Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo ]e v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesttčno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in sccljalne nameut delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-tltna enostolpna vrsta 2 25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 103.
Sobota 24. decembra 1927.
Leto II.
■v
Se vedno novi davki!
_ Klerikalna večina v obeh oblasteh skupščinah je naložila slovenskemu narodu cel kup novih davkov, t-o, ki je toliko rohnela proti dav-°mi ki jih je naložil slovenskemu gospodarstvu in slovenskemu ljudstvu Beograd, je končno skočila slovenskemu uradu v hrbet, se pridru-z;ia beograjski oligarhiji in uvedla sedaj doma, poleg starih beograjskih, se nekaj novih slovensko klerikalnih davkov. S tem, da je uvedla nove davke, je bilo treba tudi določiti, Kako se bodo davki vporabljali, in fer je bil namen novih davkov, da se 2 njimi usvarijo tudi
dispozicijski fondi za SLS,
Je le ta proračun sestavila tako, kako* je odgovarjalo strankarskim namenom in potrebam SLS, in ne pozebam oblastnih skupščin in slovenje dežele sploh.
Naravno, da se mora zlasti delovni narod Slovenije proti novim davkom, v kolikor zadevajo njegove interese, najodločneje upreti, in u-preti obenem proti načinu vporablja-nja teh davkov!
Naše organizacije bodo razvile v tej smeri svojo akcijo, danes navaja-®L0 podrobneje razmere in poslovanje ‘eHkalcev v mariborski samouprav-
skupščini ter stailšče naših sodru-gov v tej skupščini proti politiki večine. Iz tega se najbolje razvidi delo SLS za dobrobit malega slovenskega naroda . .
Kdo pije in kdo plača.
Samoupravna skupščina mariborske oblasti je imela od 19. do 22. decembra svoje zasedanje, na katerem se je obravnaval proračun za 1. 1928. Malo pozno so se spomnili naši oblastniki, da jim je za funkcioniranje njihove vlasti potreben reden bud-žet, pa so imeli jako tehtne razloge Za to. Svoj čas so namreč celemu svetu naglašali, da so iznašli kunšt, kako sc dci forsz davkov in bremen dobro gospodariti. Ta kunšt pa jim neče prav na dan — ako hočejo sploh gospodariti, morajo delati to že po starem, t. j. da je vsako delo treba tudi plačati, ako pa se to hoče, j« treba zopet kje vzeti, toraj nalagati bremena. Bremena nalagati pa je malo nerodna stvar, kadar so ravno volitve, takoj za njimi pa so se vršile po Večini občinske volitve, ki so bile zaključene šele prav pretečeno nedeljo v Mariboru. In točno en dan po poslednjih volitvah pa so sklicali svojo °blastno skupščino, da obravnava °Mastni proračun. Sicer so že par dni poprej dali ta proračun v javnost, a oo previdno zamolčali glavno obremenitev, obdačenje električnega toka, katero so šele na zasedanju sa-niem — kakor da bi jim šele ravnokar bog buče razsvetlil — vnesli v pro-račun.
O proračunski debati in v posameznih postavkah bomo obširneje še Sovorili. Za danes se hočemo samo omejiti na ugotovitev in kritiko potrebščine in pokritja.
Celotno nameravajo mariborski oblastniki potrošiti v bodočem letu 42,428.171.50 Din. Ravnotoliko mislijo tudi kasirati na dohodkih.
Novi davki.
Vsa potrebščina, v kolikor se ne tiče uprave same, t. j. stroškov na ( gospode oblastne odbornike, na urad-
ništvo, na skupščino in podobno, se bo uporabila skoraj izključno za potrebe dežele, t. j. kmečkega stanu. Mi seveda nismo proti temu, da se skuša kmečkemu stanu pomagati na noge, ali vsaj pokazati bi bilo potreba, da se hoče upoštevati tudi druče stanove, posebno še, če se od teh zahteva izključno plačilo za vse. Večina tega ni smatrala za potrebno. Povspela se je celo tako daleč, da je po svojih govornikih zopet govorila o brezposelnih lenuhih, ki naj bi raje delali, saj na kmetih je dela dosti ter v 16 urnem delavniku na kmetih, dočim je industrijskemu delavstvu še 8 ur pre” več. Oblastna uprava bo stala Din 2,435.380 — a oblastna imovina (zdravilišča in obl. poslopja) 13,522.394.50 Din — (ki pa jih plačajo zdravilišča sama). Javna dela — t. j. predvsem intervencije bodo stale 5,910.161 Din. Tu gre izključno za cestne in vodne zgradbe. Vse na deželi in v izključnem interesu kmečkega prebivalstva. Za kmetijstvo se porabi Din 5, 003.357.75. Od tega naslova naravno proletariat ne bo imel ničesar. Tudi kmečki proletariat malo. Naslednji naslov je zdravstvo. Zanj je določeno 9,950.570.—. Prvotno je bilo za ta naslov dolečenih 21,550.570 Din, ker se je nameravalo graditi novo umobolnico. To so zaenkrat še pustili. Pustili, ker se jim je postavil kapital v bran. O tem nižje! Deloma pride ta naslov tudi v korist mestnemu prebivalstvu in proletariatu. Pa samo deloma — kar je tudi tu vse prikrojeno na kmečko plat. Naslednji naslov nosi bombastično ime »socialna politika«. A tudi ta politika naj bi po njihovem v prvem redu služila kmečkim interesom. Obsega predvsem postavke karitativnega značaja, podpore obči-
nam.
Predlog socialističnega kluba glede ustanovitve fonda za brezposelne in starovpokojence je bil odklonjen. Za borze dela je vnešena »velikanska« vsota 15.000 Din. Pač pa se je sprejel predlog poslancev socialističnega kluba glede fonda za skrb za izseljence in priseljence (100.000 Din), glede del. gospodinjskega tečaja (5000 Din) in glede fonda za gradnjo stanovanj — v katerega pa so vnesli samo smešno vsoto 500.000 Din. — Naslov obrt, trgovina in industrija izkazuje potrebščino 461.000 Din. Posredno pride ta postavka tudi v korist proletariatu. Zato pa je postavljena tako smešno nizko. Tudi šolstvo in prosveta je zapostavljena stroka. Izkazuje 793.000 Din potrebščine. Polovica te vsote je namenjena zopet kot podpora kmečkim občinam k vzdrževanju šol. Kulturni zavodi pa dobe samo 50.000 Din in Narodna galerija v Ljubljani, iz katere naj bi nastal najvišji znanstveni zavod Slovencev. Znanstvena akademija, tudi samo
50.000	Din. — Za Slovence ni kultura!
Rezervni skladi...
