Zgodortinsft zapd UDK 9 4(491 . ormoZ)" 1 9 41 " 821.163.6-94 Zdenka Kresnik* PRIBLIZEVANJE IN ZAEETEK DRUGE SVETOVNE VOJNE V ORM OZU Prispevek govori o iasu pribliievanja in zaietka druge svetovne vojne v OrmoLu. Se posebej se osreclotoia ru prui val aretacij, ki so bile izverlene v noii s 16. na 17. april 1941. Posebno teio pa prispevku dajejo zgodbe nekaterih Ormoianov, ki so (skupctj s svojimi druiinami) omenjene aretacije csebno doiiveli in svoje izkuinje dovolili ?,apisati" Kljuine besede Drugct svetovna vojna, l91t-1945, Ormoi, 16. in 17. april 1941, aretacija, izselitev, osebna zgodba Uvod Ysako mesto ima svojo zgodovino, katere obdobja so razlidno raziskana in predstavljenajavnosti. das druge svetovne vojne je obdutljiva tema, o kateri ljudje, ki so jo doZiveli, neradi govorijo in se je spominjajo. Kljub temu pa je del na5e preteklosti in na5a dolZnost je, da se je lotimo preko itudija literature, pregleda arlrivskih virov in zapisa spominov posameznikov, ki jih je za vedno zaznamoyala. In prav to smo v letu 2006 v Muzeju OrmoZ storili skupaj z dijakinjama Gimnazije OrmoZ Tino Kirid in Anemmarie Prapotnik ter Studentko Katjo Hebar. predstavitev rezultatov nalega dela je nato potekala 27. marca 2006, ko smo v ormolkem gradu v sodelovanju z Odborom za delo z miadimi pri Obmodnem zdruZenju zyeze borcev NOB Maribor ter Muzejem narodne osvoboditve Maribor v gradu OrmoZ pripravili t.i. uro spomina ob 65-letnici demonstracij zavednih OrmoZanov proti podpisu pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, za katerega vemo, da je bil podpisan na Dunaju, 25. marca 1941. Ker pa omenjeno raziskovalno delo o pribliZevanju in zadetku druge svetovne vojne v OrmoZu 5e ni bilo nikjer objavljeno, ga sedaj predstavljamo v nekoliko skraj5ani obliki. Osnovni namen tega prispevka pa je, poleg prikaza zadetkov svetovne morije na primeru OrmoZa, seznanitev 5ir5e javnost z zgodbami nekaterih posameznikov, ki so doZiveli prve vale aretacij in zbrali dovolj modi, da so o njih rudi odkrito spregovorili. Za6etek druge svetovne vojne Kot nam je znano, se je druga svetovna vojna zadela leta 1939 in trajala do leta 1945. Zajela je 6l driav, med njimi tudi tedanjo Jugoslavijo. Vojno je zad,ela nacistidna Nemdija pod vodstvom Adolfa Hitlerja z napadom na Poljsko 1. seprembra 1939 (Nemdija in Sovjetska zveza sta si razdelili poljsko ozerdje). 5e pred zadetkom vojne je Hitler z razli(nimi mednarodnimi pogodbami vnadal zmedo v nadrte nasprotnikov. Poleg tega si je z razlidnimi pritiski, groZnjami in laZnimi obljubami podrejal posamezne drLave. Nemdija,Iralija in Japonska so Ze lera 1936 do 1937 sklenile protikominternski pakt, da bi se skupno bojevale proti mednarodnemu komunizmu . 27. septembra 1940 pa so v Berlinu podpisale t.i. trojni pakt' z namenom, da bi v Evropi in na Daljnem vzhodu ustanovile in vzdrievale t.i. novi red in si med seboj pomagale v primeru vojne. Medtem so si te drlave razdelile vplivna obmodja, ki naj bi bila obenem tudi obmodja njihovega vojaikega osvajanja: nem5kega v Evropi, italijanskega v Sredozemlju in globlje v Afriki ter japonskega na Daljnem vzhodu. Nameravale so spodriniti svetovno gospostvo Velike Britanije, Francije in ZDA. Novi red naj bi pomenil uvedbo faiistidnega korporativistidnega reijmaz in odpravo nekaterih svoboidin. Nemdija je svoje osvajalne namene zakrivala tudi z geslom, da si mora pridobiti nov Zivljenjski prostor.3 Ureditev okupiranih obmodij je izhajala iz nacistidnega programa, s katerim so Zeleli na teh obmodjih ustvariti >Zivljenjski prostor<< * Zdenka Kresnik, kustosinja zgodovinarka, Muzej OrmoZ, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormoi. 