20, štev,
V Kranju, dne 21. maja 1910.
XI. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarska lisi
SUu»»-»r~-Ijaaj s dostavljanje« nt dom 4 K, po polti ta celo lelo i % ca pol leta 8 K, ta druge države »tam 5*60 K. Posamezna številka po 10 tío. — Na naročbe brat istodobne vpoiiljatTe naročnine se ne otira. — Ure d ni it v o in upravni it v o je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi».
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo ta celo stran 60 K, ta pol strani SO K, trn četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjfo otnanila m plačuje ta petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, otnanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo
Kmetijsko društvo na Dolenji Dobravi ? Poljanski dolini nad Škofjo Loka.
Kratek popil lumparij in goljufij, ki 10 jih uganjali v tej zadregi različni nepo-Itenjakoviči.
I.
Stoj čas so klerikalni kontumi raitli ps naii lepi deželi kot gobe po dežju. Z njimi je hotela klerikalna stranka zadati smrtni udarec trgovstvu, ki je večinoma naprednega mišljenja. Tudi v Poljanski dolini nad Škofjo Loko je bilo več taki* «itacun». Ona v Poljanah je fe davno žalostno preminula drugih pa čaka tak konec, kot je sedaj zadel 'Kmetijsko društvo na Dolenji Dobravi, namreč konkurz.
V sledečih vrsticah hočemo popisati «gol;nfije» in «lumparije», ki so jih uganjali v ravno nave-deni zadrugi različni faktorji. Zlasti »Zadružna zveza* in «Gospodarska zveza* naj si vtakneta ta spominski list za zrcalo.
Ustanovitev zadruge.
Kmalu po novem letu 1899 vpisalo se je v zadružni register c. kr. deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani »Kmetijsko društvo na Dolenji Dobravi, registrovana zadruga s omejeno zavezo». Registriran je bil sledeči odbor: 1. Franc Stano-nik, posestnik v Žabji vasi It 6, načelnik; 2. Janez Bogataj iz Dolenje Dobrave It 2, namestnik; 3. Janez Zust iz Dolenje Dobrave It 30; 4. Blaž Demlar iz Gorenje Dobrave It. 16; 5. Gregor Keržilnik iz Dolenje Dobrave it. 22; 6. Jernej Ferlan iz Dolenje Dobrave It. 20; 7. Simon Selak is Todraža It 6; 8. Janez Pustavrh iz Dolenje Dobrave It. 26; 9. Blaž Cadež iz Trate It. 3 nad Poljanami, odborniki.
Skoro vsi odborniki so znali le za silo pod* pisati svoje ime. Edini načelnik je obiska val tretji
. gimnazijski razred. Nobeden pa ni bil trgovsko izobražen. Bilo bi pač čudne, da bi taki ljudje pravilno vodili različne trgovske knjige v zadrugi 1
Načelnik je začel z drugimi odborniki psidno nabirati ude. Kdor je vplačal vsaj eno petino deleža po 5, 10, 15 in 20 gld,, je postal dan. Že pri nabiranju udov so odborniki počenjali nepravilnosti s tem, da so pobirali manjša deleže, kot so bili določeni v pravilih. Gotovo le zato, da bi nalovili več udovl Toda vkljub tej nepravilnosti so nabrali polagoma 32 do 36 udov, ki so plačali popolne deleže.
Zadruga se je podprla s tem, da so Franc Stanonik in Žabje vasi It 6, zamrli Martin Bogataj, Janez Bogataj iž Dolenje Dobrave It. 2, Jernej Ferlan od tam It. 20, Janez Pusta vrh, ki je sedaj v Ameriki, Blaž Demlar iz Gorenje Dobrave It 16, Gregor Keržilnik iz Dolenje Dobrave It. 22 in Martin Peter nel od tam it 8, vzeli pri 'Posojilnici in hranilnici v Poljanah* kot poroki in plačniki za «Knaetijsko drnitvo na Dolenji Dobravi* posojilo na zadolžnico z dne 1. novembra 1899 2400 K in z dne 13. maja 1900 8000 K, skupaj torej 10.400 K.
S tem denarjem se je nakup lo prvo blago in sicer manufakturno, špecerijsko blage, železnina, porcelan, špirit, vino, nsnje itd. prav po pregovoru: «Kadar imajo otroci denar, imajo kramarji semenj.*
Zadruga je sedaj imela dovolj blaga in nekaj odjemalcev, namreč vpisane ude. Manjkalo je le le poslovanje v prodajalni. Pri tem niso bili preveč izbirčni. V dobro založeno prodajalno so nastavili za poslovodjo nekega Janeza Mezeka, ki je bil poprej čevljar, torej trgovsko popolnoma neizvežban. Ni čuda, da ni vedel cene niti enemu, niti drugemu blagu. Radi tega je bil pri postrežbi bolj počasen. Delal je pa polteno, ker je bil založil nekaj kavcije. Odstavljen je bil se prvo leto, ne vemo, ali radi počasnosti, ali radi poštenosti.
Na njegovo mesto so postavili krojača Jai Jerala, ki je v prodajalni baje tako dobro meril, da je v \ratkem času sezidal novo bilo, akoravno je imel samo 40 K mesečne plače.
Prva defravdacija.
Zadruga je razpečala precej blaga. Zlasti dober odjemalec je bil načelnik sam, ki je ravne takrat popravljal svojo kilo. Tudi drugi udje so pridno hodili kupovat v zadrugo. Človek bi bil mislil, da se podjetje dobro razvija in bo napravilo dosti dobička. Toda čuda, računski zaključek za prvo poslovno leto je izkazal samo 56 K v dobička 1
Načelnik z novim poslovodjem ni bil nič kaj zadovoljen. Zdel se mu je prepovršen. Kmalu je načelnik zapazil, da se gode v zadrugi naravnost nepoštenosti. Nepoltenjakoviča pa ni mogel zavohati. Zadruga je bila takrat le v dobrem stanju, vendar se je v času od aprila do avgusta 1909 pripetila neka defravdacija. za približno 700 K. Načelnik je ta primanjkljaj iz svojega žepa doplačal v blagajno, zahteval pa revizijo v zadrugi od •Gospodarske zveze v Ljubljani*. Njegova prošnja ni bila uslišana. Revizija ae ni izvršila.
'Gospodarska zveza* si je pač mislila: «Kdor molči, dvema odgovoril* Ce bi bila izvršila revizijo, bila bi zadruga mogoče takoj takrat prenehala. Tega pa ona ni hotela, ker je bila z zadrugo v dobri trgovski zvezi. Naj trpi načelnik sami
Prva defravdacija je ostala valed malomarnosti 'Gospodarske zveze* nepojasnena in nekaznovana. Dober vzgled za prihodnje poslovanje 1 Umevno je, da je načelnik vsled tega izstopil is zadruge in zahteval povračilo deleža.
Izvanredni občni zbor. Vsled uačelnikovega odstopa je bil sklican izvanredni občni zbor na 19. maja 1901. Na tam občnem zboru so vsi odborniki odobrili odstop načelnikov in pustili zapisati v knjige, da Franc Sta«
PODLISTEK.
Ahasveijeva razmliljevanja.
«Ali ni konca?*
Ahasver je sklonil glavo in se zamislil. «Ali ni konca P* 'Sedaj —1»
Vzhajalo je in padale. Svetovi so grmeli bliskoma križem, se brli; za njimi je sikal plamen, se razliva! in objemal praznino.
•Zdaj pač ne vstane! več.*
Zaman. Za hip, in bilo je kakor je bilo prej. Svetovi so krožili svojo smer enakomerno, se odpirali in bruhali iz te morje življenja.
Sivolasi Ahasver, ki je videl vse to, je obstr-mel in ae začudil.
'Kolo*? TiP»
«Jaz.»
«2e zopet — —» c licem!* Bil je človek.
«Ze iičeiP Da, vidim. Moje oči so kakor so oči prorokove, ki vedo vse, one vidijo na milijone let nazaj, na milijone naprej; v njih je preteklost, sedanjost, v njih je bodočnost; one so večne. Veruj mi in znaj.
Vse, vse, kar je, je neskončnost. Zatorej, človek, ne iiči ciljev, na izpratuj odkod ti, odkdaj,
kako, zakaj, čemu I Ti si pravzaprav nikdar rodil nisi.*
Ahaaver je obstal, pomislil in nadaljeval.
«Nikdar se nisi rodil in vendar smo otroci, otroci, ki jih zahteva in si jih hoče negativnost.*
<Smo mi negativni? Zakaj?* je vpraial človek.
•Zato, ker smo. Tako mora biti. Vprašanje je namreč ono, za kar se rodimo, bojujemo, umiramo. Ko bi njega ne bilo, bi ne bilo nas. Čemu neki? Kaj je strmljenje brez cilje? in smotrov, kaj so cilji brez težav in trpljenja, kaj trpljenje, če ai siguren vsikdar, če ni sovraštva, kaj potemtakem življenje samo? Ko bi ne bilo tega, bi ne bilo treba biti I Ker pa je negotovost, zato eksistiral ti, eksistira zlo, boj, eksistira vse. In to je ravno tista popolnost, tista harmonija vesoljnosti. Kaj bi, človek, ko bi ne bilo vsega tega, ki je vprašanje večnosti? Kdo bi našel povsod in na vse odgovor? Nič — niči Ni mogoče drugače 1 Sam razum že pove, če je odgovor, moralo je biti vprašanje. To je vse. Cela tista svetovna miserija, dejanje in ne-hanje.
Kratkomalo: negotovost je, je, ker mora biti in je večna. Odgovori so, so, ker morajo biti zato, ker jih je treba, pa niso od vekomaj do vekomaj. Negatovost je sedanjost in sedanjost je življenje, večno, večno življenje, je radost, je bolest ki je vselej večja od prejšnje že po svoji doslednosti. Kot ne more biti življenja brez negotovosti, tako ne more biti negotovosti brez pred njega zapisanih,*
«Ia kaj je potem vse skupaj?*
•Vse skupaj je tisočletna tfloga, ki ji odpiramo skrivnostna usta, zatopljeni v zagonetne molčanje, ki mu hočemo odgovora.
Sedaj pa čuj in napni ušesa 1
Količina teh, mislim odgovorov, ti pove, o koliko si srečen, v koliko užival sebe samega, pove, kolika je pot, ki si jo prehodil od svojega začetka na kolobarju neizmernosti, pove ti, kje si, kje stojiš, po svoje, četudi si zdaj s svojim koncem na istem, kakor si bil preje s svojim začetkom. Krof je krog in ostane krog. Človek pa, ki išče v brezdelji konca, je le nevedna sirota, ki išče to, kar je za njim razlito v neskončnost, pred saboj, ki tudi nima konca. Človek je čutil to duševno pozo in je čuti in ve, da ji ni kos, da bi je prenesel, kaj šele ji prišel do dna! Kljub temu si je hotel biti na jasnem. Začel je iskat pomoči in je išče le zdaj, našel jo je pa v theoizmu, kateremu prisoja vat to, kar ne more on. Ta mu je mogel odgovoriti na nejasno le s posmrtnim večnim življenjem. Tak je bil človek na istem «quo arite*, le bogovi so mu ostali, ki so vsi, kar jih je kdaj bilo in, kar jih je, bistveno ene in iste pasme, ker nepojmljivo je bile pri vsem človeštvu eno in isto.