Skoraj toliko kot potrebščina za obrt, industrijo in trgovino ter šolstvo in prosveto skupaj, si je ustvaril oblastni odbor — poleg številnih drugih rezerv posebnega splošnega rezervnega fonda. Ta izkazuje potrebščine 909.308.25 Din.
Vse skupaj toraj 42,428.171.50 D. Kdo jih bo plačal? Deloma država. Ta da iz svojih sredstev zneske:
1. po uvedbi o prenosu poslov na samouprave ...................... 8,460.382	Din
2. krediti za zdravstvo iz drž. proračuna 1,426.510 Din
skupaj 9,886.892 Din
Država tega denarja seveda ni snela, z lune, ali dobila od kakega bogatega strica iz Amerike, temveč ga je izprešala iz davkoplačevalcev. Dognano pa je, da je pri nas 80°/0 vseh državnih bremen, konzumnih davkov. Te plača konzument — t. j. vse prebivalstvo. V prvem redu toraj proletariat. Toraj ta znesek plačajo proletarci.
Drug del kritja prvi donos oblastne imovine (kmetijske šole, nasadi, drevesnice, zdravilišča). To je Din 14,721.817.50.
Vse ostalo pa bodo krili lastni oblastni davki, takse in doklade.
Ti so: Davek na nočni obisk ka-varen, gostilne in barov ter plesne prireditve. Gostje bodo morali po 24. uri plačati po 2 Din, v barih in nočnih kavarnah pa 10 Din. Za podaljšanje policijske ure bo treba plačati tudi oblastno takso, Ta pa ni povsod enaka. Za mesta znaša 100 Din, za trge 50 Din a za vasi 30 Din.
Vse veselične prireditve bodo o-bremenjene z 50°/o doklade na državno takso. Za kinepodietja znaša ta taksa samo 25°/0.
Otročje je, da so se vrgli tudi na obdačenje plesnih vaj, ki jih imajo mladi fantiči in deklice. Prihodnjič bodo bržkone obdačili tudi otroško veselje po otroških vrtcih.
Vse to bo neslo oblastnikom Din
1.300.000 — če bo.
Naslednja davščina je na motorna vozila. Obdačeni bodo osebni in tovorni avtomobili in motorna kolesa. Izjemo tvorijo le traktorji, ako služijo poljedelstvu. Za osebne avtomobile se bo pobiralo do 35 efektnih Hp. od vsakih začetih 100 kg čiste teže 100 Din od 35 Hp. naprej pa pavšalno 2000 Din letno. Tovorni avtomobili bodo plačevali po 50 Din od 100 kg nosilne teže a motorna kolesa brez prikolice 200 Din, z prikolico 300 Din letno.
Od te davščine pričakujejo Din
841.000 letno.
Nato pride 100°/o oblast, doklada k državni pristojbini na lovske karte z donosom 80.000 Din. Potem zakupnine lovišč z donosom 200.000 Din.
Potem 25°/o doklada na pridobnini po pogl. II. z donosom 400.000 Din. To plačajo izključno industrijska
podjetja. Njihova stvar bo, kako se bodo otepala z našimi oblastniki. Sicer pa je to poglavje zelo poučno z ozirom na davčno prakso v naši državi. O priliki bomo o njem spregovorili več.
Nato pride 100°/0 doklada k davkom na tantjeme. Te dobivajo izključno delničarji velikih kapitalističnih podjetij. Kapitalisti pa znajo takšne stvari lepo skriti. Zato si tudi naši oblastniki ne obetajo od te doklade več kot Din 100.000.
Še vedno davki na konsum.
Zato pa bodo več nesli čisti kon-sumni davki.
100°/0 doklada k drž. trošarini na pivo bo nesla 3,400.000 Din. V Mariboru bo plačati od vsakega hi piva davčne trošarine	.	.	.	.62	Din
občinske trošarine	.	.	,	. 60	»
oblastne trošarine	.	.	■	. 62	»
skupaj 184 Din
samih davkov.
100°/o doklada k drž, trošarini na žganje, rum in likerje ter bo dala oblasti Din 800,000.
Več pa bo dala zopet 100°/o k državni trošarini špirit, namreč 3,600.000 Din.
Ravno tako 50°/0 doklada k državni trošarini na vino. Namreč Din 2,479.462. Vino bo v Mariboru obremenjeno sledeče:
državna trošarina na hi 35 Din 400°/o občinska doklada 140	»
obč. pribit. 1 Din na 1. za hi 100	»
oblastna doklada	17.50»
skupaj 292.50 Din na hi vina samo davka. Ker se po statistiki leta 1926 spije v Mariboru po 37.5 1 na vsakega prebivalca, znači, da bo od novega leta dalje obremenjen samo po davku na vino vsak prebivalec mesta z 109.48 Din. Zadnja — pa tudi najkrivičnejša davščina pa je davščina na konzum električnega toka — po 0.02 Din od KW. Ta bo znesel 360.000 Din.
Celotno davščino pa klačajo samo mali konsumentje, ki ne potrošijo letno nad 100.000 KW. Za velekon-sumente pa velja progres navzdol, tudi o tej davščini bomo še izprego-vorili.
Iz vsega pa je že sedaj razvidno, da so mariborski oblastniki stroko udarili po konsumentu v mestih — da dobe sredstva za svoje volilce na deželi.
Bremena te samouprave mora zaenkrat izključno nositi proletariat — ki pa sam nima od nje prav nič.
Socialistična stranka proti novim davčnim obremenitvam!
Članstvo krajevne organizacije SSJ v Ljubljani je razpravljalo na svojem sestanku o novih davčnih o-bremenitvah delovnih slojev, ki jih predvideva državni proračun za leto 1928 in sklenilo naslednjo protestno
resolucijo, sprejeto na sestanku krajevne organizacije SSJ v Ljubljani dne 17, decembra 1927.