1 Trojni pakt je vojalka zveza stl. Sklenile so ga Nemdija, Iralija in Japonska, 27. septembra 1940 v Berlinu. Kmalu so k njemu plistopile 5e MadZarska (20. novembra 1940), Romunrja (23. novembra 1940), Slova5ka (24. novembra 1940) in Bolgarija (1. marca 1 94 I ). DrZave podpisnice je zavezoval, da si medsebojno pomagajo, de bi bila katera napadena tudi od drZav, ki takat s trojnirn paktom 5e niso bile v vojni (ZDA). DrZave podpisnice so pri ustvarjanju >>novega reda< priznavale v Evropi prvenstvo Nemdiji in Italiji, v Aziji pa Japonski. (Enciklopedija Stovenije 13, str.349.) 2 Korporativizem je ureditev osnovana na korporativnem sistemu - to paje sistem, v katerem sta gospodarstvo in politidna ureditev osnovana na korporaciji (gospodarski organizaci.li, sestavljeni iz ved istovrstnih ali sorodnih podjetij zaradi monopolistidnih ciljev). (Slovar slovenskega knjiZnega jezika, Ljubljana, str.437.) Korporativizem je reorija, ki temelji na solidamosti med vsemi druZbenimi sloji. S stanovskimi korporacijami pod kontroio drZave naj bi prepredili socialne konflikte. (Repe, Sodobna zgodovina, str. 62) 3 Ilustrirana zgodovina Slovencev, str. 344. -46- Zgo[ortfusft zapisi Lebensraum). Sestavni del nem5kega nadrta je bila .rdi "pozitivna demografska politika(, nadrtna vzgoja :rsno distih otrok, s katerimi naj bi do leta 1980 :ridobili ved kot 100 milijonov Arijcev. V okviru tega ,e delovala tudi organizacija Lebensborna. Dotlej so rameravali fizidno iztrebiti 1l milijonov Zidov in 30 milijonov Slovanov, ob tem pa 5e nekaj milijonov nepoboljlljivih politid,nih zapomikov, in tako zlasti v Vzhodni Evropi ustvarili prostor za distokrvno nemdki narod. Aprila 1941 je Nemdija s svojimi zaveznicami napadla Grdijo in tedanjo Jugoslavijo, katere sestavni del je bilo tudi slovensko ozemlje. KoroSki Slovenci so bili sicer v vojno vkljudeni Ze od zadetka, od vstopa Italije v vojno (unija 1940) pa tudi primorski Slovenci. Leta l94l je tedanja jugoslovanska vlada Cvetkovi6-Madek pod nemlkim pritiskom 25. marca 1941 na Dunaju podpisala pristop k trojnemu paktu. Nasprotovanje drZavljanov se je odraZalo v Stevilnih demonstracijah, vojska je izvedla pud, kralja Petra II. Karadordevica je razglaslla za polnoletnega, ukinila kraijevo namestniStvo in potrdila pristop k trojnemu paktu. Vendar je kljub temu Hitlerjeva Nemdija 6. aprila 1941 s svojimi zavezniki napadla Kraljevino Jugoslavijo. Jugoslovanska vojska je bila zastarelo oboroZena, ozemlje razdeljeno na vojno in zaledno, voia5ka doktrina je temeljila na izkuSnjah iz balkanskih vojn. Jugoslavija je po enajstdnevni vojni 17. aprila kapitulirala, kralj in vlada sta zapusti]a drZavo, ki je zaradi Sibkosti ruzpadlana deset delov.' Slovenija ie bila razdeljena med MadZarsko (Prekmurje), Nemdijo in Italijo (Ljubljanska pokrajina). Vsi trije okupatorji so nameravali uniditi slovensko etnidno samobitnost. Falizem in nacizem sta pri tem uporabila vse oblike okupatorskega nasilja, nekatere 5e pred zadetkom upora (zanj je bil pomemben ustanovni sestanek Osvobodilne fronte 26. - po prvotnih podatkih 27. - aprila l94l). Najbolj so se zna5ali nadizobraienstvom in duhovddino. 