To je resnica 1 Ozrl se in poglej naokoli Mi iščemo in rešujemo Se zmerom!*
'Zakaj P*
«Z» zopet vprašaj! Zakaj? Ker moramo. Mi ! namreč živimo. Čudno je pač to, da je življenje
nenlk ne trne nikdar vse hiti sprejet v zadrugo. Dali so mu tudi nekako oprostilo od poroštva sa dolg pri •Posojilnici in hranilnici t Poljanah*, toda bres dovoljenja slednje.
Pri tem obenem zboru je bil izvoljen za načelnika Janez Zust iz Dolenje Dobrave šl 30.
Poslovanje tudi to lete ni posebne napredovalo, računski zaključek je namreč izkazal samo 827 K 5 v čistega dobička.
Načelnikov izstop je pa imel svoje slabe posledice zlasti pri pametnejših članih. Mislili so si: •Ce načelnik odstopi, ki je najbolj prebrisan in poučen v poslovanju, ni vse v redu pri zadrugi*. Tako je na pr. odpovedal svoj delež prejšnji odbornik Simon Selak in izstopit Ta je prigovarjal tudi svojemu svaku Janezu Bogataju, naj izstopi dokler je le čas, sicer se bo kesal, ko bo prepozno. S Selakom potegnila je tudi njegova sestra, Bogatajeva žena, in prosila moža naj izstopi iz zadruge, ker ona sluti, da zadruga ne bo srečno končala. Selak in njegova sestra sta bila pač prava preroka, kakor bomo izvedeli pozneje. /
To prigovarjanje za izstop Janeza Bogataja iz zadruge je prišlo na niesa tedanjemu administratorju na Trati — Matevžu Suiniku. Seveda mu ni bilo vleč. Hitro je poklical Bogatajevo ženo v farovž in jo toliko časa obdelaval, da mu je morala obljubiti, da ne bo nič več vplivala na moža glede konsuma. Ta duini pastir je pa vkljub temu trdil pred sodnijo, da se ni nič brigal za konsumll
Nov načelnik je bil navdušen konsumar. Pridobil je društvu okrog 200 udov (P). Letal je od hiše do hiše. Ni se strašil hribov, niti slabega vremena. Kamor je prišel, je bil zelo zgovoren. Kdor mu je dal eno krono, pa ga je vpisal za uda in trdil, da plača to krono samo radi tega, da bo smel k njim v «štacuno» hoditi različno blago kupovat; sicer bi niti ne smel prodati zdravil, če bi enemu ali drugemu krava zbolela. Pa naj kdo reče, da konsum ni bil dobro založen?!
Drugi redni občni zbor. Vkljub temu, da je zadruga štela do 250 udov, se bilanca za leto 1902 ni posebno obnesla. Bilo je samo 121 K 80 v dobička! Ker je bila zadruga preveč založena s starim blagom, je občni zbor sklenil istega prodati zadružnikom za lastno ceno.
Gospodarski del.
IspreaeBba postave o povsdlgi govedoreje.
V vsakem plemenskem ozemlju naj se ličen-cujejo le biki one pasme, ki so za dotično ozemlje določene.
Omogoči naj se liceneovanje bikov, ki Se niso docela eno in pol leta stari. Taki biki naj se licencujejo pod pogojem, da jih je začeti spuščati z onim časom, ki ga določi naprej li-cencovalna komisija.
Število potrebnih bikov v posameznih občinah naj se določi naslednje: V onih plemen-
skih krajih, kjer se vrši plemenitev le neka) me- : secev v letu, mora priti na enega bika kvečjemu 80, v onih krajih, kjer se plemenitev vrši celo leto, pa kvečjemu 150 plemenskih krav in telic.
V onih občinah, ki morajo imeti po več bikov plemenjakov, naj bodo, če le mogoče vsi biki v oskrbi na enem posestvu. Kadar pa \ ni mogoče, določi naj se vsakemu biku rajon. Tam, kjer obstoje živinorejske zadruge, naj prepuste občine nabavo in oskrbo potrebnih bikov tem zadrugam. V ta namen naj občine zadrugam dovolijo letne prispevke.
Občine, odnosno živinorejske zadruge naj bike oddajajo v rejo le dobrim živinorejcem, ki imajo svetel, zračen in snažen hlev, poseben, za spuščanje določen, ograjen in zaprt prostor in tekališče za bika. Bikorejec naj se zaveže, bika pravilno in dobro krmiti in oskrbovati, spuščati na pašo ali vsaj vpregati za lahko vožnjo.
Vsak občinski odbor naj izvoli poseben živinorejski odsek, ki naj skrbi v prvi vrsti za nabavo bikov in napredek živinoreje v občini sploh ter nadzoruje pravilno oskrbo obč. bikov.
Junčevino naj določa povsod licencovalna komisija za vsako leto naprej.
DrŽava in dežela naj plemenske bike dajeta po znižani ceni v kraje, kjer obstoje živinorejske zadruge, le zadrugam.
Za vso deželo naj se določijo tri licencovalne komisije, razdeljene po plemenskih ozemljih. Sestoji naj vsaka iz petih članov, to je iz dveh zvedenih živinorejcev, enega, živinorejskega veš-čaka deželnega odbora, enega državnega živino-zdravnika in enega zastopnika okrajnega glavarstva. Prva dva imenuje deželni odbor, določi jima tudi namestnika. Saj eden od obeh naj bo doma iz dotičnega plemenskega ozemlja. Načelnika si komisija izvoli izmed svojih članov. Liceneovanje od hleva do hleva naj se odpravi. Licencuje naj se samo v naravnih središčih vsakega sodnega okraja. Sposobnosti bikovo naj presoja komisija po vrednostnih enotah, katerih vsota naj se tudi zabeleži na dopustnem listu. V slučaju, da kdo kupi bika po dovršenem licenco vanju izven dežele, pošlje naj deželni odbor na njegovo prošnjo in na njegove stroške dva člana komisije bika presojat. Od države ali dežele nakupljeui biki naj bodo do prihodnjega li-ceneovanja prosti. Potne stroške članom licencovalne komisije povrneta država in dežela, in sicer vsaka svojim odposlancem.
Določijo naj se denarne globe za one občinske odbore, ki ne bi izpoinovali po govedo-rejskem zakonu jim dane dolžnosti. Določi naj se kazen tudi za posestnika, ki bi svojo kravo ali telico spuščal k neliceneovanemu biku. Tudi naj še ustanovi redovna kazen proti onim, ki bi se surovo vedli napram licenccvalni komisiji. Sploh naj se kazenska določila poostre.
Državnim in deželnim živinorejskim organom, orožništvu in županstvom naj se naloži, da pazijo, da se določila govedorejskega zakona natančno izpolnjujejo.
Ljubljanska kreditna banka. Ta najstarejši In največji bančni zavod na našem jugu zvišuje te dni svojo delniško glavnico od K 3,000.000 na K 5,000.000 z izdajo 5000 komadov novih delnic. Posestniki starih delnic imajo pravico prevzeti na vsake 3 stare 2 novi delnici in sicer po kurzu 420 K za komad, dočim se prepuste stare
mera; zato merimo tudi mi, merimo pa le to, kar je meriti mogoče in izmerimo samo, kar je namenjenega, da bo izmerjeno. S to mero je zazname-novano število rešenih ugank in število odgovorov. Ta rešena vprašanja pa so — le poslušaj in pazi dobro — ta rošaoa vprašanja so, v kar najbolj obširnem smislu, kultura sama, njena moč in obenem kulturna laž, ki sta tem večji, čim bolj je rešujoče globoko, miselno in stvarno — krenil sem nekoliko v stran, da veš, da je kultura samo gotov odgovor a še bolj gotovim in večjim vprašanjem in še bolj gotovo lažjo. In kolikor je vprašanj, toliko je vrst ljudi 1 Kakovost in količina teh, je kakovost kulturne •popolnitve. Oaa aama ni nič druzega, kakor razdalja od razvijajočega se individua do njegovega poginu. Čira manjša je popolnost*), tem manjša je kultura, tem manjša je beda, toda je tem daljše začasno njegovo življenje, le tem več nerešenega in obratno. Finia pa je — — —> «Smit»
«Nje ni. Finis je spajanje konkretnega in abstraktnega sveta. V teh so pisani zakonu Po njih as vrsti vsa s sebi primerno gotovostjo tako, kakor ae vrstijo akti v drami in gre stično pot, ki je odmerjena njej. Je ptč taki. Zdaj vstajamo, zdaj padamo in po tem ravno merimo čas, ki ga ni, iščemo ciljev, ki so končno samo časovne dimen-sjje in ki so v nas samih brezkončni. Kaj s>? Komaj odbije ura dvanajst, zasipi od vsepovsod, širo-
* Tu govorim le o popolnosti, ki odgovarja kapaciteti individua ter pjegovemu razvoju. Toliko radi kontradikcije.
sirom vesoljnosti klic večnosti: Naprej, naprej, od vzhoda do zapada, od tapada do vzhoda in ti že hitiš in a teboj vse, kar je bilo tebi odmerjenega, k svojemn koncu nazaj, nazaj, v istem hipu pa hiti vsemu temu nasproti z isto hitrostjo začetek, se zlije v končano: v neskončnost in začne le trnova — — —»
•Odkod? Zakaj? Čemu?* «~ — — začne se Živ-lje-nje.»
Ahasver je utihnil ln globoko k vzdihujoči zemlji mu je klonila glava.
•Zdaj vem: Začne se — -—» je prikimal človek, se ozrl le enkrat in odšel; komaj pa je bil oddaljen za pet korakov je že pozabil, da živi.
_ J. G.
Josip Preroki
V mladem cvetju.
Roman. Dalj«. Vili.
Toliko je imela opraviti tisti dan mati županja, da je tarnala že od rane zore čez križe in težave, ki ji jih je Bog naložil na stara leta.
Morda je bilo res toliko opravila, morda tudi ne, kdove — valčani so res sedeli pred županovo krčmo, se rasgovarjali in pili kakor je to ob nedeljah popoludne navada, ampak drugih posebnosti na prvi pogled ni bilo ravno videti.
Zupan Drmensek je stal msd valčani in govoril zdaj s tem, zdaj z onim, včasih postopil v hišo in prinesel nov bokal, ali pa ozmerjal tega ali onega ter pokazal župansko oblast.
delnice novim subskribentom po 445 K za komad. Prijave na nove delnice sprejemajo vsi večji slovanski denarni zavodi, v prvi vrsti seveda centrala v Ljubljani in podružnice v Splitu, Celovcu Trstu in Sarajevu. (Glej tudi današnji inserat.) Z ozirom na dejstvo, da se obrestujejo delnice pri 67,% dividendl lanskega leta skoraj a 6% čistih, priporočamo njih nakup zlasti našim denarnim zavodom, kapitalistom in trgovcem, kar naj-topleje. Obenem priporočamo Ljubljansko kreditno banko, pot prvi, izključno slovenski zavod, k posredovanju denarnih kupčij.
*
Tedenski sejem ? Kranju dne 17. maja
1910. lata. — Prignalo se je: 147 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, 6 glav goveje živine hrvaške, 4 domača teleta, — hrvaških telet, 305 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 1 domača ovca, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K U 50, proso K 7 — , rž K 9-, oves K 8—, ajda K 750, repno seme, K, fižol ribnlčan K — • man-dalon K — koks —, krompir K 2 50 za 50 kg.
Dopisi.
Popis Tržiča.
Zapiski starega Tržičana; priobčil J. B. Konec.