S finančni zakonom, ki obseza proračun za leto 1927/28, uvaja vlada s svojo davčno predlogo nov atentat na službene prejemke delavcev in nameščencev s tem, da predpisuje na osebnodohodninski in ročni davek 40odstotno invalidsko in 20-
odstotno komorsko doklado ter za kvalificirane delavce osebnodohodninski davek, ki je po doslej veljavnih določbah veljal v naših prečan-skih krajih le na zasebne nameščence.
Taka davčna obremenitev je krivična, ker obremenjuje najsiromaš-nejše slpje ne oziraje se na njih ma-terijalni položaj, ki je povprečno do 50 odstotkov pod eksistenčno možnostjo in neoziraje se na negotovost poslenja in zadostnega zavarovanja v slučaju bolezni in onemoglosti. S temi davčnimi bremeni se obremenjuje pridobitek za življenje, dočim se obdavčuje pri vseh gospodarskih panogah pridobljeni gospodarski prebitek.
SSJ stoji sicer na stališču direktnih davkov s pravično progresijo, ki naj jih plačujejo gospodarsko oziroma kapitalistično močni krogi. Odločno pa protestira, da se obdavčujejo prejemki že od 6000 Din letnih prejemkov dalje, kateri znesek nikakor ne more predstavljati eksistenčnega minima v naši državi in zahteva, da se zakoniti eksistenčni minimum zviša na 30.000 Din. Mar bi odgovarjalo predvojni pariteti z ozirom na zlato valuto in tržne cene.
Krajevna organizacija SSJ v Ljubljani zaradi tega odločno protestira proti takemu zenačenju davkov, s katerim se prevali davke prav na one sloje, ki so po svojem socialnem položaju najslabše situirani.
Uvedba teh novih davkov je tudi z gospodarskega stališča napačna, ker se z njim ubije velik odstotek kupne zmožnosti delovnih slojev, zaradi česar bo trpelo vse gospodarstvo, ki se itak že nahaja v krizi.
Poučen neuspeh.
Dne 19. decembra ob 9. uri dopoldne se je vršila v rudniški restavraciji v Trbovljah med zastopniki Trboveljske družbe, rudarsko oblastjo, delavske zbornice in predstavniki posameznih strokovnih organizacij anketa o gospodarskem in delovnem položaju rudarskega delavstva, zaposlenega pri TPD.
Mislimo, da bednega položaja položaja naših rudarjev in krivičnega postopanja TPD napram njim ni potrebno tukaj opisovati, ker vemo, da je vsa poštena delavska javnost, ki je bila po svojih zastopnikih na tej anketi itak zastopana, že uverjena o vsem tem, kakor tudi, da so zastopniki delavstva s tajnikom Delavske zbornice, sodr. F. Uratnikom, temeljito dokazali TPD krivičnost in ne-vzdržnost bednih razmer rudarskega delavstva.
Toda TPD je odločno vztrajala na odklonilnem stališču glede slehernega povišanja delavskih plač. Nami-gavala pa je, da bi se mogoče dalo o tem govoriti, če bi delavstvo prehodno pristalo na podaljšanje delovnega časa v jami (na takozvanem
»Ablosung von Ort« in zunaj) na 10-urni delovnik. O tem pa zopet delavska delegacija niti razpravljati ni hotela. V nadaljnem je delavska delegacija neusmiljeno bičala krivični premijski sistem, kateri omogoča razliko delavskih plač za 1—4 in zahtevala izenačenje tega na predvojni način, razlika pa se naj da na obstoječe temeljne plače. Družba je sicer izjavila, da bo zadevo natanko proučila, a v koliko pa jo bo rešila v prid najbednejših, je še veliko vprašanje.
Glede pritožb rudarjev zoper prevelike kazni, črtanje vozičkov, varnostnih naprav itd., se je sklenilo, da se bo o tem razpravljalo pri posameznih ravnateljstvih v revirjih.
Tako je končala ta, od delavstva tako težko pričakovana razprava, katere neuspeh naj bo v pouk vsemu rudarskemu delavstvu, da je razredni boj samo eden in se mora izražati v enotni razredni strokovni organizaciji. Ta organizacija se danes imenuje ZRJ. Če se bodo rudarji iz te ankete to naučili, potem bo pač uspeh v prihodnjič vse drugačen.
Dnevne novice.
BOŽIČ...
Jezušček se je rodil, v izveliča-rtje trpečih, gladujočih, zmrzujočih. In lučke svete in zvezda vodnica in romarski sveti Trije kralji. Daljni svet daljne Palestine s svojimi po odrešitvi koprnečimi sužnji se vzbuja pred nami, medtem ko vabijo po vseh cerkvah katoliškega sveta k veliki maši trpljenja in vstajenja... Kolikrat se je že v teh dveh tisočih letih vrnil Božič rojstva in Velika-noč vstajenja, kolikokrat so že polnočni zvonovi valjili in klicali k aleluji — in vendar, ali ni po dveh tisočih letih svet še vedno suženj, ali niso na mesto helotov in parijev stopili proletarci, ali niso bogati še vedno srečni in vsemogočni, siromašni pa gladni in brezmočni? Ali ne zmrzuje še danes nesrečna proletarska deca po mestih in vaseh? »Pustite male k meni priti/« je rotil in klical Križani; in kaj so njegovi nasledniki storili za človeško deco, da bo srečna in vesela? Le poglejte v hiše naših delavcev in razlaščenih kmetov, kako je tudi ta Božič gladen in mrzel, kako je deca nesrečna. Pa v hiše brezposelnih poglejte — kako žalosten je ta Božič,
Božič trpljenja, Božič zmrzujočih in plakajočili otrok, onemoglih staršev. Kako ste odrešili in osrečili človeštvo, posvetni mogočniki in mogočniki v mitri in škrlatu? O, še niso izumrle naše nade, še pride Božič rojstva človekovega in vstajenja njegovega, pride spet iz najnižjih nižin, pride iz prevaranega, zavednega, za rdečo zastavo socialnega osvobojenja in odrešenja korakajočega ljudstva!
Novi davki na delavske in uradniške plače. Beograjska vlada ni še nikoli nič pametnega in dobrega iztaknila, toda kar pripravlja sedaj v svojih parlamentarnih odsekih, utegne postati izmed vseh dosedanjih go-rostasnosti največja gorostasnost! Ker jo je opozicija v vprašanje dohodnine vendarle nekoliko ugnala, se hoče sedaj v svoji blazni davčni politiki okoristiti s tem, da nabije nov davek na delavske in uradniške plače! Če bi se o tem govorilo začetkom spomladi, bi rekli, da uganjajo dobro rejeni vladni poslanci aprilske šale, tako pa moramo misliti, da le ni izključena možnost, da bodo znova o-bremenili že itak škandalozne dohodke delavcev in uradnikov. Če je
Hoji Bo2Ki.