5e hujSe je bilo nasilje okupatorjev po uporu slovenskega naroda, uvr5da se med temeline znadilnosti okupacije Slovenije. V raznarodovalnem programu nem5kega okupatoria je bila pomembna sestava mnoZidno izganjanje Slovencev. Najved Slovencev naj bi izgnali a Lebcnsborn je bila nacistidna organizacija za rejo nezakonskih oziroma posvajanje rasno ustreznih otrok, ki jo je leta 1935 v okviru SS ustanovil H. Himmler. Zdrtleval je esesovske dastnike, ki jih je organizacija zavezovala, da imajo po moZnosti vsaj Stiri zakonske ali nezakonske otroke. Pod vodstvom organizacijske vodje M. Sollmannga so v Nemdiji in nato tudi v sosednjih pokrajinah ustanovili domove, v katerih so skrbeli za nezakonske otrokc in jih oddajali v posvojitev. (Enr:iklopedija Slovenije 6, str. 1 13.) s Ilustrirana zgodovina Slovencev, str. 344-346. zato, da bi dobili prostor za nem5ke koloniste. PribliZevanje druge svetovne vojne v Ormoiu Svetovna gospodarska kriza se je v letih pred drugo svetovno vojno odraZala tudi v OrmoZu. Cene Zivljenjskih potrebldin so narasle, pridela so se graditi zakloni5da, delovanje nem5kih pristaiev pa se je okepilo.6 Slika 1: Doloiitev maksimalnih cen gostilnilkim obratont 20. decembra 1940. (Hrani: ZAP, fond: MOO, ikatla 17, ovoj 73) Po napadu Nemdije na Poljsko 1. septemhra 1939 so se hitro krdile zaloge Zivil. Na trgu jih je bilo vedno manj, cene pa so jim vedno bolj naraidale. Zato je bil v OrmoZu Ze oktobra 1939 izvoljen petdlanski odbcx za pobijanje draginje in brezvestne Spekulacije, ki je vsaj do neke mere zavrl prekomerno nara5danje cen Zivljenjskih potrebidin. Leta 1940 pa je bil | | ldLh' I nry7u ; 0dbor ao pob!1oj! 0xqlioiB in br€zvcstrs g*trr!"ld: Ll#:ii,rg*u. lthv. ;tV41- o$. a.L1- l*.*-'.10- 17i*,lvr l&t+ 4.irl,, &.ii- ,3: {* ti-; j 4.--..:: 4.-* ?.,i2?t.* iit'lb dYe{1sinl ; , ; , littriJlrI ( .t,* -47 6 Pl.jnfek, Zlvljenle rrmo5kih me5danov, str. 94 Zgodaoirsfizapin ustanovljen 5e preskrbovalni urad za preskrbo prebivalstva z Zivljenjskimi porreb5dinami. V rej dobi so ustanovili 5e obdinski odbor Rdedega l>Slovenska zemlja ne bo sprejeia vase dotiinega, ki bo izpljtmil kri slovenske tnatereu.t5 Proiestno zborovanje se je nato preselilo na ormolke ulice, demur so sledili protesti kulturbundovcev.'u Zailetek druge svetovne vojne v OrmoZu Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, so Nemci vdrli v Jugoslavijo na avsrr'jski in bolgarski meji. V OrmoZ so pri5li oddelki nemske vojske iz Radgone dez Ljutomer v torek pred vetiko nodjo, to je bilo g. aprila 1941. Ormo5ki kulturbundovci, najved Zenske, so tt Suligoj, Ormo5ki Nemci med obema vojnam a, str.272. 12 Prav tam, str. 219. 13 Vedo dr. Hrovatu v; Plejn5ek,2., politidno dogajanje v OrmoZu in okolici med leri 1918 in 1941. V: Zgod.ovinski zapisi I, OrmoZ, 2004, str. 15.) la Ved o Skolibru v: Kresnik, 2., Ormolke ulice. V: Zgoclovinski zapisi III, OrmoZ, 2006, str. ts Tziavagospe Ljubomire Skoliber, Zene Martina Skolibra. 16 Ple.insek, Ziv\en1e ormolkih meldanov, str. 103. -48- Zgodorrinsft zapisi rakrat pridakali nemiko vojsko pred hotelom Rajh. Ko so priSli prvi oddelki, so jih pozdravljali s klici >Heil Hitler< ter jih obsipavali s cvetjem in jim nalivali Zganja. Komandant vojaike enote, ki se je ustavila v OrmoZu, je takoj razglasil, da morajo vsi, ki imajo oroije, le-to oddati na obdinskem uradu v teku 24 ur. Razglasil je tudi, da po 19. uri ne sme biti nihde ved na cesti. Kmalu nato so Nemci zasegli in zaplenili tudi vse avtomobile in motorna kolesa v mestu. Po prihodu Nemcev se je jugoslovanska vojska brez boja umaknila iz Ormola na hrvalko stran in za seboj razstrelila 5e most dez reko Dravo. 