D obje je v velikem požaru zelo ogorelo. Silen vihar je ves plamen, goreče deske in žerjavico ravno na Dob je nanašal. Vprek po sredi Dobja je jarek. Desna stran nad Zovrotam (Zalim rotam, bral sem sam pravdni spis, katerega je imel posestnik Zavrota. Tu je stalo zapisano: Zali rot), je z debelimi hrasti in smrečjem ob-raščena in se imenuje Cenovo brastje. Leva stran tega hriba pa je pri požaru bolj trpela in hrastje se je počasi zaraščevalo. Kar pa se tako s silo iz zemlje grize, kovaške sekire po noči za baklje posekajo in kar je zadaj revnejših prebivalcev, si svoja drva že od nekdaj največ iz Dobja na-pravljajo, v jeseni pa še veje za koze osmučejo.
Kakor sem rekel, je nekdaj grajščina imela Kamnjek, Dobje in Kokovnico. Na vrhu Ko-kovnice je bila velika planina. Gonili šo graj-ščinsko živino gori in tudi kmetje iz one strani, kakor Križani, iz Gozda, Veternega, Steničnega, Golnika, Zaloga, Trstenika in Goric so živino sem gori goniti. Paša je bila tečna in trava dobra. Na vrhu Kokovnice, na sredi planine je bilo jezerce; bistra, sveža voda je zadostovala za vso živino. Nekoč so se nekateri, ki so imeli planino v najemu pravdali. Nek zavidnež je vrgel v jezerce živo srebro in voda se je zgubila v tla. Ker sedaj ni bilo vode, ni bilo več možno živino na Kokovniško planino goniti.
Grajščina je nekdaj imela tudi ovčarijo na Kokovnici. Damulnekov Jure, grajščinski kovač, ki je za vse kote na Kokovnici vedel, mi je danes 26. aprila 1859 pripovedoval, da je njegov ded sam pomnil vodo na Kokovnici. Umrl je 101 leto star in njegova žena je bila stara 102 leti. Še dandanes se vidi kraj, kjer je jezerce bilo. Svet okoli in okoli visi v jamo. Sedaj je tam veliko kamenja, ker so morali zaradi nevarnosti jamo
Drugače pa je bilo na vasi. Za hišami v senci so polegali vojaki vse križem kakor snopje, kramljali in nagajali so mimohitečim dekletam, ki so frkale posebno tisti dan tako pogosto od hiše do hiše, kot da si imajo povedati novice celega leta.
fantje so bili kar nekako v manjšini in marsikdo je že premišljal dolge litanije, ki jih bo izpovedal «svoji>, ko odidejo ti mažarsU rdečehlač-aiki.
Vse drugačno dopadajenje, kakor dekleta pa so imele nad cesarskimi gosti skrbne gospodinje. Ena se je pritoževala, da se ji je slanina posušila v dveh dneh bolj kakor drugače pol leta, druga je zopet tarnala nad klobasami, ki so izginile kar čez noč, tretja zopet nad čem drugim in verjetno je, da se je bilo zgodilo tudi županji kaj enakega, a se le ni hotela izdati, ker tudi pri županu sta bila nastanjena dva zagorela korporala.
Največje veselje pa so imeli seveda vaški paglavci, ki se kar niso mogli načuditi svetlim dolgim sabljam in ako se je posrečilo komu na skrivnem pomeriti težko, svetlo čelado, je vedela cela drhal, ki je drla križem po vasi, o njegovem junaštvu.
Še Simen, ki ga že dolgo ni bilo v vasi, sa je pomešal med pivce pri županu, ampak kakor se je videlo, ni bil u pogovor nič kaj razpoložen in ko se je zmračilo, je zopet odšel.
•čuden človek pa je tale Simen,* je dejal eden izmed možakarjev, ko je Simen odhajal.
1. ptttoj* „GortnJcu" itev. 20 z 1,1*1,0.
zasuti. Pripovedujejo tudi, da je ta voda v Žeja h1) pri Jami zopet na dan prišla, tu teče voda iz votline in pravijo, da ta votlina daleč v zemljo sega. Nekoč se je baje neko tele pri Slaparju v Lomu2) v tla pogreznilo in je pri Jami živo na dan prišlo. Ta voda je neprecenljiva, mrzla in čista.
Na tržiško stran Kokovnice sta dve veliki senožeti. Ena je Godnjavova senožet za 22 sno-sekov; druga je pa Damulnekova senožet za 10 snosekov. Sedaj se imenuje Kovarjeva senožet, ker jo je ranjki Damuljnek prodal ranjkemu Ko-varju. Posebnost je, da eno leto eden gospodar večjo senožet seče in drugi gospodar manjšo in drugo leto obratno. Tako se vsako leto vrstita.
Sedaj na Kokovnici pod vrhom več jelovja raste, kot smrečja. V čereh je še precej macesnov. Spodaj je rastlo bukovje. Bila so debela, lepa debia. Tržsški kovači in kosarji so po toporišča za fužinska kladva na Kokovnico hodili. Kadar se je kako toporišče zlomilo, so kovači sami šli sekat, ker lepo bukovje je bilo že dobiti za cerkvijo sv. Jožefa1). Sedaj je pa vse bukovje zginilo, ker ljudje en pred drugim posekujejo. Pred kakimi 10 do 15 leti, so bile še precej debele bukve tu, kakršuih sedaj tudi pod vrhom ni. Dannadan hodijo mladiči In tudi odraščeni s sekirami po drva. Posekali so že vse štore od največjega do najmanjšega; sedaj pa, ker ni več druzega, nosijo pa palice, debele veje in hosto v butarah. Vsak si lahko sam misli, kake žalostne posledice bode to rodilo. Po vsakem deževju se plohe po jarkih zbirajo, zemlja se spira in sčasoma bo Kokovnica gola pustinja postala v veliko nevarnost bližnjim hišam. Večkrat so se že namreč silno velike skale utrgale in v dno zvalile, ker jih nobena reč ne zabrani.
*
Popravek: V zadnji številki se je v prvo, pod črto objavljeno opombo, vrinila neljuba pomota. Dotični stavek naj se glasi pravilno sledeče: Mir se seveda ni sklenil v Ljubljani. Po veliki mednarodni bitki pri Lipskem 16., 18. in 19. oktobra 1. 1813 je zasedla Avstrija po manjših, toda krvavih bojih tudi Ilirijo, kamor je pripadala naša Kranjska, in jo združila z ostalimi avstrijskimi deželami. Oefinitivno je pa Avstrija dobila Ilirijo šele na dunajskem kongresu, kjer so se zastopniki evropskih držav po dolgem zasedanju slednjič v najvažnejših točkah sporazumeli in podpisali dne 9. junija 1. 1815 takozvane dunajske akte.
Novice is Železnikov.
Odločilna bitka se bo torej bila dne 30. L m. v boju, kateri se v Železnikih bije že nad pol leta. Ta dan bodo namreč občinske volitve. Klerikalci se že bahajo, da jim je zmaga gotova; nad čemur pa mi še dvomimo. Sicer so se zakleli, da morajo zmagati, če ne poštenim potom,
') 2eje je vasica ob državni cesti Kranj—Tržič.
') Vasica Lom leži v prijaznem gorskem zatišju na severni strani Kokovnice.
') S strmega levega brega zre na Tržič priazna cerkvica Sv. Jožefa, naklonjena na zapadno pobočje Kokovnice.
•I, kaj se hoče,* je dejal župan, — «vsak človek ima svoje muhe, tako tudi Simen ni brez
njih.*
Na to je postopil po leičerbo in jo postavil v veliko veselje neštetim veščam na mizo med va-ščane.
•Torej poštar je bolan P* je vprašal eden.
«Saj ga res ni nič videti,* je pritrdil nekdo in nekaj se jih je ozrlo tja na desno proti pošti, kjer je že gorela v pritličju luč.
•Pred smrtjo se bo pa menda vendar pobotal s Simnom,* je pripomnil nekdo. «S sovraštvom v srcu ne bo Sel na drogi svet*
•I, saj morda ne bo tako hudo,» je dejal župan — <ampak to je rer, da se s temle Simnom ne moreta. Nekaj se je moralo zgoditi med njima, pa naj bo kar hote. Iu stara jeza je že to, odkar jas pomnim.»
•I, obadva sta tuja, od bogve kod, pa se ne vzameta,* je dejal •tarikav možak, «ko bi bila v Zapolju rojena, bi ae že vedelo zakaj in kako je vsa ta prereka, saj se vse izve. Seveda, ako pa Človek Se za bajto ne ve, kjer je bil rojen, kaj bi potem 1 Pustimo raje I Učeaa sta oba, bolj kot ml — poštar ve svoje, Simen pa svoje, pa jel Ako je kdo izmed njiju pošten kristjan, se na smrtni postelji že spoprijazni, ako pa ne — Zapolje ne bo vživelo sramote, saj nista naša:*
•Tako je,* so mu pritrdili nekateri, drugi pa so gledali pred se in mislili po svoje...
Podolgasta, žoltordeča lisa, ki se jo zadnja vlačili nad zapadom, je medtem ugasnila, kot da je nekdo upibnil plamen, ki je gorel za gore. Nekaj belih zvezd, majhnih io trepetajočih se je prižgalo na tistem mestu; čez vso pokrajino se je sklonila visoka noč... Dalje prih.
pa s sleparijo. Ne dvomimo, da bodo izkušali porabiti vsa sredstva. Zato pa, volilci, kateri imate kaj razsodnosti, pozor!
.Domoljub" z dne 12. t. m. je zopet malo
pok.....1 na naprednjake. Seveda ker ne ve
nič stvarnega, pa govori o osebah, čeprav .Domo-ljubovo" uredništvo v začetku vsakega leta slovesno zatrjuje, da ne bo objavljalo osebnih napadov v dopisih. Torej naj še mi danes izpre-govorimo nekoliko o klerikalnih kapacitetah; pa le toliko, kolikor se tiče javnega življenja.
Klerikalna narodnost. .Domoljub" v 18. številki piše, da hoče g. Thaler spraviti v I. volilni razred Nemca. Katerega Nemca, je ta katoliški lažnik pozabil povedati, Nam to tudi ni znano, kajti edini Nemec, ki je v Železnikih, j« itak že v I. volilnem razredu. Vprašamo pa, kdo je bil tisti navadni mož, ki je šel prvi k temu edinemu Nemcu ter mu ponudil mesto občinskega odbornika, ako voli s klerikalci ? Pa ne, da bi bil to Marščov Bavant? Dal
Katoliški klerikalci. Neki gospod v Železnikih, ki je študiral osmo šolo in še nekaj čez, ima vse državljanske pravice (tudi pravico na katoliški podlagi ponarediti volilni imenik), volilno pravico v inteligentnem razredu, je šel agitirat za volitve k drugemu gospodu v Železnikih. Obljubil mu je seveda takoj zopet mandat. A ta drugi gospod, ki je pa študiral toliko, da sme pred svojim imenom zapisati »Dr.«, poleg tega pa tudi že nekaj več skusil na svetu, se je odločno izrazil: .Saj jaz ne hodim v cerkev, kako me boste potem klerikalci volili ?" A prvi se odreže: ,A kaj, to je za vas vseeno; samo da z nami volite I" Seveda opravil kljub temu ni nič. Iz tega sledi, da kdor voli s klerikalci, so mu zagotovljene vse pravice do zveličanja, če hodi v cerkev ali ne. Vrag bo pa vzel vse liberalce. Pa naj še kdo pravi, da ni vera v nevarnosti.