Malo jih je bilo v mojem življenju, ki bi jih bil res praznoval. Moja božična drevesa so bila zelo redka. Prvega sem videi ko sem hodil v prvi razred ljudske šole. Človekoljubne trške dame so priredile božičnico revnim šolskim otrokom. Topot sem se je mogel tudi jaz udeležiti. V dvorani je žarelo drevo in jaz sem strmel vanj kakor v nebeško čudo in prav nič ne vem kedaj mi je bila potisnjena v roke nova kosmata kapa, polna keksov. Pojedel sem jih med potjo domov pet, ostale sem nesel materi. Drugo leto so priredili zopet božičnico, ki se je pa nisem mogel udeležiti, ker nisem imel spodobne obleke. Pač pa so mi pozneje dali v šoli nov topel suknjič. Še danes se hvaležno' spominjam nadučitelja Četinata in Krenerjevih gospodičen. Potem so se božicnice nehale. Ko sem bil star 10 let, mi je dal boter za »Kristkindl« desetico. Ker sem vsak božič sanjal o jaslicah in božičnem drevesu, sem hotel s tem bogastvom svoje sanje uresničiti. Kupil sem za 4 krajcarje pastirčkov, z a4 krajcarje bonbončkov, zavitih v papir, in za 2 krajcarja drobnih svečic, dve za 1 krajcar. Odrezal sem v gozdu majhno smrečico in nabral mahu in se doma ves navdušen skrivaj spravil na delo. Hotel sem mlajša brata in sestrico presenetiti. Ali mati je koj opazila. Začelo se je zasli-
ta namera trdna in definitivna, moramo pač povedati vladi, da topot le ne pojde in da se bomo branili proti taki nepojmljivi davčni gorostasnosti z vsemi štirimi. Nikjer na svetu ni uradništvo in niso delavci tako nizko plačani, kakor pri nas — pa naj nato nabijejo še nov davek, mesto da črtajo še stare! Jok!
Vlada dela. Zadnje tedne je gosp. Vukičevič organiziral v Sloveniji zajce, divje peteline in jelene. Ni res torej, da vlada ne dela.
Tudi SLS dela. Klerikalci podpirajo v Beogradu prav krepko vladni budžet in nove davke in ker so že pri temu, so še doma v samoupravnih skupščinah nabili kar na svojo roko še nekaj davkov kot še posebno božično darilo svojim zvestim Kranjcem in Štajercem. Ni res torej, da klerikalci ne delajo.
Sovjetska vlada namerava razviti ogromen sistem radiokomunikacije. V Moskvi je že danes ena največjih oddajnih postaj na svetu; zdaj jo mislijo še ojačiti, da bo lahko oddajala poročila po vsem svetu. Walter S. Rogers, ameriški radioekspert, ki je svoječasno bil svetovalec v državnem departmentu v Washingtonu glede mednarodnih komunikacij, je zdaj v Moskvi in se zelo zanima za sovjetski radio.
Beli teror v Kantonu traja dalje. Morijo se vseprek moški in ženske. Sfanatizirana množica vpije po ulicah »Pobijte vse komuniste!« General Li čang sun je ušel nacionalistom iz Kantona in zbira po deželi nove rdeče čete da reši Kanton. Po mnogih krajih južne Kitajske se upira podeželsko ljudstvo nacionalistični strahovladi. Sovjetski general Koraz-ni, ki so ga zaprli v Šanghaju, je začel z gladovno stavko.
Vsled strahovitega mraza zadnjih dni je ob železniški progi, ki vodi skozi Macedonijo proti Gjevgjeliji, zmrznilo 17 naših vojakov, ki so stali na straži. — Naši klerikalci še sedaj niso izposlovali, da bi služili naši vojaki v Sloveniji, kakor so vsoječas obljubljali, dasiravno so v vladi.
Mahatma Gandhi, veliki indijski narodni vodja, je umrl. Njega so Angleži imenovali »veliki puntar«, ker jim je s svojo vztrajno akcijo med podjarmljenim indijskim narodom resno ogrožal temelje angleškega imperija.. Kot filozof je Gandhi širil ideje samaritanstva in je v tem pogledu mnogo sličil na srednjeveškega italijanskega Francisca d' Assi-si. Indijsko ljudstvo ga je naravnost oboževalo.
Poštne položnice, ki smo jih z letakom iSibirski punt vred priložili naši zadnji izdaji, so namenjene za naročilo te zanimive knjige, ki se je ravnokar dotiskala v Ljudski tiskarni. To sporočamo našim čitateljem radi tega, da si za božič knjigo naro-če, pa tudi radi tega, da ne bi kdo zamenjal te položnice z našo, ki jo večkrat prilagamo za naročnino!
Telovadni tečaj DTE podzveze v Ljubljani. Sporočamo vsem DTE podružnicam, da se vrši telovadni tečaj nepreklicno od 1. do 7. januarja. 1928,
TVOBKICJIXEM.I«Ol1.BAirtlAXOVJIRNEUlNS7TIUipA
. DRUŽBA 2.0Z.L3UBL3ANA
NX'AX\---------------------------
ORIENT
Terpentin!
PRODAJALNA
DUNAJSKA C.14 UUBDANA
POLEG TRGOVIN A SCHNEIDEf»*VEROVŠEK
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEJ!
Tečajniki se morajo javiti 31. dece®' bra do 7. ure zvečer v centralne® tajništvu »Svobode«, Marksov tis 2/II. Stanovanja za posestnike je pre' skrbljeno. Opozarjamo pa, da si vsa^ prinese najnujnejše toaletne potreb' ščine s seboj. Člani naj prinesejo tudi odeje, za članice bodo preskrblje' na privatna stanovanja. — Tehnični odbor DTE Vrhove Jože, Beabler.
Ne v potu svojega obraza, ampak s pomočjo moderne znanost' peri svoje perilo! Peri perilo ne d* pereš, »Radion« pere sam, pa rad* tekra še danes kupi en zavitek! Ne škodi perilu.	_____
Maribor.