15. aprila 1941 so Nemci privedli v OrmoZ okrog 800 razoroZenih jugoslovanskih vojakov iz okoliSkih krajev kot vojne ujetnike, iih namestili v meSdanski Solir7 in dobro zastrallli. Naslednji dan so jih s dolni prevaZali preko Drave v VaraZdin, kjer jih je mnogo pobegnilo.rs Na veliki petek, 11. aprila 194L, je Ivan RemSnik, obratovodja ormoike elektrame, odstavil tedanjega Zupana Franca HanZelidale ter sam prevzel vodstvo obdine. Remlnik je opravljal Zupanske posle pribliZno en mesec. Prve dni maja jih je izrodil dr. Andreiu Froschauerju, ki je pri5el iz Gradca in jih je opravljal kot >Beauftragte fiir die Gemeideverwaltung< nad eno leto. Za kratek das ga je nato zamenjal Gottfried Pichler kot >Beauftragte fiir die Stadtverwaltung<<. Novembra 1942 je Zupanqtvo mestne obdine prevzel Fritz Giirtner, ki je ostal v tej funkciji pribliZno dve leti. Nasledil ga je nekdo s priimkom Sutter, le-tega pa Ehrenfried Machalka, nekdanji Zivinozdravnik na Ptuju.20 I-lkrepi noYih oblastnikov Na ormo5kem obmodju so Nemci prve aretacije izvedli ie 16. in v nodi iz 19. na 20. april1941.2t To so bili samo prvi ukrepi novih oblastnikov. Z dr. Froschauerjem so narued maja 1941 pri5li v OrmoZ nemSki oblastveni organi in tajna dri,avna policija. S seboj so prinesli sezname oseb, ki so jih ormolki Nemci predlagali za izselitev. Po pregledu seznamov so sklenili izseliti vso vodilno in delovno inteligenco 17 Mesdanska 5o1a v OrmoZu je bila nekod v zgradbi dana5nje obdinske uprave. Ustanovljcnaje bila z odlokom Predsedstva vi5jega Solskega sveta v Ljubljani. 18. decembra 1922. Odprli so jo z zadetnim razredom l. janua{a 1923, v katerega se je vpisalo 44 udencev. Solaje delovala do zadetka druge svetovne vojne, ko so Nemci Solo zaprli. (Piejn5ek, Zivlienje ormolkih me5danov, str. 92.) rs Zgodovinski arhiv Ptuj (dalje: ZAP), Rokopisna zbirka, R-70, Kronika mesta OrmoZa, str. 51 in 52. 'e Ved o HanZelidu v: Plejn5ek, 2., Politidno dogajanje v OrmoZu in okolici med leti 1918 in 1941. V: Zgodovinski zapisi, Ormoi 1,2004, str.15.) ta ZAP, Rokopisna zbirka, R-70, Kronika mesta OrmoZa, str. 52. r1 Mavrid, Ptujski okraj, str. 10. ter predstavnike slovenskega kulturno-politidnega in gospodars ke ga Zivljenj a." Z mo5kimi, ki so bili porodeni, so morale tudi njihove Zene in otroci. Nemci so jih aretirali vedinoma ponodi, nekatere osebe so morale takoi z njimi, drugim pa so dovoljevali, da so si najpotrebnejSe stvari smeli vzeti s sabo. Zbirali in zapirali so jih v prosvetnem domu, od tam pa so jih vozili na Ptuj in na Borl. Pot jih je naprej vodila na Hrva5ko in v Srbijo ter v razna tabori5da v Nemdiji. Za prve dni nemske okupacije je bilo znadilno tudi pretepanje in prizadejaqje teZkih telesnih po5kodb. Pozneje so Nemci iz politidnih razlogov zaprli samo tiste,- ki so jih osumili sodelovanja v Osvobodi lni fronti2r.2a Slika 2: Odlisi ntestnih uradnih peiatov v ieuu nemike okupacije v Ormoiu. (Hrani: ZAP, Rokopisna zbirka, R-70, Kronika mesta Orntol,a, str. 55) Politidnoupravno je OrmoZ ostal v obmodju ptujskega okroZja, ki ga je vodil deZelni svetnik, k temu obmodju so pritegnili 5e na drugi strani Drave leZedo vas Virje z Otokom. Za opravljanle administrativnih poslov so Nemci takoj nastavili Stiri usluZbence. V nekaj mesecih so v OrmoZu na (t. 73 in 75 adaptirali prostore za pisarni5ke potrebe. Deielna oblast v Gradcu je leta 1943 dovolila obdini, da je lahko v svojem pedatu uporabljala star mestni grb, sestavljen iz stolpa z vzhajajodim soncem v levem in zahajajodim polmesecem v desnem zgornjem kotu. V '2 ZAP, Rokopisna zbirka, R-70, Kronika mesta OrmoZa, str. 52. 