.Lažiljub* piše: .Liberalci vpijejo, da sta sedanji župan in Strajnar požrla občinski denar." Mi prav dobro vemo, od kod to izvira. Simencov Janez in Strajnar sta za to že dobila dolge nosove ; Simencov Janez pa povrhu še častni naslov lažnika. Ob tej priliki nam prihaja v spomin, da se .Domoljub" jako zanima za cesto od Podrošta do Železnikov ter je o tem že večkrat pisal, posebno kako se tod kolesari. Svetujemo dotičnemu dopisniku, naj bi povedal, Čemu je neki njegov pristaš nekoč pustil po noči svoje čevlje Pod-roštom. Saj pri navadnih človeških potrebah se čevlji ne sezuvajo. Čevlji so menda Še danes tam. Sreča, da je bila tema, sicer bi bilo mogoče videti, kako se je ta mož bos peljal na kolesu v Železnike. Naj .Domoljub" kmalu razjasni ta dogodek, če ne, ga bomo mL Ti pa, Janez, molči, če ne ....
Cenen zaslužek za klerikalne lažni k e. G. Gabrijel Thaler nas pooblašča izjaviti, da takoj izplača 100 (reci sto) kron onemu, ki mu dokaže, da je kdaj v pogovoru o duhovnikih ali sploh o klerikalcih rabil besedo .črnuhi", kakor mu očita .Domoljub" v številki 19. Torej, na delo I
Vsor klerikalec.
Poznam jaz moža, ki de životari, žila, kopita poklic so njegov; a posel ta mu ni dosti mari, kaj več postati, to cilj je njegov.
Nekdaj rač drugače je bilo na sveti, ko živel je njemu krušni še oče, ko stari de «Somovc» je vlekel po dreti in zanj'ga skrbel, kar b'lo je mogoče.
Da svet ni hvaležen, to znano je vsem, tud' «Somovc« dobival je brce v plačilo, to bralcem »Gorenjca* zdaj jat povem pa naj se laja klerikalno trobilo.
Pil bi ga vedno rad ; rad vedno vesel, a posel njegov ne nese mu tega, •Kako bi kater'ga na limance vjel, da sil in kopit ne bilo bi treba.»
Romal j« v Rim «potnoitre» kupovat, da s tako kupčijo preživljal bi se, žel je na Dunaj župico papat, pri tem pa le grozno blamiral se je.
Kupčijo s tpolnoštri* prepreči sodnija, da z Dunajem on ne bi se bahal, zato je skrbela gosp.ca Marija, a mož bi pa vendar rad slaven postal.
.   »Občinski odbornik jaz hočem postati., to si pogrunta on, svita glava, • Kako bt nek' tukaj bilo ravnati? stranka, katera bi bila ta prava?*
Da ljudstvo ne mara me, tc  obro vem, zavoljo tega proklefga konsuma; vseeno pa še kandidirati smem, to me ne bo S« spravilo z uma.
V žep si nabaše cNa£ Dom* in .Gorenjca*, pa pozabavlja nekofko čez farja, in se poda na pot, tja do Dolenca; ces, čast pa le to, četudi ne d'narja.
Dolenc pa, ie mlad, pač ne;zkušeo, vse mu verjame tej duši hinavski, ker Strajnar ima pač jes*k nabrusen, kot da njegov rod bi i>il ciganski.
Tako je postal občinski svetVavec, postal pa zato, ker bil je hinavec, zato pa tapomni, vsak si volilec, da griega ni ki t je klerikale«, ker vsak je hinavec!
li TuMnjske doline.
Obljuba dela delg. Obljubil sem, da hočem v •Gorenjcu* enemu nepoštenjaku, kateri jo spisal v 15. št. «Dem o ljuba« članek is Tuhinjske doline s sovražnim namenom, nekaj «čenč» s katerimi btče mene faliti in mi kratiti ogled, odgovoriti podrobneje.
L
•Eagelman je ozdravel. Čisto se je popravil, velikonočni poa deljek je le prišel v Zg. Tuhinj v cerk ev i. t. d.»
Takšen je uvod umazanega klerikalnega mara C i, kateri izrablja s /eto cerk ev v lažojive članke, češ, a sveto rečjo moram začeti, potem bo to moje hudodelstvo imelo blagoslov in vpliv na verno ljudstvo, katero v svoji aleposti bere lažnji-vega »Domoljuba*. Reči moramo, da je tali beg politika klerikalizma tako daleč zafnrana, da prava vera nima več tistega načela in smeri, katero bi morala imeti. Sveta vera se danes po celi Kranjski izrablja v politične in sebične namene. Tako sme kakšen farovški petoliznik vse hudobije izrabiti, dočim pa kak pošten mož, kateri je v pravičnosti ae katerikrat zameril v farovžu, ne sme niti ganiti z mesta. To se vidi po vseh farah naše Tuhinjske doline. Kaj je temn krivo ? Krivo je samo to, ker se s sveto vero politika podpira, (Tukaj bi navedel tisoč slučajev, ki pa naj ostanejo za prihodnjič.) Žalostno je le, da se dandanes tako naša vera vleče in izrablja kot orožje ljudem, kateri hinavsko žive, ter ž njo žanjejo v svoj mošajiček, izrabljajoč verno ljudstvo.
Nekateri Tuhinjci so zapazili vse te hinavske zvijače; oni bi jih tudi radi preprečili, pa ko vidijo, da je večina ljudstva po starem verskem običaju popolnoma zaslepljena, prepuste potrpežljivo sebe in svoje grenki usodi.
Da sem Sel po službi božji v gostilno na kozarec piva, ni prav «Dcmo)jubovemu» «piskro-vezcu*, tem težje pa mu dene, da kupim tudi kakemu revežu kozarec piva ali vina. Kaj tu tiči P Gola nevošljivost, — ona grda črna zavist lomi dušo in telo hinavskega dopisuna <DomoIjubo-vega*. To aj tudi to je pristno blago klerikalne krive vere.r
Dalje mi očita bolezen, namreč da sem bil bolan in sem sedaj ozdravil. Hvala Bogu, bil sem zdrav pred in po veliki noči! Čeprav bi rad kak zagrizen ostudnež plačal kar sto grošev za sto oče-našev, da bi jih gosp. župnik na prižnici za ranj-kega Engelmana izmolili. Sramuj se, kdor si pisal oni res hudobni članek, v katerem mi ne moreš nič slabega predbacivati. Kaj bi se šele upal pisati ta hudobnež o meni, ko bi ve del res kaj slabega ?
•Domoljub* nadaljuje: «Dobil jih je po grešni g r bil* laz in vsi pošteni moji Tuhiujci vedo, da jaz hvala Bogu nimam grešne grbe, vedo pa, da ima •Domoljubov* dopisuu ne samo grbo, ampak tudi grešno dušo ter da is njegovega peresa prihaja novi ostudni strup, s katerim se tolažijo in zdravijo nepošteni hinavci.
Novice Is selške doline.
•Domoljubov* dopisu« je zelo podrobno opisal ceremonije, ki so se vršile pri nameščenju novega župnika Severja na Zalemlogu. Pozabil je pa zapisati, s kakimi obrazi so se vračali iz Zalega loga gospodje dušni pastirji. Zdelo se nam je, kakor bi videli gospode prihajati iz gore Sinaj in posebno predsednik abstinentov je vsled obilo sa-vž te zlate vinske kaplje stegoval roke proti nebu, najbrž v zahvalo, da je Bog farovže preskrbel a tako dobrim vincem. Novemu župniku so peljali na več vozeh pohištvo in drugo blago, na vsakem vozu je bil pa tudi velik vinski sod. Tako premoženje more imeti le tisti, kdor pritiska ljudi t bero in različnimi ofri. Da, to so res namestniki sina človeškega.
Radovedni sme, ali je že zvedel seliti policijski nadzornik, kako so kalili nočni mir v postnem času pri sv. Lenartu pred lapnilčem ter vriskali, da je od vseh strani odmevalo trije nad 30 let stari fantje. Marsikdo bi skoro ne verjel, da so bili to trije rogovileži in pristni čnki, toda bili so, in sicer Tone Tarok, Tine Saofar in Tomaž Kraval. Vse to je pa bilo na krščanski podlagi in zato seveda brez greha.
V Selcih je bila odstavljena pismo noša Frti-čerjeva hčerka baje zato, ker je bil Janez preveč radoveden. V tej krščanski hiši vlada sedaj velika napetost in gospodična poStarica si želi postno stanovanje ispremeniti.
Prečastitega gospoda Tomaža Rožnika se usojamo fazani udaao vprašati, kje je tistih okroglih 1600 kron, nabranih od naših žena za popravo cerkve. Naj nam blagovoli prečastiti odgovoriti na opravičeno vprašanje, da ae izognemo nadaljni polemiki.
Iz Železnikov. V zadnjem «Domoljubu* smo čitali, da se plača za vsak vinar krono, kdor dokaže, da je žopan Martin Klopčič porabil občinski denar v lastno korist Tako se lahko piše, samo kdor je prepriča*, da je župan res vos čas pošteno delal in da je pripravljen za vsak vinar plačati krono, naj vendar pride s imenom na dan. Kdo je tako velik županov prijatelj? Prijavijo naj se dotični javno, ako imajo pogum. Prepričani smo pa že naprej, da ga vsa klerikalna stranka nima niti en'ga, ki bi si upal na dan s imenom,
Klerikalci imate pa ret korajžo, seveda samo v •Domoljubu* in na priZnid.
Napadi na naprednjake po Časopisju in drugje ao postali selo pogosti. Za danes omenimo le toliko, da s plačilom ne bodemo ostali dolini in sicer si bodemo vseli sa predmet Šimencovega Janeza, ker ta domisijavec ie obeta, kako bode pri volitvah nastopal. Kdor dela burke Podrastem, naj ne misli, da jih bode delal tudi pri volitvah. Čakamo tudi sodnijske razprave župnikovih pristašev, ki so baje obdolženi krive prisege. Renov Tine na Škofjeloške sodišče nič ne da, zato pa bode morda od Ljubljane on kaj dobil. Kaj več o tem prihodnjič. _
Radovljiške novice.
Osebne vesti. Doktorjem prava je bil pro-moviran dne 6. maja nas rojak I. Olip is Pod-mosta. Mlademu doktorju naie iskrene čestilke.
Za »družbo sv. Cirila In Metoda*. Slav-neznaaa občina «Vse glih», ki ima svoj delokrog v znani domoljubni gostimi «Lectarja», je odposlala 200 K za «en obrambeni kamen*, a tukajšnji trgovec in svetnik obrtne zbornice g. L, Fursager je »posloval pri nekem »noče imenovan biti* domoljubu tudi 200 kron. Radovljica razpolsga tedaj dc sedaj s Štirimi kamni. Upajmo, da jih dobimo Se več.
Sejm na binkoStni to rek je bil bolj slab. Živine se je prignalo okolu 130, kupčija je bila bolj slaba, živina pa preklicano draga. Mnogo smo opazili takozvanih židovskih bazarjev «vse po 10 kr.» — toda «kseft» je bil slab. — Je pač čas neugoden.
Ribji trg. V petek je prinesla neka žena od blejskega ribiča čedno Stevilce rib na nas trg. Ker je bila cena primerna in ribe lepe, Sla je kupčija dobro. V kratkem je bil poln koš prazen. Svetujemo onemu ribču, da naj svojo kupčijo tako uredi, da postavi ribe na trg že v jutro. Županstvu kakor tudi merodajnim faktorjem priporočamo, da vse potrebno ukrene, da se obdrži ta •novotarija*.
•Moška podružnica sv. Cirila in Metoda* je imela svoj občni zbor v petek dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni R. Kunstelj. Udeležba zadovoljiva. Poročilo obširneje prihodnjič. Odbor je bil voljen z vskiikom stari in sicer: predsednik dr. J. Vilfan, tajnik Iv. Sega, blagajnik L. Primožič, namestnik Fr. Sajovec, odbornika Fr. Sajovec in dr. M. Triller. Kakor zastopnik glavni skupščini je bil voljen L. Primožič. Društvo šteje 1 pokrovitelja, 3 ustanovnike in 54 letnikov.