Narodno gledališči; v Mariboru.
Sobota, 24. dec.: Zaprto.
Nedelja, 25. dec.: Ob 15. uri: »Logarje^ Krista«. Znižane cene. — Ob 20. uri-»Eva«. Znižane cene.
Pondeljek, 26. dec.: Ob 15. uri: »Bajade* ra«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Ia" krat v starih časih ...«.
Negujte zobe s
„PEBECO“,
poslužujte se ,NIVEA" za kožo
Kdor si še ni osiefal
bogate zaloge in velike izbire mojih, pravkar v večjih partijah dospelih damskih in moških dublov in velurjev, naj takoj pohiti k tvrdki
L. ORNIK
v KoroSko cesto štev. 9y
kjer dobi blago pod ugodnimi plačilnimi pogoji!
Sevanje: Kje sem dobil te stvari? Kdo mi je 'dal dennr? Torej tako že znaš sedaj zapravljati denar! Mesto da daš denar meni, da kupim za praznike vsaj četrt kile sladkorju, pa ga zapraviš za take prismo-darije! Štirinajst dni že pijemo grenko kavo in jo bomo radi tebe morali še čez praznike!
In neusmiljeno me je našeškala. Ena najlepših mojih iluzij je bila ubita. To je vzbudilo takrat v meni sila trpek občutek. Ko sem odrastel in znal ceniti vse muce-ništvo svoje matere, ji tega nisem več mogel šteti v zlo. Trpki so moji spomini na božiče moje otroške dobe. Dostikrat smo za praznike komaj zmogli skledo nezabeljenega močnika. In v postelji je leža a bolna mati in si želela skledice mleka, ki ga ni nihče dal zastonj.
Kmalu sem moral na kmete služiti. Spočetka za pastirja, pozneje za malega hlapca. Nikjer ni bilo tiste kmečke božične poezije, o kateri toliko pišejo. Na božični dan je razdelil gospodar služinčadi vsakemu svoj delež kolača in prekajenega mesa za cele praznike. Odnesel sem ga v hlev in ga spravil pod zglavje svoje slam-njače. Popoldne pa, ko sem bil prost, sem nesel svoj delež daleč domov svoji materi. In ko so potem prigrizovali drugi svoje deleže k zelju, sem jaz jedel samo zelje. Božično drevo sem pa videl edinole v cerkvi.
Ko sem služil vojake, je zopet zagorela ena svečka na božičnem drevesu tudi j meni. Naš' stotnik Echer je bil dober mož. Celo leto je opominjal kuharja, naj štedi, da prihrani pri menaži za božični priboljšek. To je bila umetnost. Erar je plačeval za prehrano samo 3 krajcarje na dan za moža. In vendar je bilo vsak božič par kronic na strani. Naročili so pri peku za vsakega moža stotnije eno masleno štruco, kupili za vsakega dve cigari, par litrov ruma, čaja in sladkorja. Iz ene sobe smo odstranili postelnjake, postavili po sredi mize in jih pregrnili z rjuhami, na sredino pa postavili smreko. Kuhar je skuhal čaj, opasal svež bel predpasnik in dal zanesti cel kotel v našo slavnostno dvorana, ram smo nadzorovali, da se je zlil ves rum in vsul ves sladkor v kotel, kajti vedeli smo, da pije kuhar tudi ob drugih prilikah rad čaj. Prišel je stotnik in lastnoročno prižgal svečice na drevesu, nato pa nam držal gin-ljiv nagovor, da naj ne bomo žalostni, da smo morali ostati v vojašnici in nismo mogli iti z drugimi na dopust, ker s tem baje služimo domovini. Mi smo bili seve vsi ginjeni; marsikateri si je še z rokavom potegnil preko oči in našega stotnika bi bil najraje kar drug za drugim začeli poljubljati. Ni bilo pri vseh stotnijah tako, ker naš stotnik je bil dober mož. Povedal nam je še, da nam dovoljuje za ta večer celo noč prost izhod, voščil nam je vesele praznike in je odšel. Tedaj se je naše pi-rovanje začelo. Tudi harmoniko smo imeli
in pri plesu je zdaj eden zdaj drugi mar-kiral damo. A prav vesel le nisem mogel biti: vedel sem, da moja mati doma bolna leži in da najbrž niti mleka nima. Ko sen1 praznoval pri vojakih drugi božič, je bila moja mati že pokopana.	.
En božični večer sem praznoval tud' pod zemljo. Delal sem v rudniku in setf bil za ta večer določen za varstveno službo. Podzemlje se mi je zdelo ta večer posebno skrivnostno. Povsod se mi je zde' lo. da se pregibljejo neke sence in šepečejo.	^
Potem so se vrstili razni božiči: praZ' noval sem jih v hišah bogatih aristokrate 1 kjer sem kot sluga moral prirejati in kititi božična drevesa drugim, razvršča* pod drevo dragocena darila za druge prižigati na drevesu svečke, ki ni noben^ meni gorela. In praznoval sem božio podstrešni sobici velemesta, sam, ščen, brez luči, pri mrzli peči, že ve tednov brez zaslužka, ne da bi vedel, * ' bom drugi dan jedel. In ta zapuščenost i božični večer, ko si vsak poišče svoj aon. čeprav ga je poprej celo leto lahko po8‘ šal, ko vsak človek zahrepeni po lJi|D’ ko največji zakrknjenec začuti P°tre riti nekomu nekaj dobrega, na ta P™i praznik družinske sreče, me je z' a vznemirjati in dušiti; zbežal sem ven ulice in se zavidljivo oziral v rJ}zsYf _vet-okna, kjer se je za zavesami skrival* loba, toplota, liube^n (inoiSreča.|hodnjič)
Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam:
RAZUMNA
MICA
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela kadion. Radion sam ? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
«4