23 Ustanovni sestanek Osvobodilne fronte (OF) je bil 26. (po prvotnih podatkih 27.) aprlla 1941 v stanovanju Josipa Vidmarja v RoZni dolini v Ljubljani. Organizacija se je do napada na Sovjetsko zvezo junija l94limenovala Protiimperialistidna fi'onta. Pobudnik za ustanovitev je bila Komunistidna partija Slovenije. Po ustanovnem sestanku so se pridele priprave na oboroZeno vstajo, do katere je priSlo po napadu Nemdije na Sovjetsko zvezo. (Repe, Sodobna zgodovina, str. 180.) 24 ZAP, Rokopisna zbirka, R-70, Kronika mesta OrmoZa, str. 54. -49- Zgodortinsft zayii OrmoZu so ukinili okrajno sodiSde ter prenesli njegove pristojnosti na okrajno sodi5de na Ptuju. Za sodnoupravne posle so nato v OrmoZu ustanovili ekspozituro. Na Ptuj so prenesli tudi davdno upravo. Jeseni 1,941 so Nemci odstranili Marijin kip s podstavkom, ki je stal pred hi5o 5t. 76 (tamje bil od leta 1828). Kip je bil nato shranjen v cerkvi Sv. Jakoba st., od leta 1989 pa stoji nasproti cerkvenega vhoda. SLika 3: Ormoi itevilka 75 - pred drugo st,etovno vojtto: gostilna Gontzi, nted ,-ojno: uradni prostori Mestnega obiinskega uracla, po drugi svetovni vojni: sedei Mestnega ljudskega odbora. (Hrani: ZAP, Rokopisna zbirka, R-74, Kronika mesta Ormoia, str. 59) Nemci so odstranili tudi vse slovenske napise na obdinskih oglasnih deskah, valkih kriZih in kapelah, na cestnih kriZisiiih, na po5ti, ieleznici, na trgovskih in obrtnih obratih, ... Odstranili so tudi slovenske hiSne tablice, pustili so samo slovenske napise na pokopaliSdu. Prepovedali so slovenske pridige v cerkvi, slovenski pouk v Solah ter pobrali pri dru5tvih, Solskih knjiZnicah in pri ljudeh slovenske knjige. Shranili so jih v hiSo *. 73, od koder so jih v naslednjih dneh odpeljali v Maribor. Leta 1942 so ponemdili slovenska imena in dolodili, da se morajo priimki pisati v nem5kem pravopisu. V zimskih mesecih so za prebivalce organizirali nemSke jezikovne tedaje, ki jih je morala mladina obvezno obiskovati. Januarja 1942 so v OrmoZu ustanovili ljudsko knjiZnico, za katero je Stajerski Heimatbund v Gradcu dal 500 k jig, vedinoma propagandnega znad,aia. Jeseni leta 1943 so s 105 udenci odprli podruZnico ptujske glasbene Sole za mladino in odrasle. Vendar je zanimanje za omenjeno Solo hitro splahnelo.25 Nemci so karakterizirali domade prebivalstvo na osnovi vedbarvnih osebnih izkaznic, in sicer: rdedih, zelenih in belih. Rdede izkaznice so dobili dlani prej5njega kulturbunda in tisti, ki so jih Nemci smatrali za svoje. ZeTene izkaznice so dobili tisti, ki so jih do preklica smatrali za nem5ke drZavljane, so jim pa lahko drZavljanstvo in izkaznico vsak das odvzeli. Bele izkaznice so dobili t.i. varovanci nem5ke drZave - ti so bili politidno nezanesljivi, ki jih niso smatrali za svoje, bili pa so arijskega porekla. V detrto skupino so spadali ljudje brez drZavljanstva. Slovensko prebivalstvo OrmoZa in okolice je imelo v glavnem zelene in bele izkaznice, mnogo jih je imelo tudi rdede. Imetniki rdedih in zelenih izkaznic so se morali udeleZevati politidnih sestankov, ki so potekali vsaj enkrat mesedno v OrmoZu, pladevati pa so morali tudi dlanarino. Lahko so nemoteno potovali pa vsem nemikem drZavnem ozemlju in so imeli pravico do priloZno stnih dodatkov na Zi vilske nakaznic e.26 Slika 4: Nekdanja stavba iteviLke 75 v Ormoiu leta 2006. (Hrani: Muzej Ormoi) Za potrebe svoje uprave so Nemci takoj po zasedbi popisali vse, zlasti za delo sposobne prebivalce, velikost in zmogljivost kmedkih gospodarstev ter obrtnih in industrijskih obratov. Popisali so tudi Zivino in perutnino. Likvidirali so zadruZno elektrarno in njeno premoZenje izrodili obratu falske elektrarne v OrmoZu, kmetijsko in vinarsko zadrlgo ter denarne zavode. Trgovska in obrtna ter industrijska podjetja so pod novo oblastjo delala naprej. Kmetje so morali obvezno oddajati po uradno dolodenih cenah mleko, zfllje, seno in druge pridelke. Za dela v Nemdiji so Ze v prvem mesecu zasedbe ustanovili urad za dela, kamor so se ljudje sprva javljali prostovoljno, kasneje 25 Prav tam, str. 55 in 56. 