Posojilnica je ravnokar izdala tiskano letno poročilo. O tem spregovorimo prihodnjič, ko dobimo v roke ie poročilo .Mestne hranilnice", obširneje.
Tujci se že pridno oglašajo. Kakor je čuti, ima Oorenjska precejšnjo privlačno moč pri Čehih, kar je popolnoma prav.
H a 11 e y e v k o m e t tudi na m Radovl jičanora »fige" kaže. Opazovali smo ga več jutrov, toda zastonj, pokazal je le .rep" glavo je skril. Mnoge .astronome" je premotila lepo vzhajajoča večer-nica, da so jo zamenjali s kometom. Upajmo, da se nam pokaže komet v svojem krasu na večernem nebu, čeravno trde dunajski astronomi, da je komet pobegnil v vesoljstvo. Je pač naša zemlja pregrešna in zbal se nas je grešnikov.
Godovi prihodnjega tedna: 22. Sv. Trojica, Emil, Mdan, Boža; 23. Dezi-derij, Budislava, Miiorad; 24. Marija Dev. po m. kr., Daslav; 25. Gregor, Krasulja, Nosimir; 26. Sv. Režnje Telo, Dragica, Milivoj; 27. Magdalena, Daroslava, Vukašin; 28. Avguštin, Jaromir.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem:
26. v Žirovnici.
Umetnost in književnost
Letno poročilo kranjske kmetijske šole na Grmu za leto 1908/9 smo prejeli. Sola je štela 21 učencev, ki opravljajo praktična dela pri posameznih panogah v poljedelstvo, travništvu, vino-gradarstvu, pletarstvu, sadjarstvu, pri uporabi sadja in vrtnarstvu, v živinoreji, mlekarstvu, čebelarstvu in v splošnem gospodarstvu.
Prejeli smo dalje: Artur Severjev roman •Zaae*. Cena broš. K 1.—, vez. K 150, po pošti 10 vin. več.
Društvo «Pravnik* je izdalo in založilo VIL zvezek avstrijskih zakonov v slovenskem prevodu. Ta zvezek obsega: državne osnovne zakone in druge ustavne in upravne zakone z odločbami najvišjih sodnih dvorov, ter spremenjene deželne rede in deželne volilne rede. Zbral in uredil Štefan Lapajne, e. kr. okrajni glavar v. p. v Ljubljani. Ta sbirka državnih osnovnih in drugih ustavnih in upravnih zakonov, ministrskih naredeb ter judikatov najvišjih sodnih dvorov poleg deželnih redov in deželnih volilnih redov je bila čim dalje potrebnejSa in sicer ne samo sa pravnike, osobito za npravna in avto* nomna oblastva, ampak tudi splošno sa vse one kroge, U stoje v političnem življenju in se bavijo i upravnim pravom. Posebno pa bode ta zbirka tudi dobro došla cerkvenim oblastvom in županstvom, kajti ta zbirka vsebuje tudi iaterkonfeiije-
na! o I zakon k leta 1868., zskon o uredbi vnanjih pravnih razmer katoliške cerkve iz leta 1874., zakon o uredbi prispevkov za katoliško bcgočaatje iz leta 1874., zakon o priznanju verskih družb iz leta 1874., in deželni konkurenčni zakon za vzdrževanje katoliških cerkva in duhovniških poslopij. Obsega pa tudi ta zbirka domovinska zakona iz leta 1813. in 1896., kakor tudi volilne rede za deželne zbore slovenskih pokrajin. V tej zbirki pa je konečno zbranih nad 600 judikatov vrhovnih sodišč v najvažnejših in spornih slučajih upravne ali sodnijske prakse. Knjiga ima Isto priročno obliko, kakor do-sedaj od «Pravnika* izdane zbirke zakonov, obsega 30 pol, ter stane vezana 6 K. Dobi se pri društvu •Pravnik* in v knjigotržnicah.
V Kranju, dne 21. mejnika 1910.
* Državni soor. Naš državni zbor ima prihodnjo sejo v petek, 27. t. m. ob 11. dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Ustanovitev c. kr. kora vojičakov. 2. Eksekucije prosti dohodki uradnikov. 3. Žensko nočno delo. 4. Odstranitev kazni za ! delavsko kršenje* kontrakta. 5. Kovanje dvekronskega denarja. 6. Predlogi v interesu poljedelstva. 7. Poročila imunitetnega odseka. 8. Sklep o nepotrjenih državnozborskih volitvah.
* Volit?§ v Besni la Hercegovini. Sarajevo, 20. maja. V kmečkih občinah je v pravoslavni ku-riji izvoljen:h vseh 18 kandidatov srbske narodne organizacije. V mohamedanski kuriji je islamska narodna stranka zmagala v osmih okrajih proti saraostalni stranki; v Bihačn bo ožja volitev med Gluhičem in BiSčevičem, ki oba pripadata islamski narodni organizaciji V katoliški kuriji je dobila Stadlerjeva «Katoliška Udruga* dva mandata (med njima Skef Sar i 6), «Hrvat«ka Zajed-nlca* pa pet Dr. Man d i 6 je izvoljen v dveh okrajih.
* Hrvaški sabor je pred prazniki pozno zvečer končal generalno debato o volilni reformi in vodi tedaj podrobno ravpravo.
* Moitankl Občinski svat je sklenil radi cesarjevega obiska dovoliti neomejen kredit (!) za olepšanje mesta in za aprejem cesarja; nadalje je zaradi tega dogodka dovolil pol miliona kron za vpeljavo električne razsvetljave in 60.000 kron za ustanovitev mestnega parnega kopališča.
* Ogrski finančni minister je najel pri Rot-šildovi skupini zopet 100 milionov kron posojila. Seveda brez parlamentarnega dovoljenja. Te šege se je menda navadil od avstrijskih ministrov. Olajševalna okolnost zanj je pač ta, da so ogrske finance popolnoma na psu vsled koalicijske politike. V sedanjem nezakonitem položaju se je vplačalo za 72 milionov manj davkov, nego bi bilo treba.
Novost!
V tisku je in izide v kratkem v naši tiskarni
4. snopič „Ved luči!"
pod naslovom
Bira, kongrna in cerkvena konkurenca.
Uredil Praviooljub.
Čitajte in naročajte poljudno zbirko .Več luči!" Cona 30 vinarjev.
Novičar.
Petlndrajsstletaioa dražba iv. Cirila la Metoda bo letos. Naša šolska družba proslavi ta svoj pomenljiv jubilej v nedeljo, dne 3. julija. Zato naj ta dan v Ljubljano pohiti vse, kar čuti na Slovenskem narodno. Rodoljubne Slovenke prirede ob tej priliki veliko narodno svečanost, katere dohodki so namenjeni družbi sv. Cirila in Metoda. Za slavnostno prireditev je določen prostor pred hotelom •Tivoli*. Pri prireditvi bodo sodelovale narodne gospe in gospodične s Štajerskega, Koroškega in is Trsta. Narodna društva se opozarjajo na to prireditev s prošnjo, naj na dan 3. julija ne prirejajo svojih zabav, da s tem ne oškodujejo velike prireditve na korist družbe sv. Cirila in Metods.
Zdrs?slika vest Asistentom na kliniki v Ino-mostu na dermatologičaem oddelku prof. Merka je imenovan g. abi. med Pavel Savnik, sin kranjskega župana in ces. svetnika g. Kavela Savnika.
Deitlal živinorejski svtt je imel dne 17. maja t. I. ustanovno zborovanje, katero je otveril deželni glavar Suklje. Pravi, da u bo deželni odbor oziral na sklepo tega sveta. O točki: «Razdelitev dežele v žiyinor"jtka ozemlja* poroča živinorejski nadzornik L*gvart, ki izvaja med drugim: Cela kranjska dežela se razdeli v tri popolnoma ločena živinorejska ozemljs t v gorenjsko ozemlje, notranjsko ozemlje, dolenjsko ozemlje. Tako obsega gorenjsko ozemlje vso Gorenjsko, pričenši pri Zagorju ob štajerski meji. Meja tega ozemlja gre ob levi stran« Save do Tacna, ob Šentviški občinski meji do Osredka in ob meji celega Skofjeioikoga in idrij-
skega sodnega okraja, tako da ta dva okraja spadata še k prvemu ozemlju. V tem ozemlju redi ae le pincgavsko, oziroma beljansko pleme in se amejo licencovati in rabiti za pleme le biki omenjene pasme. V razpravi naglasa ravnatelj Gustav Pire, da se ne sklada a stališčem, da bi kako pleme ne ugajalo. Na Gorenjskem ae morajo popraviti štiri-desetletni grehi glede na prekriževaaje s tujo pasmo. Naj bi se prav natančno obravnavale vae pasme, ki pridejo v poštev. Razvije se precejšnja debata.
— O izpremembi postave o povzdigi govedoreje poroča LegvarL O izpremembi te postave govorimo v gospodarskem delo. — O rasla vsa in preme-vanju goveje živine izvaja Legvart, da naj deželni odbor prireja vsako leto po celi deželi, porazdeljeno kolikor mogoče enakomerno po sodnih okrajih, razstave goveje živine, združene obenem s praznovanjem. Takih razstav naj ae priredi vsako leto najmanj Sest. Dežela se razdeli v ta namen v premo-valne okraje. V vsakem premovalnem okraju se priredi vsako leto po ena razstava, in sicer tako, da se razstave vedno menjajo po sodnih okrajih. Premovalni okraji se razdelijo sledeče: I. prerao-valni okraj obsega sodne okraje: Kranj, Skofja Loka, Tržič, Idrija; II. premovalni okraj ebaega sodne okraje: Radovljica, Kranjska gora, Kamnik, Brdo; III. premovalni okraj obsega sodne okraje: Ljubljanska okolica in notranjske sodne okraje.
V Mita ae je poročil dne 17. L m. g. Jožef Podgorelec, trgovec in posestnik v Spodnjem Dravogradu, z gospico Dorico Klofutar, hčerko tovar-narjevo.
Koncert v Kranja. Občinstvo v Kranju in bližnjih krajih opozarjamo na znamenit glasbeni dogodek, ki se vrši danes zvečer v dvorani •Sokola v Kranju*. Čitalnica priredi koncert pod vodstvom gospoda M. Beraniča. Prepričani smo, da bodeta glasbeni mojster Beranič in vrli zbor Čitalnice s tem koncertom položila temelj novemu glasbenemu središču na Gorenjskem. — Bali smo se, da bi ae naš koncert temeljito ne ponesrečil, ker je šla — zemlja skozi strupen kometov rep. Hvala Begu, strah je bil ničeven. Prepevala ae bode torej naša pesem tem čileje po prestanem strahu v Sokolovi dvorani ob pol 9. Upajmo, da s tem koncertom navdušimo vse mlade in stare za našo pesem, za katero se zanima celo naša — država. — Spored je sledeči: 1. J. Zirovnik: «Dolenjska» (dolenjska) ; M. Hubad: «Je pa davi slanca pala*, mešana zbora. 3. M. Bajuk: «Oj, deklica, povej mi to!» (dolenjska); 4. O. Dev: «Obični raj* (prastara koroška), moška zbora; 5. A. Koai: «Prišla je pomlad* (štajer.), ženski zbor s spremljevanjem klavirja; 6. Fr. Dolžan: «Dobro jutro, Uršika!* moški, ženski in mešani zbor. 7. M. Hubad: «Livska», moški zbor. 8. Dr. G. Ipavic: <TiČek>, (umetna, po štajerski narodni); 9. O. Dev: «BarČica* (beneška), mešana zbora. 10. O. Dev: «Tam, kjer hišica« (goriška); 11. Fr. Dolžan: «Barka zaplavala* (Štajerska), moški zbor. 12. L. Kuba: «Na Gorenjskem* (gorenjska), mešani zbor.