V odgovor- Pod tem naslovom smo prejeli naslednjo izjavo: »V 101. številki pričujočega glasila je anonimen dopisnik pod zaglavjem »Slučaj Knupleš* mesec dni po dogodku na značilen način napadel tukajšnjo deško meščansko šolo oziroma nje ravnatelja. V odgovor, ki bodi zadnja beseda z moje strani v lem oziru povem neznanemu prijatelju sledeče: Kdor hoče soditi ol(j,ektivno, mora poznati glas obeh plati. Dopisnika pa seveda ne morem siliti, da bi se informiral v šoli. Vsak voda urada mora popraviti neresnico, ki jo trdi kdo o njem ali o uradu v časopisih. In če so pisali o omenjenem dogodku časopisi, da »se je deček ustrelil, ker se je skregal z učiteljem« ali »v šoli se je ustrelil« pa »kriva je bila šola, kar bo dokazala preiskava« itd. je bila je dolžnost ravnatelja, da to uradno popravi in zaščiti čast učiteljstva in zavoda. Da je padla v popravku beseda »delamržen«, se je to nanašalo seveda na delo v šoli. O domači pridnosti učitelj ali ravnatelj pri 500 učencih ob najboljši volji ne more' biti zadostno poučen. Lekcijo o kulturi srca hvaležno odklanjam. Morebiti je potrebna še marsikomu in ne samo pedagogom. V vsej svoji šolsk* praksi še nisem nikogar tožil in tudi mene ni tožil nihče. Tudi na psovanje in sramotenje med štirimi stenami pisarne bi ne bil reagiral, čeprav mi ni dana srčna kultura. Če pa se preseli sramotenje na šolski hodnik, da ga lahko čujejo učenci in učitelji, potem pa je dolžnost vsakogar, posebno pa uradnega predstojnika, da očuva sebe in zavod, ki mu je izročen v vodstvo. Grožnjo z ministrstvom in parlamentom je podal dopisnik popolnoma v znamenju srčne kulture. Gotovo dobro ve, da je danes mogoče spraviti v pokoj ali ob kruh človeka, ki se ne zaveda drugega prestopka nego svojega preko tridesetletnega nesebičnega dela za šolo in deco. Da končno po skromnih močeh povrnem dopisniku skrb za mojo malenkostno osebo, mu svetujemo, da predno se bo spravil k pisanju o našem šolstvu, malo pogl&da k učiteljstvu, z dobrim namenom. Izvedel bo morebiti kaj poučnega za svoje znamenito pisanje z ozirom na današnjo mladino. Želim mu tudi, da bi dosegel v lepoti besede in v dobrem namenu pisanja profesorja Pirnata, ki ga omenja v svojem dopisu. In še to: Pod svoje dopise in poučne članke naj postavi svoje ime, da bom vedel s kom imam opravka.« — D. H. —(Op. ur. Kakor smo uvrstili v našem listu v tej izjavi omenjeni dopis o zadevi dijaka Knupleša, tako priobčujemo tudi to izjavo, na stvar samo se pa bomo v listu še povrnili.)
Klerikalni »sistem«. Mestni zidar K. se je hudo pregrešil proti klerikal-
ni korifeji, zato je bil pred dnevi odpuščen. Srečen, da niso več grmade v praksi, ker bi se sicer ne imel kaj veseliti. Mariborski klerikalci so menda najbolj brutalni v boju za svoj režim. Ni torej čudo, če se ljudje, ki se sicer ne bavijo s politiko, razburjajo. Ko so nekateri klerikalni proteži-ranci malce le preveč hvalili klerikalno »delo« na občini, si je dovolil oporekati in nje pri tem pripomnil, da je lahko delati z dolgovi. Takoj na to je letel nek klerikalec k dr. Leskovarju ter mu povedal, da je rekel K., da dela Leskovar dolgove, Leskovar je dal poklicati K. k sebi ter mu rekel: »Vi ste rekli, da jaz delam dolgove?« »Vi ste odpuščeni!« Omenimp naj, da, je K. že 9 let pri mestni občini eden najboljših delavcev. Nas to prav nič ne preseneča, ker klerikalci zlorabljajo pač svojo moč na vseh koncih in krajih. Tudi s. Grčarja so klerikalni delavci obrekovali, ker so jih katoliški »mojstri« v obrekovanju, tako učili. Napadi na Grčarja so bili naravnost kriminalnega značaja ter žaljivi ne le zanj ampak za celo stran* ko. Toda župan Grčar se ni maščeval nad nikomuj;. Klerikalci pa gredo dva dni pred volitvami, pa vržejo družinskega očeta na cesto. — Lepo!
Novemu občinskemu svetu. V Danjkovi ulici v baraki št. 8 stanuje neka družina S. v veliki defektni sobi, ki je še do danes niso popravili, sedaj pa morajo v njej zmrzniti. Treba je takoj razdeliti prostor v kuhinjo in sobo, ki se bo dala kuriti. To je nujna dolžnost občine, ako že tej družini noče ali ne more preskrbeti drugega stanovanja. Pomagajte, dokler ne bo prepozno!
Pevski odsek »Svoboda« vabi vse svoje prijatelje in znance na svojo Štefanovo proslavo, spojeno z božičnico, ki se vrši dne 26. dec. 1927 v prostorih Ljudskega doma. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina Din 5.—. Na sporedu: godba, ples, razdeljevanje daril, konfeti-boji itd. Kdor želi pri tej priliki obdariti svojega svojca ali prijatelja, naj odda darilo do dne 26. decembra do 7. ure zvečer gostilničarju Ljudskega doma. Za obilen obisk se prioroča Odbor.
Celje.
Čajanka »Svobode«. Podružnica »Svobode« priredi na Štefanovo v mali dvorani hotela »Union« socialistično čajanko, združeno s petjem, plesom in prosto zabavo. Čajanka se začne ob 16. uri (4. pop.). So-druge in sodružice ter prijatelje proletarske zabave vabi k obilni udeležbi odbor.
Združene socialistične organizacije priredijo dne 31. decembra v prenovljeni dvorani pri »Zelenem travniku« Silvestrov večer, na ka-
terega že danes opozarjamo vse sodruge.
Naročnikom »Delavske politike«.
Ob koncu leta prosimo vse sodruge, ki so naročeni na »Delavsko politiko«, da poravnajo naročnino ali potom zaupnikov, ali pa po položnici. Vsak naj ob novem letu pridobi novega naročnika, ker delavski tisk je ono orožje, s katerim se delavstvo najučinkovitejše bori za svoje pravice. Oni, ki so z naročnino v tekočem, naj shranijo položnice za prihodnjič, ali pa naj jih izročijo zaupnikom. Imenik naročnikov iz Celja in okolice se bo ob novem letu sporazumno z upravo lista na novo uredil, tako da se bo lahko vsak prepričal pri organizaciji, koliko je v zaostanku, odnosno ali je z naročnino v tekočem.