26 Prav tam, str. 56. 50- Zgodoohsftzapin pa so jih tja napotili po uradni delovni dolZnosti. Doma so ljudi zaposlili z urejanjem cest: popravljali so okrajne in obdinske ceste, cesto Ptuj-OrmoZ- Cakovec so asfaltirali, v OrmoZu pa so v letih 1943- 45 tlakovali ceste z granitnimi kockami. V Pu5encih so regulirali potok, od Dobrave proti Litmerku pa so skozi gozd uredili novo cesto in jo deloma tudi pogramozili.2T Domade uradniStvo mestne obdine in drZavnih prometnih ustanov je opravljalo administrativne posle, tudi zato, ker Nemci niso mogli tako hitro nastaviti svojih ljudi, vodilno mesto na obdini in po5ti pa sta takoj zasedla Nemca. Na obdini je bilo skupaj z Zupanom zaposlenih 14 usluZbencev. Uradni prostori mestnega obdinskega urada so bili v OrmoZu v hi5ni 5t. 75, kjerje bila pred drugo svetovno vojno gostilna Gomzi. Uradni jezik je bil povsod nemSki in usluZbenci tudi med seboj niso smeli govoriti slovensko. Stranke, ki niso razumele nemsko, so morale priti v urad s prevajalcem. Vsi usluZbenci so morali biti do strank vljudni, mo5ki pa vedno obriti.28 Prvi val aretacij v OrmoZu V nodi iz 16. na 17. aprll1941 so Nemci aretirali in naloZili na kamione ter odpeljali v ptujske zapore in nato na Borl kar nekaj ljudi iz Ormoi,a, med njimi tudi naslednje osebe: Viktorja Gorlupa, gostilnidarja Stanka Grivca, policaja Horvata, Alojza Novaka- Zeka, uditeljico Josipino (Fini) Polak, njenega sina Borisa Polaka, dimnikarskega mojstra Ivana Raku5a, Ivana in Marijo Rojs, trgovca s Hardeka Franca Sumaka, mag. farmacije Jelico Veselid. Martina Skolibra. ki je bil prav tako na seznamu, so odpeljali 17. aprila I94l.2e Omenjeni posamezniki in njihove druZine so se po kondani drugi svetovni vojni v spomin na prve aretacije vsako leto 16. aprila sestajali v prostorih gostilne Grivec v OrmoZu vse do leta 2004. Spomini nekaterih posameznikov, ki so skupaj s svojimi druZinami doZiveli prve aretacije ob zadetku vojne, so sedaj pred nami. Zgodba druZine Gorj up3o Gospa Zmaga Nardin, rojena Gorjup, je tik pred zadetkom druge svetovne obiskovala drugi letnik uditelji5da v Mariboru. 1. aprila l94l je ravnateljica pri5la y razred in naznanila, da bo vojna, naj pospravijo svoje stvari in se odpravijo domov. rr^- Prav tam. str. ) /. l'Prav tam. str. 59. t' Iziav a gospe Ljubomire Skoliber. r0 Pogovor z gospo Zmago Nardin, OrmoZ. Ob prihodu nem5kih tankovskih enot v OrmoZ je gospa Zmaga z drtiino Zivela v danalnji Skolibrovi ulici. Po prihodu Nemcev so jim le-ti zasedli del hi5e in ga preuredili v zobno ambulanto, v kateri sta delala en bolnidar in dva zobozdravnika. 16. aprila l94l so ponodi trije vojaki in en kulturbundovec aretirali Viktorj a Gorjupa, Zmaginega odeta. Aretacije se Zmaga Nardin prav dobro spominja: >Ob enajstih zveier sent zasliiala zvonjenje. Mama in oie sta bila ie v postelji. Mislila sem, da me staria kliieta spat. S puikinimi kopiti so nato razbijali po vratih. To je bil izredno grozen obiutek. Sla t"* odpret. Vojaki so vdrli v sobo do oieta in mtt povedali, da .ie aretiran in da mora z njimi. Oie si je oblekel novo obleko. Nato smo se z, njim objeli in vojaki so se za trenutek obrnili k zidu. Oieto so odpeljali, nismo vedeli, kam. Naslednje jutro smo izvedeli, kdo vse je ie bil aretiran poleg moiega oieta. V Ormoiu v hiii smo ostale mama, sestra Saia in jaz.