Cvetko ls klerikalnega gaja. Klerikalci se kaj radi pritožujejo, da piše napredno časopisje
— sirovo. Morda, toda v surovosti se napredni listi niti iz daleka ne morejo meriti s klerikalnimi, ki niso več sirovi, marveč naravnost pozi-vinjeni. V dokaz svoje trditve navajamo tu samo eno dehtečo cvetko iz klerikalnega časnikarskega loga. Zadnji , Domom olj ub" piše na 303. strani pod rubriko .Iz selške doline" doslovno : „Zakaj kupičijo duhovni in samostani premoženje? Tako vprašuje liberalni pijanec v .Gorenjcu". Odgovor: Za to, da bo mogel on, ko postane vsled pijače napol mrtva podgana — slepa je že zdavna — in mu noben gostilničar ne bo niti frakeljna zaupal na puf, pokljukati na farovška vrata in prositi za desetico, da si bo zopet mogel malo privezati alkohola vajeno dušo." — Brez vsake nadaljne pripombe 1
Vprašanje? Cemu imamo v Kranju vodovod in hidrante, pa se vendar ceste ne Skrope ali vsaj minimalno s staro koretor Odgovori Pomnenjn veščakov za to, ker vodovodna voda — ni sa to pri« pravna l
Is f rilca. Se neksj dni, pa bo dodelana naša telovadnica. Veselimo se tega Ueaotka in bojimo se ga. Kajti treba bo šteti. Težko breme smo si naložili z zidanjem telovadnice. Ali kaj smo hoteli drugega. Brez telovadnice ni sokolskega življenja in brez tega ne slovenskega Tržiča. Težko pot je hodil tržiški Sokol od svojega postania sem. Vendar ni opešal in omagal, Z glavo pokoncu se je bližal svojemu namenu — telovadnici, kjer bi se krepil in rasteL Neverjetno dosti je nabral za svoje domovanje. Ali še precej manjka m Se bo imel tržiški Sokol skrbi, predno bo postala telovadnica za res njegova. Da je Tržič kraj, katerega mora čuvati vse slovenstvo, to so priznali mnogi, ki ao naklonili tržiškemu Sokolu zdatne zneske za njegovo telovadnico. Pa tudi pri tržiških Slovencih je nabral tržiški Sokol marsikatero kronico. Potreba la pa upanje, da so mu naklonjeni slejkoprej tržiški in drogi Slovenci, vzpodbuja tržlikega Sokola, da ae zopet obrača do njih za podporo, Slovenci in Slovenke, pomagajte tržiškemu Sokolu, da bo m-»zel vršiti svojo nalogo in svoj poklic v prid slovenstvu v Tržiču, položite v ta namen po svojih močeh, če tudi majhen dar, sa njegovo telovadnico in potem boste lahko zahtevali, da bo tuniki Sokol čuvar slovenskega Tržiča. Ta prošnja
velja zlasti Vam, Tržičail, priskočita sedaj na pomoč svojemu Sokolu in zagotovite mu bodočnost. Vsi darovi naj ae pošiljajo naravnost na telovadno društvo Sokol v Tržiču.
HlAIi se je na klopi v Savskem drvoredu datsaka rečna torbica. Kdor jo je izgubil, jo dobi v osli tiskarni.
Ta |e p* lepa. Pri minolih občinskih volitvah v Šenčurju je nagovarjal tamoluji kaplan babico Jero za pooblastilo. Kot pametna ženska pa Jera pooblastila ni dala kaplanu, nego svojemu bratu, ki je posestnik in ki je volil napredno. Pa kaj stori na ta ljubeznjivi kaplan P Strogo prepove Jeri, da ne sme nikdar več pre stopiti cerkvenega praga. Svetujemo Jeri, da naznani ta slučaj e. kr. ekr. glavarstvu. Kazenske določbe za varstvo volilne prostosti imajo za tak slučaj določbo, ki bi se takemu gospodu prav prilegla, namreč strogi zapor od enega do šestih mesecev.
Lopa razmere. Kakor se nam poroča, vladajo na Suhi prav čedne razmere. Predoseljtki faj-moiter Zupane izravnava tamkaj pokopališče in vosi kar je kamenja, človeških kosti i. t d., kar naravnost v Bevščo in Kokro, torej v vodo, ki jo rabijo Predostjčani in drugi za vae vsakdanje po-trene. Pokopava ae komaj četrt metra globoko, tako da je ves zrak okužen. Kmetje ae zbog tega glasno pritožujejo, a aeveda popolnoma brezuspešno. Kaj, ko bi si, c kr. okr. glavarstvo prijelo tega gospoda faj m ostra, ki je brat sanitetnega referenta pri dež. vladi kranjski, nekoliko sa ušesa, da bi si zapomnil, nalašč pospeševati epidemije.
Telovadno društvo «Sokol* v Skofjt Loki
priredi v nedeljo, dne 22. t. m. svoj prvi pešizlet z javno telovadbo na Praprotno. Odhod iz Škofje Loke ob pol dveh popoldan. Začetek telovadbe ob treh popoldne. Ker je to letoa prvi in bo tudi krasen izlet, ao vabljeni vsi člani in prijatelji društva, da se ga v obilnem številu udeleže.
Z Bohinjske Bistrice smo prejeli. Naš gosp. nadučitelj, ki še študira na Nemškem v Gissenu je bil imenovan sadjarskim inšpektorjem na Kranjskem. Sicer pravi pregovor, komur Bog podeli službo, mu da tudi pamet, ne vemo, kako se ta pregovor tu obnese.
Koritarji. Deželni odbor razpisuje službo učitelja za nemščino in slovenščino na deželni trgovski Šoli. Povemo že danes, da to službo dobi učitelj na nemški mestni šoli Karel Javoršek, ki je bil svoje dni .vrl" narodnjak in „pevo-vodja šišenske čitalnice". Ker je pa iz same .koritarske" navdušenosti pristopil v krog nesebičnih •SlomškarjeV — a pregovoril še svojega sivolasega očeta, uadučitelja v Šiški, da mu je sledil na tej poti, -dobi za plačilo to mesto. To so značaji 11 — Prepričanje želodca.
Za varstvo planinska flora. Zdaj ob začetku aezone za turiste je pač nujno potreba opozoriti merodajne kroge, naj se končno vendarle zganejo in kaj ukrenejo v varstvo planinske flore, kajti sicer se nam kaj lahko prigodi, da bomo sicer še imeli svoje krasne planine, toda bujnopestre planinske flore, ki je razveselila dušo vsakega planinca, več ne bo. Določitev cvetic, katere bi bilo prepovedano trgati v planinah, oziroma jih ruvati s koreninami, naj bi se prepustilo »Slovenskemu planinskemu društvu*, ki ima največji interes na tem, da se ohrani krasna naša planinska ftora. Nekatere cvetke naj bi ae ameie trgati samo v gotovem številu, da se ohranijo za prihodnje leto. Nadzorstvo, kako se zapovedi izpolnjujejo, naj bi vršila politična oblast po svojih orgaoik, kakor je to že ponekod v navadi. Nedeljski turisti pa morajo pomisliti, da ao še drugi ljudje, ki ae hočejo isto tako naslajati ob divni alpski flori in da ae ne sme izruvati vsaka rastlina, ki jim pride pod roke.
Kanalska podrnialoa slav. planinskega društva nainaja p. n. članom in planincem, da ima pri odborniku g. Jakobu Malovrhu v Kamniku, na Grabnu na razpolago planinski voz in čilega konja za vožnje in prosi, da se planinci pri vožnjah ozirajo na podružnico.
Turistovska koda t Kaaulikl Bistrici se otvori v nedelje, dne 22. maja ter prevzame njeno oskrbo zopet gospodi čaa Marica Jerajeva, znana že izza lanskega ieta kot izborna kuharica. V sezoni je koča preskrbljena s mrzlimi in gorkimi jedili, ob gotovih časih tudi z divjačino, vedno pa s najboljšo pijačo. —■ Slovensko planinsko društvo je spremenilo to priprosto planinsko kočo v pravo komfortno restavracijo ter S tem znatno pripomoglo k tujskemu prometu za Kamnik in turiatovaki promet Kamniških planin. Kdor se hoče brez truda in za npal denar naužiti priatnega planinskega zraka Ur, priti v osrčje gorskih velikanovi naj pohiti v divno Bistrico.
Ustanovni obdal sbor podružnico „ Društva jugoslofsnskih železniških uradnikov aa Jesenicah bo v nedeljo, 29. L m. ob 6. uri zvečer v restavraciji »Pri Sokolu*. Gg. tovariše nujno vabimo, da bi se v velikem številu udeležili tega važnega zborovanja. Posebno tovariši iz Gorenjske, Koroike in Tirolske  naj ne manjkajo.
Osrednji odbor.
Desetletnico obstoja praznuje strojarsko strokovno društvo v Kranju, in sicer z vrtno veselico, ki se vrši v prostorih gospoda Kuralta v Kranju dne 5. junija 1910 ob 3. uri popoldne. Spored: 1. % Pozor, koračnica. 2, Iv. K. KnoM; Slovan,
petje. 3. Iv. pl. Zaje: U boj I godba. 4. Hajdrih: Jadransko morje, petje. 5. Parma: Spomin na Kranj, godba. 6. Dr. B. Ipavec: Planinska roža, petje. 7. Filip Emeršič: Slovanski zvoki, veaček, godba. 8. J. Aljaž: Triglav, petje. 9. Iv. pl. Zaje: Večer na Savi, pesem, igra godba. 10. Dr. G. Ipavec: V mraku, petje. 11. F. Sommer: Šmarno-gorski pozdrav, valček, godba. 12. A. Nedved: Zvezna, petje. 13. Anton Jaki: Pozdrav z Bleda, koračnica, godba. Šaljiva loterija in prosta zabava. Pri veselici svira slavna Mengeška godba. Vstopnina za osebo 60 vin. Cisti dobiček je namenjen društveni blagajni. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na dne 12. junija 1910. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Tečaj sa gozdna la sa lovske čuvajo v Ha devljieL Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo bo priredilo v mesecih julij-avgust 1910 v Radovljici šesttedenski tečaj za gozdne in enotedenski tečaj za lovske čuvaje v slo ven tkem učnem jeziku. V ta tečaj se bodo »prejemali izključno le na Krsnjsko pristojni in v prvi vrsti taki prosilci, ki že služijo kot gozdni ali lovski t« vaji. Podelilo ae bo obiskovalcem Sesttedenskega gozdarskega tečaja 8 podpor po 70 K in obiskovalcem enotedenskega tečaja za lovsko pazništvo 10 podpor po 20 K. Prošnje, ki ae morajo vložiti najpozneje do 20. julija 1910 pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani, morajo biti lastnoročno pisane od prosilca ssmega in ima prosilec v njih dokazati; 1. Da je dopolnil 18. leto. 2. Da je dovršil ljudsko šolo in da je vešč slovenskega jezika v govoru in pi«avi. 3. ima doprinesti nravstveno .izpričevalo. 4. Od gospodarja (pri katerem je uslužben), izdano spričevalo o dosedanji gozdarski in lovski službi. 5. zdravniško izpričevalo o sposobnosti za službovanje v gorskih krajih, poslednje pa velja Ie za one prosilce, ki dosedaj še niso v gozdarski ali lovski službi. 6. Potrjeno ubožno spričevalo ▼ slučaju, da nameravajo prositi za podporo. 7. Od vseh prosilcev brez izjeme se pa zahteva od c. kr. notarja ali od občinskega urada poverjeni revež, a katerim se zareže prosilec, da se bo preživljal za dobo tečaja na lastne stroke. Šesttedenski tečaj za gozdne paznike se prične z 18. julijem 1910 in enotedenski tečaj za lovske paznike z 22. avgustom 1910 v Radovljici.