B-u-u-m—buin-bum! »Slovenec« od petka: »Proračunska debata bo pokazala, kako se svoje odgovornosti napram raznim socialnim nalogam sedanja večina globoko in resno zaveda. Socialno-politični odsek pod vodstvom g. dr. Ogrizka pripravlja tozadevno dalekosežne načrte.« — Mi: Ti načrti so tako dalekosežni, da se nikjer nič ne vidi. Socialnopolitični odsek občinskega odbora, ki ima to smolo, da ga vodi klerikalec g. dr. Ogrizek, je imel v vsej dobi, odkar posluje novi občinski odbor, reci, piši in vzemi na znanje — eno samo sejo! O kakih načrtih, ki bi morali biti s številkami oživotvorjeni v predlogu proračuna, ni ne duha ne sluha! O pač! Nekaj se že pripravlja: Finančni referent, ki je tudi član večine, je na neki seji finančnega odbora izjavil, da bo treba mestnim delavcem znižati-plače, češ da so n. pr. mestni hlapci predobro plačani, ker imajo 1400 Din mesečne plače. O drugih socialnopolitičnih zadevah, ki so res dalekosežne, ker nikjer nič ni in menda tudi ne bo, dokler se bo o njih sedanja večina tako '»globoko in resno zavedala«, bomo poročali obširneje v eni prihodnjih številk, na kar. opozarjamo predvsem delavce in nameščence, pa tudi ostalo celjsko javnost.
Ptuj.
Moderna vzgoja vajencev. Stari mojstri se še malo spominjajo, da so jih vzgajali njihovi mojstri in pomočniki z batinami in zaušnicami ter podobnimi vzgojnimi »artikli«. Po zaslugi modernega delavskega gibanja, so bile te metode odpravljene vsaj na papirju, dokler se potom organizacij ni delavstvu posrečilo, take ši-kane popolnoma ukiniti. Vendar se še najde tu in tam kak eksemplar iz predpotopne dobe, ki misli, da je stara vzgojna metoda še v veljavi — dokler se ga ne pouči o nasprotnem
na kazenskem sodišču. Tudi v Ptuju imamo takega gospoda, ki je po poklicu doktor juriš, po praksi pa trgovec z železnino in posestnik pasjega biča. Ta zaposluje že nad leto dni vajenca, ki je doma iz Hrvatske. Tega vajenca izrablja na vse načine ter si tudi svojo jezo hladi na njem brezsrčno. Vajenec mora vstajati rano, opraviti vsa domača dela v kuhinji, donašati vodo, snažiti čevlje. Potem gre v mesto v trgovino, kjer opravi tudi vsa pomožna dela, vlači težke zaboje z železnino popolnoma sam na kolodvor in iz kolodvora. Ča odpoči-tek sme potem zvečer zopet doma pomagati milostljivi gospej. Toda če-ne napravi vsega tako, kakor se komu sanja, se ga uči z zaušnicami in pasjim ‘bičem. V trgovini ga. klofuta gospod in pomaga mu tudi pomočnik R., ki je menda mnenja, da si bo na ta način pridobil najboljšega kolega. Nekoč je moral iti zjutraj ob šestih iskat za milostljivo cigarete. Ker pa ptujski trafikanti poleti vstajajo šele ob sedmih, ni fant mogel preje priti domov. Doma ga je v kuhinji sprejel gospod trgovec z dvema izdatnima zaušnicama, kar je gospej šlo tako k srcu, da je izjavila: Glej ga, kako se dere, pripelji mu še eno, katero povelje je gospod soprog tudi točno izpolnil. Ko se je nedavno v nadaljevalni šoli potožil zaradi svojega težavnega življenja, so gospodje učitelji trgovcu pisali, naj blagovoli s fantom postopati bolj človeško. No, gospod trgovec si je to vzel k srcu in fanta ni — pretepel z golimi rokami, ampak samo s pasjim bičem tako, da je bil ves črn. — Ker pa nazadnje fant ne more živeti samo od zaušnic in pasjega biča, dobi tudi semintje malo hrane. In sicer ima ob pondelj-kih krompir, ob torkih krompir in tako vse tedenske dneve krompir, mesa pa ne dobi menda nikoli ter ga bo poznal le po videzu, ker pred trgovino je mesarska stojnica. In naj še kdo reče, da je vajeniška zaščita nepotrebna? Prepričani smo, da je še po naši domovini več takih vzgaja-teljev, ki smatrajo učenca le kot orodje, ki jim naj služi nele pri delu ampak tudi za ohlajanje njihove jeze. Toda od izobraženega doktorja bi bilo vseeno pričakovati, da si je izobrazil tudi srce, ne samo trgovsko glavo. Sicer je doktorski naslov prav slab pokrov njegove »izobrazbe«. — S čimer ostajemo z zatrditvijo, da bomo v bodoče bolj pozorno gledali na dejanja in nehanja takih delodajalcev.
Volitve v okoliških občinah so nam prinesle prav lepe uspehe. Na Bregu smo dobili 7 mandatov, ostale buržujske liste pa 10. V Rogoznici, kjer smo prvič postavili svojo listo, smo dobili tri mandate, v Spuhljih 4,
99
UNDERMVOOD
II pisalni stroj ima svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši.
Lud. Baraga, Lfiihijana, Šelenburgova uS. 6/1.
Telefon štev. 2980.
na Hajdini 2. Upamo, da bo tudi v mestu, dne 8. januarja precej mandatov naših.
V sredo zvečer ob pol 8. uri sestanek zaupnikov in kandidatov pri pošti. Pridite sigurno vsi.
Vezanje list. Za občinske volitve so se klerikalna, demokratska in radikalna lista vezale, ker se boje, da bi dobili Nemci kot najmočnejši preveč mandatov. Od kraja so se klerikalci branili in niso hoteli na to pristati, ker se boje, da bi se s tem Nem” cem zamerili. Pa ni nič pomagalo, ker je prišlo povelje za vezanje »od zgoraj« ... Res, lep blok bodo spet skuhali: Najpoprej se lepo stepejo, potem se lepo zvežejo, nato pa bodo klerikalci in radikalci šli skupno z Nemci proti Demokratom.