< Slika 5: Izseljenci iz Ormoia v Ljubljani leta 1943 ali 1944. (Hrani: Zmaga Nardin, Ormoi) Dan po odetovi aretaciji so prosili zdravnika, ki je delal v zobni ambulanti, naj poizve, kam so ga odpeljali. Ugotovili so, da je bil njihov ode z drugimi aretiranimi v ptujskih zaporih. Tam ga je obiskala tudi Zena Marija, Viktor ji je povedal, da so jih v zaporu pretepali. Nato so jih 1. maja odpeljali v zapore na Borl, kjer so zaporniki spali v hlevu na slami. Medtem so bile njegova iena in hderki v hi5nem priporu v OrmoZu, vendar so ga kljub temu obiskale. Od daled so opazovale njega in druge mo5ke, ko so hodili po vodo. Enkratjimje stralar dovolil, da seiim tudi pribliZajo. Takrat je ode povedal: >Goyori se, da nas bodo selili. Prodaj kaj, ie morei.< Povedal jim je tudi, da so jih Nemci poniZevali, najhuje pa so delali z zidi. 5. junija l94l je ode priSel pe5 domov z Borla. Naslednji dan zjutraj so jim zaklenili hi5o in morali so -51 Zgodoohuft zopisi na vlak za Ljubljano (Ze pred tem so se odlodili, da gredo k sorodnikom v Ljubljano - duhovniki in uditelji so se namred lahko sami odlodili, kam bodo odili). 6. junija se je tako Zmaga s svojo druZino poslovila od doma z besedami: >Pridemo ie nazaj.< Do vlaka jih je spremlj al straiar. Bili so oseba z enim kovdkom. Od5li so v Ljubljano k sorodnikom, ki so bili delavska druZina. Velikokrat so bili ladni, saj v mestu ni bilo veliko hrane. V Ljubljani so bili do konca vojne. Tam je gospa Zmaga marca 1944 maturirala na uditeljiSdu. PreZivliala se je tudi tako, da je pomagala tujim druZinam in si tako prisluZila kosilo. V poditnicah je varovala otroke. Po kondani drugi svetovni vojni staZm:aga in njen ode Viktor pri5la 1. junija 1945 v OrrnoZ pogledat, v kak5nem stanju je njihova hiSa. 16. maja 1945 se je nato cela druZina Gorjup vrnila domov v OrmoZ - tako, kot so si obljubili ob odhodu. Njihova hi5a ni bila po5kodovana, vendar v njej ni bilo nid uporabnega. Stika 6: Sreianje nekdanjih aretirancev ob desetletnici, 16. aprila 1955 v gostilni Grivec. Na fotogrffii stoiijo z leve proti desni: trgovec Franc Sumak, Viktor Gorjup, Ivan Rakuia in Boris Polak. Sedijo od leve proti desni: Mariia Rojs in Jelica Veselii. (Hrani: Znwga Nardin, Ormol.) Zgodba druiine Grivec3l Milan Grivec se je rodil 27. mqa 1926 v OrmoZu na dana5nji Kolodvorski cesti 13. V osnovni Soli na Hardeku je kondal pet razredov, nato je Solanje nadaljeval v gimnaziji v Mariboru. Cas druge svetovne vojne je bll za druZino Grivec das hude preizku5nje. Milanovega odeta Stanka, izudenega trgovca, so Nemci aretirali ie 16. aprila 1941 in ga zaprlina Borlu, (er je ostal do 2. jul1a. Takrat so bili tudi ostali dlani druZine Grivec deleZni ukrepov novih oblastnikov, 2. jullja 1941 ob pol Sestih zjutrai je namred po njih priSla nem5ka policija in en ormoiki kulturbundovec. Odpeljali so Milana Grivca in njegovo mamo Marijo. V i0-15 minutah sta morala pospraviti svoje stvari in zapustiti svoj dom. Milan Grivec je lahko nesel zraven samo violino, na katero je igral Ze sedem let (leta 1942 je violino prodal za hrano v Srbiji). Od doma so morali pe5 do nekdanjega prosvetnega doma (dana5njega Doma kulture). Tam so jih dakali kamioni in jih odpeljali v Maribor v Melje. Odeta Stanka Grivca so z Borla prepeljali v Maribor. Nato je sledil transport v Srbijo - najprej dez Zagreb, Slavonski Brod, Bosanski Brod, Sarajevo, iadak, Kraljevo, RuZa. Tam so izstopili, na njih pa so Ze dakali kmetje z vozovi. Bili so izseljeni v maio vasico med Kragujevcem in Kraljevim. Tja