«
t Esilevev komat. V četrtek zjutraj smo šli torej skozi kometov rep in kakor se vidi, ae nam ni nič zgodilo. Poslej ae opazuje komet zvečer, po aolnčnem zahodu, na zapadnem nebu. Solčni vzhod je kazal povsem nenavadno, prekrasno sliko, nekoliko podobno aolnčnemu mrku, toda ' veličast-nejšo. Solnce se je ves čas povsem dobro opazovale, a bilo je pokrito s senco kometovega repa v podobi velike, okrogle, navidezno zelenkaste ploče. Okrog solnca je nebo včasi zažareio, kakor v ognju in barve so se izpreminjale. Bil je nepozaben užitek.
t Kaka iole bi bila vzor našim klerikalcem ? Take, kot jih imajo v Belgiji, kjer je do 70% analfabetov (ki ne znajo Citati in pisati). Na neki tamošnji šob je n. pr. bil določen za neki dan v tednu sledeči urni red: 1. Jutranja molitev, 10 zapovedi, rožni venec (ena akrivnost), evangelij. 2. Računstvo. 3. Rožni venec (ena akrivnost). 4. OJmor. 5. Rožni venec (ena skrivnost). 6. Zemljepis. 7. L'tanije Matere Božje. 8. Rožni venec. — Ali bi bile take šole veselje naših klerikalcev I Ljudstvo bi postalo vzorno — neumno.
Izpred deželnega sodišči.
Veliko obeta. Flor i j an Vrhunc, krojaški vajenec v Železnikih, je vzlic svoji mladosti malopridnež ter tatvini udan, tako da se ga vse boji. Trafikantu Janezu Kozmu je bilo ukradeno nekaj denarja. Tatvine je bil osumljen Vrhunc. V tej zadevi poizvedujoči orožnik, Ivan Sedej, je povabil v svrho zaslišanja Vrhunca na orožniško postajo. Ker Vrhunc ni hotel priznati tatvine, ga je vzel orožnik Sedej seboj in ga začasno zaprl v občinski zapor. Ko je orožnik končal s svojimi poizvedbami, ga je izpustil iz zapora. Vrhunc je pa nato Sedeja pri sodišču ovadil, da ga je pretepel, nato ga pa zaprl v mrzlo klet, da bi izsilil iz njega priznanje. Vse to se je iz-
kazalo kot laž. Nekaj dni potem se je splazil v Špendalovo zaklenjeno hišo in vzel kos mesa. V svrho nadaljne tatvine je hotel priti v sobo, a je bila zaklenjena. Ker mu jih 8 letna domača hčerka, Jerica, ni hotela odpreti, ji je zagrozil, da jo bode ubil. V Železnikih je naletel na kroš-njarja Janeza Oblaka, kateremu je rekel, da ga bo peljal v neko vas, kjer bo napravil dosti kupčije. Med potjo proti Jesenovcu mu je pa prerekal vrvico, s katero je imel privezano denarnico, katero mu je vzel z vsebino 2 K, na kar je zbežal. — Mladi malopridnež je bil obsojen na 5 mesecev ječe.
Ob sklepu lista.
Borovi!« s« Koroskeoi. Včeraj so ae pri nas vršile toli težko pričakovane občinske volitve. To pot to se Slovenci prvikrat udeležili občinskih volitev. Nemskutarji so delali z neznanskim pritiskom in so res zmagali v vseh treh razredih. Razmerje je takole: Ogria 253 glasov, Hambrusch 252, Angelo 249, Bovčar, Schaunigg 235 in Tschinkowitz Volte 236 glasov. — Slovenci Bo-rovnik 129, Stangl 124 in Winkler s 121 glasovi so ostali.v manjšini. Socialisti so dobili: Sodja 121, Neutzler 132 in Binder 121 glasov. V drugem razredu so dobili nemskutarji 26 glasov, Slovenec Just je ostal z 11 glasovi v manjšini.
Jtfed 50 recepti
boš gotovo našla marsikatere, po kater/h bodo Pekattte tebi in tvojoem izborno dišale. Naroči ti kuharsko knjigo pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Bistrici, Dobiš Jo zastonj. 72 3—2
Darila.
Dijaška kuhiaja v Kranju je prejela do 19. maja 1.1. sledeče darove: Od Meščanov za april 36 kron, od prof. kolegija za april 5 kron, Bar* daruje 5 kron, iz kazenske poravnave Urbančič - Zornian 10 K (po dr. Kusarju), si. mestna občina Kranj sa leto 1010 500 kron, is kazenskih poravnav Pravst Nadižar 10 kron in Pokom - Koželj 6 *roD (oboje po dr. Kušarju), prof. kolegij za maj 4 krone, meščani 30 kron 40 vin., gospodična Frančiška Hafner iz Bleda namesto venca na krsto svoji sorodnici gospej Jerici Šinkovec 10 kron, si. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 50 kron in kazenska poravnava M. Eržen in J. Zontar 10 kron (plača prva po sodniku O, Devu iz Škofje Loke.)
r
Nobena kapljica
——n iii ■.....
ne koristi tako želodcu, kot požlrek
pristnega »FLORIAN-a* I
Človek!
Pomni treh besed:
želodca redi
Postavno varovano.
Proizvajanje
splrituoz
kot prosta obrt, kakor tudi^J
liiielooaiiie breialkobolrlli osDeinloCIhlpliaC,* Zl
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju reno-mirana tvornica. S proizvajanjem in razpečevanjem *e lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste {in" brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro „8pirituoseBv 83867" na auončno ekep edicijo M. Dukoa
Naohl, Dunaj LpL.
181 10-1
Hranilne vloge
obrestujejo po 5 odstotkov. Izdaja hranilnih znank.
AVstr. hriHilgi, Kreditna in staVbeaa dražba
reg. zadruga z um. porojlvom.
Centrala Dunaj, 0. Thaabaldaaaaa 4. -  Uradna kontrola.
Domače hranUnloo
se dobe zastonj.     103 52—7
Naročajte in širite naš list!
Loterijska srečka dne 14. majnika t. 1.
Gradec    29   21   2   35 30
i.inc i JO.' ^»Ii »t « a Uoliijtir t   naiviije priznanju
doktorja pl. Trnkdczvja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatlit. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga:     89 12—6
&p Pristava • z vrtom
v Kokrlškem predmestju
z majhno prezidavo pripravna tudi za stanovanje — se iz proste roke takoj proda.
Več se izve v upravništvu .Gorenjca".
R. Wolf
Flllalka Dunaj v Dunaj in>Am Heumarkt 21
Vuzeii in stoječi polnoparni in patentirani
loKonobili na Vroči par
z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpežnejži in najsigurnejši stroji na moč za
249 26-16
use Industrijske In gospodarske obrata.
Skupna izdelava nad K50.000 PS
najstarejšo In najboljšo znamko južnoavstrljske monarhije ponujajo
117
3 -3
m        V dvorani hotela *1      .Nova Pošta' v Kranju.
M V arado ia aoboto nov aporad. ^ka- 8porad od BI. do 84. maja i
Reja konj v Buenos Avresu. Trdnjava iz kart. Ljubavno razmerje kapitana D' Armagnac z Šarloto pl. Nervlile.
Velika historična drama v 20. slikah.
Dva vlomilca.
aporad od 18. do 80. maja t. I.i
Lomilci leda na Finskem. Poročni pas. Srce razbojnika. Moderni tat.
K obilni udeležbi vabi najuljudneje
ravnateljstvo.
I- Roman-cement
fiojoAflA<A tovarne za Roman- in Portland-cement llCljCCIlU]£  o. WITHALM NASL. v Laškem trgu
Ustanovljeno I. 1845. i        — (Štajersko).
116 6-8
"•/o.
SS
Prašne plašče
19!
o*
>•»«
Narejene oblehe za otroke in odrasle
navadne in najfinejše vrste ter razno mannfaktnrno blago (gvant-nino) priporoča po najnižjih cenah
I. Pfeifer
manofaktara in konfekcija Kranj /jp
Klobuke
m i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica k 3,000.000 k.     Stritarjeva nlloa štev. 2
Podružnice v Spljeta, Celovcu, Trsiu in Sarajeva
Rezervni fond K 400.000.
78 52-11
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter lin obrestuje od dne vloge po čistili
IM
°l 2 O
Knpnje in prodaja srečke ln vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem karan.
HH1IH
Najboljša ter najtrpežnejša I streha je :::
ninimni
dobiva se v trgovini s | špecerijskim blagom in
127 2-2   železni no
.MERKUR'
Peter Maji - Kranj.
II. priloga .»Gorenjcu" it. 20 z I. 1910
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče 51-«   oalne namene. ::
Dobe se v vseh naših prodajalnah.
SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 85 42 10
Podružnice po v »od. Podružnice povsod.
Hrani it. 33, nasproti c lir. pošte.
Slab želodec ne prenese ničesar
jMr in vsakdanji vzrok tega je: brtzslastnost, bolečine že-Vj* lodca, slabost, nerednosti v prebavljanju, glavobol i. t. d. m Gotova odporno« proti temu so   59 12—4
|    Kaiserp karamele iz melise.
Jb.    Zdravniško preizkušene!
Ip Oživljajoče,  prebave pospešujoče
in želodec okrepčujoče. sredstvo
m   Zavoj po 20 in 40 vinarjev v
f      UHarni V Tržiča.
AvatrljsUfi ž»i?><e»ol«»Ht«2>t:«».
I. vrste so svetovnoznani     87 12—10
Maršnerjevi lomeči limonadnl buaboni
(z okusom malin, citrone, jagod, češnje in dišeče perle) v svrho priprave izvrstne brezalkoholne pijače.
|f Dobe se povsod, kjer so nalepljeni lepaki s to znamko. Tudi vsak bonbon ima to znamko. Letna poraba več nego 60 milijonov komadov. Lu-sin, parfinira dihanje. Klalron, najfinejša delikatesa sveta. Bouchées à la Reine. Peppermint-Losen-družba. Vseh vrst mleka in čokolad za kuhanje izvrstne kakovosti priporoča Prva češka akc. dr. orient, sladkornih in čokoladnih'tovarn na Kraljevih Vinogradih prej 11 A.  MARŠNER ==
Glavna zaloga na Dunaju : Josip Katz, vi., [heobaldgasse 4.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
49 52-16
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča »voje najbolj priznane
Siv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Glinaste peči
štedilnike, banje aa kopeli, kakor tudi kipe, vase In druge glinaste Udelke v vneli barvan, trpežne In cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna paol In glinastih izdelkov v LJubljani.
138 52-49
I.......SS
uuuuuuuuuu
■ a   Električna gonilna sila.   ■ ■
Tovarna oljnatih barV, lits in firneza
Brata Sberl3
crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
CjMljSM
Miklošičeve ulice 6, nasproti hot. ,Union'
Ustanovljeno 1842.    H    Telefon 164.
