biti sekretar, delavec v delovni organizaciji, pa je tisto glavno. Družba pričakuje od človeka, da bo nosi- lec idej in interesov kolektiva, da bo ustvarjalno živel in delal. Osrednji dogodki v letu 1978, ki bodo deležni pozornosti s strani iz-vršnega odbora kulturne skupnosti občine in ZKO, so vsekakor svečane proslave kongresa ZKJ in ZKS, 35. obletnica IL zasedanja AVNOJ in se-veda vsakoletni občinski praznik. * .• »Biti predsednik kulturne skupnosti je naporna stvar. Morda bi bilo dobro v bo-dočnosti tako funkcijo profesionalizirati. Mnogo temeljiteje bi človek lahko deloval. Težko mi je poleg ostalih dolžnosti na pri-mer predelati in temeljito razmisliti v enem kratkem tednu o 375 strani debeli in-formaciji. Napraviti pa je potrebno še za-ključke in predloge... V vsakem primeru pa nas vse na področju kulture čaka še ve-liko dela ...« _- Bogomir Šefic