Kandidatne liste so nabite na občinski deski. Iz njih se vidi, kje so meščanske stranke lovile in iskale svoje kandidate. Najoriginalnejša je seveda radikalna lista, kjer je cel konglomerat različnih osebnosti, ki se jim še niti pred mesecem dni ni sanjalo, da bodo kdaj radikali. Vidiš celo kopico železničarjev, ki so današnjemu vladnemu radikalnemu režimo hvaležni za vse batine, ki jih dobijo sami in njihovi tovariši. Vidiš pa tudi celo nekaj ljudi, ki se jih je prištevalo doslej k »stramm deutsch«. Nam se pa zdi, da radikalcem vse to ne bo pomagalo, ker je večino kandidatov sram, da so tam namalani in ne bodo šli na volišče ali pa bodo preje odprli vest, preden priromajo do 5. skrinjice. Je tudi nekaj takih zraven, ki jih je sicer sram se pečati s to ali ono družbo, tu pa stoje korajžno drug poleg drugega.
Gerentski sosvet je imel pred kratkim sejo, na kateri je bilo na dnevnem redu tudi — ukinjenje deške meščanske šole. Tak predlog je stavil kandidat Brenčič in utemeljeval s tem, da bo potem lahko ostala gimnazija. S. Šegula pa je dokazal, da so na prav nelepem stališču, ker hočejo ukiniti šolo, kjer je edino možno revnemu prebivalstvu svojo deco nekoliko bolje pripraviti za življenje, ker je meščanska šola večinoma najvišja šola revežev. Nato je bil dr. Remec mnenja, da se naj deška in dekliška meščanska šola vežeta, tako kakor na deželi ljudska šola, kjer so fantje in dekleta v enem razredu. Nato so stvar odložili in pride prihodnjič na vrsto. Seveda je zanimivo to, da se klerikalci potegujejo bolj za črno izobrazbo, do katere imajo samo bogataši dostop. Lepo priporočilo za prihodnjega župana.
Ali si že dobil novega naročnika za Del. politiko, smatraj to za svojo dolžnost!
ČliAJTE
novo izišlo, socialno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« ▼ Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo.
Bola M
v ziatu, srebru in ure po znižanih cenalj. Namizna posoda iz alpaka srebra od Din 300'— naprej.
A. Jtojec, Maribor
Jurčičeva ulica St. 8.
Popravila ur najcenejše in z jamstvom. — Po stenske ure se pride na dom.
IVAN JAX IN SIN, LJUBLJANA,
____________GOSPOSVETSKA	2.__________
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI „ ADLER"
Kolesa iz prvih tovarn, Dflrkopp, Styria, Kayser, Waffenrad (Orožnb kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. — Daje se tudi na obroke! — Cenike franko in zastonj
Širite naš list!
STAMPILJE.
S. PETAN, Maribor, Aleksandrova c. 43, nasproti gl. kolodvora.
IZŠLA JE
BLASNIKOVA
VELIKA PRATIKA
za prestopno leto 1928,
ki ima 366 dni.
,,VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
..VELIKA PRATIKA" je najboljši in najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. BlosniKa naslednikih
tiskarna In lltografKnl zavod
Ljubljana, Breg št. 12.
BrMkoJJejovsek
Maribor, Tatlenbachova ulica 13
nudi najceneje: premog, drva, kolo-bare, koks, kovaški premog, oglje, cement. -- Točna postrežba
Pozor! 5% popust! Pozor!
Obleke, površnike,
gumijeve plašče, čevlje, gamaše, dežnike, potovalne kovčege, klobuke, čepice, perilo, nogavice (moške in ženske), rokavice, športske telovnike za ženske in moške i. t. d. dobite najceneje pri
Ant. Tkalec, Maribor
Glavni trg štev. 4
Priporočam svojo veliko zalogo
DOKO“
čevljev
za dame, gospode in otroke ter vseh vrst usnjatih dokolenic lastnoročnega domačega izdelka. Oglejte si zalogo v Prešernovi ulici St. 9, na dvorišču.
Ivan Čarman.
Mariborčani!
Gotovo ste vsi prepričani, da dobite preizkušeno pristno
dalmatinsko vino
le v
IS
Prvi dalmatinski kleti"
v Mariboru, Mesarska ulica 5,
čez ulico 1 Dinar ceneje po litru. — Vesele praznike Vam želi	Josip	Povodnik.
o&
A*
n
%
*
CESA^ZEUTEI
Želite li šartlje, pecivo, močnata jedila in torte v najvišji popol-ndsti in lahki prebavljivosti?
Potem napravite iste izključno po Dr. Oetker-jevih receptih in z Dr. OETKER-jevim
PeCILHlH PRAŠKOM
*
Najboljše in preizkušene recepte pošilja na željo brezplačno in prosto poštnine
Dr. Oetker, Maribor
d. Z O. Z.
Radi posebne znižanih cen pri vsemu blagu
omogočamo vsakomur ugoden Božični nakup za mali denar. — Posebno velika izbira gotovih oblek, zimskih sukenj, perila, čevljev, nogavic, volnenih pletenin 1. t. d. — Oglejte si cene v
MANUFAKTURNI IN MODNI TRGOVINI
„PRI ZVEZDI"
MARIBOR, GLAVNI TRG 11.
lunn Mar, LMidio
Izdelovanje oljnatih barv, lakov, firneža in steklarskega kleja.
Prodajalna: Miklošiteva cesta štev. 4 Skladišče: Vidovdanska cesta štev. 14
Zaloga vseh potrebščin za slikarje, pleskarje, ličarje in v te stroke spadajoče.
,JUNIPER“
železno francosko žganje z brinjevim ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in konzumni trgovini. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Agentura „Juniper“
CELJE, GOSPOSKA ULICA 26
Trgovci, zahtevajte engros cene.
Pristno slivovko, drotenko, brinjevec, konjak rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita,
JAKOB PERHAVEC
MARIBOR, Gosposka ulica štev. 19
vinskega kisa, esencnega kisa; žal v zavitkih In odprt dobita po ugodnih 'cenah v trgovini
Na drobno in na debelo Tovarna »a izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov Postrežba tožna insoiid""
iiiiniiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiinuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii^.......................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Tukan Ljudtka tlakama d, d. * Maribor«, predstavnik Jo*ip Oilak » Maribora. Za pokrajin« ko nafebtro S8J za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eriem T Maribor«.