,52—87
DDDDDflDDDD
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonu in v Parizu s prvini darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim krilcem in veliko zlato kolajno.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode,  uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega
in brnskega sukna. — Naročila se lavrsnjejo po najnovejšem kroju točno in oeno ter sprejemajo popravila.
Specijalist v izdelovanju frakov ii salonskih sokeij.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevata ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 62—11
209 52—39
larca tinta 01 brana
Rudolf Rus
urar v Kranju
Ravnokar je izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomnr brezplačno
Ustanovljeno Uta 1885.
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
-
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 62-25
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova oesta     jI   £atltf Martinova oosta 20
Postajališče električne cestne ewejU)n»U)Jp      železnice pri sentpeterski cerkvi. 126—43
LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogata taloga pohištva vsake vrste v mh oso ah. Oglodala, allko v vseh
velikostih.
Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki
oenj.
štodroot ti žlčna-toga omrežja, afrl-Sanske travo ali Um; prvo vrsto vadno r zalog'.
la spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Opravo za Jedilno sobo, salone, predsobe, oelo garniture.
¿a §000! postelja, nočna ornarlo; o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
ŠpedJaJItete r nevestinih balah. Valiti prostori, pritlično In r /. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vilo In za letovišča 62 gld.
Vsak dan sveži
kavarna „Presens"
Ljubljana.
900
dobičkanosnih, :: deloma odlikovanih
izaijiitctjsKik uTOblCttlrf
tS5C««X3S JI»VVO%eWVf
kojih srečna reiitcv odpre osebam vseh stanov pot do blagostanja in bogastva, naj se zahteva od bančne trgovine      130 3—1
»Confidentia'
BEagliaso-Itiigano, Švica.
jtfSa naprodaj i
v Kranju št. 51
dvonadstropna z lepo prodajalno. Več pove lastnik Ivan PotuSek, brivec.
Krasna domačija
se proda iz proste roke. Posestvo meri 64 oralov, vse arondirano, polovico je gozda, iz kojega se da še mnogo denarja dobiti za les. Zemlja, kakor poslopja so v najboljšem stanju, hlev obokan in betoniran, hiša enonadstropna, voda v hlevu. Na tem posestvu se redi lahko do 20 glav živine. Oddaljeno je 30 minut od železniške postaje, 20 minut od farne cerkve in šole ^llajpoljt? (Maria-Rain) na Koroškem in eno uro od Celovca. Proda se pod ugodnimi pogoji, da se le ena tretjina cele kupnine takoj plača. Eventuelno 3—2   se tudi zameni. Dalje so naprodaj 128
aW tri fiii£ u Kranju n
ena na glavnem trgu, v koji je že mnogo let trgovina na najbolj prometnem kraju, pripravna za manjšo trgovino. Ta hiša se da eventuelno tudi v najem. Druga je zunaj mesta ob državni cesti z lepim vrtom za zelenjavo, pripravna za kakega upokojenca. V obeh hišah je vodovod. Tretja v stranski ulici, dvonadstropna z lepim vrtom in razgledom. Več o vsem tem se poizve pri
L. Rebolju, o Kranln, Hlapni trg.
zaloga slatnuiHoV
vsake vrste po tovarniški ceni
prodaja
114
13-4
Anton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Katfkj posojilnici
v LJubljani
nasproti Figovo«:: v lastni hiii:: Dnaajika eaita.)
Kmečka posojilnica t Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni savod.
Vloge se obrestujejo po 4 Vio-
li
H
V kmečki posojilnici je naloženo ie nad 15 milijonov kron. Reiervni zaklad ces OOO.OOO kron..
Za varnost pa se neomejeno jamči nad 3000 članov.
Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 34 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—11
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar
Priložnostni tč nakup! m
Htfa na Bledu, Dobro 7    obiskana restaoraclla s »    sobami za talce. Poleti*! S    In zimski obrat. Ker le pred kratkim pogorelo podstrešje, se iako ceno proda. Irec se polzoe o ploooarnl mayr, Hrani.
V Velesovem na Goronjskom
poleg romarske cerkve
Tönnies
v Ljubljani 'ff*
tovarna za stroje, železo in kovinolivaraa priporoča kot posebnost žaga In vsa stroj« za obdelovanje lesa. Francis • turbine osobito za Žagine aaprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Zlite svetinje: Berlin,parlz. JtiK itd.
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstllno sredstvo
Jzdelovatelj
0. Seydt
'JOjubljana, SpitaL-Stritar. u/. 7
se odda i najem, eventnaino tudi proda
hišno poslopje
s hlevom, iupo in vrtom.
Poizve se pri Avg. eštataaoeatrju., uradniku banke „Slavije" v Ljubljani.    102 10— 7
JfiKotiV«!
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-liliji no mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko.. Tešin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d.
55 40-16
li>ar?či 5cbiHcr '
J       J---darD5RJb/ dcnjiJW
L
Ijbero
otrocjib klobukom. ^>opraU\\a tocrjo ir> ecr>©. 3«!r>i klobejnj
. _ --—=^eeee- líeéoe O 3«logi. -^— —
rit
Matija Ažman mlzar; 123
nasproti   klobučarja Ovčjaka
naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel obrt JVliriaela  Pantarja v Kranju
ht za Izdelovanje mrtvaških krst
ker Se bila hiša onega prodana. 92 6-9
Krste se dobe vsakovrstne In po najnižjih cenah.
Hiške oene!
<*  Po najnižjih cenah prodaja trgovina FOrfiOnO-        ~  x ^eleznlno ln špecerijskim blagom TrAVOFZOj
Roman - cement „]ferl(«r" - peter Majdi!!, H»8B) železniške
priznano naj-     "f       e           f               f                # i i j
boljših znamk  r--1 »1110 l u Hi
Nizke oene!
NI
Zagrobška tovarna, tvrdke Kenrik Jrancka sinov, v vsakem oziru novodobno urejen«,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovln.
V VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu       11^ "^^U
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne.
*- Bmmt. VlUttitLV.
na
Toraraiika
Konc. zobarski atelje
Ul f f{ i Kranja
od sedaj nadalje samo v
Stritar'«*« ulica 7.
Cjnbljani
Konc. zobotehnični atelje
O. Seydl
76 M-ii  prva tovarna
J
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Šzofjo Loko in Tržič pri gosp.
F.
v raju
:   Edini : zoboSES? atelje u Kranju
tehniški .\
dr.Eduard ffiloboCnlk isti hiši, kjer je lekarna.
Umetni zobje se izgo, e v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo.
Ordinacije vsak dan, tudi ob nedeljah.
220 52-37
Pozor!
Izšla ie knjižica »Cerkoene pristojbine aH Sfolnlna" z dodatkom „Kako se določa kon-grna?" Cena 30 Din.; po poŠti 40 oln. Dobi se o tiskarni lo. Pr. Lam-preta o Kranln.
Čltajte In priporočajte I
depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice za pokniafo so po 40 fin. in se dobijo pri g. Dolenzu.
JOS. W£IBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
(Slomiiikova   ulica   *t„ 4.
stivfeeio-aaetno li koutrokeijsko kliottviiCtptro.
Žično omreije na stroj, ograje na mirodvora, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: ;83 52-10
valjični zastori (Rollbalken).
M
if
H Poljudna zbirka prav potrebnih, poučnih in aktu-elnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, —----= najmanj štirikrat na leto. .
1. snopič: Cerkvene pristojbine aH štolnlna
z dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine
in
druge važnejše določbe glede vojaSke dolžnosti.
3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPAT1CA)
S sliko! ali S sliko!
Ne bo nas Se konec 19. maja 1910.
Cena vsakemu snopiču 30 v, s poštn. 40 v.
v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v 00 Kranju ter v knjigarnah in trafikah
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Rezervna zaklada Iznaia:
s
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske
^Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in p pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Alojzij« VodaiH«
I   i H ):.): }; )•{,;( :( ;t: ! liliji i .)!)•);( Ji'); MgMtfl f H ' H * ti T: K Wl :1 IH ■ T: I: i! IžM 1M !1 <) 1! )! t: ): lU-liM  ) VAJ \ Y. ):((•( i( ;|
kamenarskem mojstru
ulica =
Najbolj varno naložen denar v celem
političnem kranjskem okra)n!!
JKestna hranilnica 4 Kranju
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
246.000 kron.
Koncem leta 1909: Stanje Hranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960.000 kron ter posojil občinam 484.000 kron.
Ta najstarejši denarni zavod v Kranju nradnje na rotowžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne.
>tWMWWWWHIllllllHII»IWWI»tHWIttimtWtt»WWW»WW»W!M»<
obrestuje hranilne vloge po
— i? —
7 86—11
»HIHtttWI»t»l)lllltltl1lllll
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvigajene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici.
V
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem
in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok ln varovancev ter žnpnlšča cerkveni denar.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo ae tudi vložne knjižice drugih hranllnio In poaojilnio kot gotov denar, ne da bi se prekinilo obreatovanje.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Razglas.
Izvršujoč pooblastilo občnega zbora Ljubljanske kreditne banke z dne 3. marca 1.1. je sklenil upravni svet v svoji seji dne 3. maja 1910 zvišati delniško glavnico od 3 na 5 milijonov kron, ter v to svrho razpisati subskripcijo
pod sledečimi pogoji:
1. V prvi vrsti imajo pravico prevzeti nove delnice lastniki Starih delnic po kurzu 420 K za komad in sicer pripadati na vsake 3 stare 2 novi delnici.
2. Ostale delnice ponudijo se novim subskribentom in dosedanjim delničarjem, v kolikor podpišejo ti v razmerju starih delnic večje število novih, in sicer po kurzu 445 K za vsako delnico. Razdelitev delnic si pridržuje upravni svet.
3. Kot prvi obrok je plačati takoj pri subskripciji 120 K, oziroma 145 K za vsako delnico; ostanek pa, to je 300 K najpozneje do 30. junija t. L; plača pa se lahko takoj celi znesek.
Od plačanih zneskov povrnejo se do dne 31. decembra 1910 4V2% tekoče obresti, ker bodo imele nove delnice kupon za 1. 1911.
4. Vpisovanje (subsirlpcija) novih delnic vrši se od 15. do 31. majnika 1.1.
Prijave sprejemajo:
Centrala v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajevu;
Živnostenska banka na Dunaju in v Pragi;
Banka 1 štadiona za Primorje na Snšakn in podružnice na Reki ter v Bakru;
Jadranska banka v Trstu in Opatiji;
Prva hrvatska štedionica v Zagrebu in njene podružnice v Varaždinu, Osjekn, Veliki Gorici, Sisku, Vlrorlticl, Cirkvenlci, na Reki, v Zemunu, Belovaru, Delnicah in v Kraljeviči.
i
Lastniki starih delnic morajo predložiti svoje delnice — in sicer samo plašče — pri navedenih subskripcijskih mestih v svrho prekolekovanja; tam se sprejemajo tudi vplačila proti posebnim potrdilom.
Pojasnila, kakor tudi potrebne tiskovine daje radevolje Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Z ozlrom na dejstvo, da se obrestujejo delnice Ljubljanske kreditne banke pri dividendi leta 1909 domala % 6°|o se te za plodonosno nalaganje denarja prav toplo priporočajo.
Prepričani smo torej, da se bodete našemu vabilu k subskripciji gotovo kar v največjem številu odzvali ter na ta način prispevali tudi vi k razvitju in razvoju obrti, trgovine, industrije, sploh celokupnega narodnega gospodarstva naše domovine.
ljubljanska kreditna banka.
Izdaja kouiorcij »Gorenjca*.
Odgovorni uradnik Miroslav Ambretift,
Lastnina in tiaek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.
GLV