so jih pripeljali iz RuZe. Najprej so pri5li v neko gostilno, kjer so mami in odetu dali sobo, Milan pa je spal pod biljardno mizo. Tam so jih lepo pogostili, potem so mesec dni prebivali v trgovini. Zanlimije kasneje pri5la tudi Milanova sestra Inka s svojo dve leti staro hderko. Inkaje bila uditeljica, ki se je v OrmoZu zaljubila v pravoslavnega prometnika. Med aretacijo Grivdevih je ni bilo,v OrmoZu, vendar je potem priSla za njimi v Srbijo. Sla je na vlak proti Zagrebtt. Tam je priSla na vlak policija. Ugotovili so, da je njen moZ pravoslavne vere in jo aretirali ter odpeljali v Jasenovac. Tam je prebila 6 dni. Dolodena je bila za streuanje. Ko je pri5la na vrsto, je priSel do nje nekdanji prometnik v OrmoZu, ki jo je prepoznal in re5il. Takrat je Sla za svojimi domadimi v Srbijo in jih tam komaj na5la..Vsi skupaj so se nato preselili v Solo - sestra je imela garsonjero pri uditeljici, ode, mama in Milan pa so prebivali v eni sobi. Tam so Ziveli skoraj 2 leti in pol, nato se je Sola Sirila in so se morali preseiiti na kmetijo. Pomagali so lastnikom, ki so jih lepo sprejeli in bili vedno v dobrih odnosih z njimi. Na tej kmetiji je bil Milan do septembra 1944. Takrat so Slovenci, izseljeni v Srbijo, dobili informacijo, da se v Beogradu formira slovenski bataljon, ki je namenjen v Sremski Brod. Milan Grivec se je prijavii in 5e1 v Beograd. Tam so dakali pribliZno deset dni, potem so Sli v Sremski Brod, kjer je bil od novembra do aprila naslednjega leta. Cas do konca druge svetovne vojne je preZivel na fronti in doZivel marsikaj hudega. Junija ali julija 1945 so se Grivdevi vrnili v OrmoZ in nadli svojo hiSo na dana5nji Kolodvorski cesti 13 v zelo slabem stanju. t' Pogovor z gospodom Milanom Grivcem, OrmoZ -52- Zgodba lvana in Mariie Rois ter Ma(ina in Ljubomire Skoliber, rojene Rojs32 -', ana33 in Marijo3a Rojs je aretiral gestapo v nodi s 16. :.i 77. april 1941. Na poti od danaSnje Ptujske ceste :o obdinske zgradbe v mestnem jedru, pred hi5o dr. \lajerida, je neznani storilec v temi Ivana Rojsa tako :retepel, da se je na obdini nezavesten zgrudil. Ivana .n Marijo Rojs so odpeljali v ptujske zapore. Tam sta .odeno prebila pet tednov in bila potem preme5dena na Borl. 17. aprila l94I so Nemci aretirali 5e Martina Skolibra, ga najprej zaprli ormoSkem prosvetnem lomu, nato pa tudi njega najprej odpeljali v ptujske zapore in nato na Borl. '- Pogovor z gospo Ljubomiro Skoliber, rojeno Rojs, Maribor. :'r Ivan Rojs se je rodil 15. decembra 1875 na Fleku5ku v fari Svetega Jakoba v Slovenskih goricah kot sin vinidarja in tkalca Franca Roisa. Njegov odeje bi1 Francoz, vojak iz leta 1812, ki se je kot begunec naselil v Sloveniji. V druZini je bilo iest otrok. Ivan Rois je v letih 1881/82 obiskoval dvojezidno Solo pri Svetem Jakobu, po preselitvi star5ev v Polidko vas v fari Jarenina leta 1882 paje v Jarenini Stiri leta obiskoval ljudsko 5oio. Kot najboljSi udenec je plejel zlati cekin. V letlh 1894/9i je bil v sluZbi v nemlkem kazinu, kjer seje naudil brezhibno govoriti in pisati nernikc rer bil tudi bibliotekar. V dasu prve svetovne vojne je bil vojak in je nosil oznadbo P. V. (politisch verdachtig - politidno sunr1.1iv). V voja5ki sluZbi je bil orljeseni 1896 dojeseni 1899. Natojc dvanajst let sluZboval pri oroZni5tvu ter se leta 19121 13 upokojil. Leta 1905 se je v Svetem Lovrencu na Pohorju poroiil. Leta 1913 je postal tajnik Ger5akove posojilnice, prevzel je tudi posle kletarstva v gostilni pri Kletarskem dru5tvu. Lera i 9 1 1 je od taSde NeZe Lorber prevzel tri orale zemiji5da pri Sverem KriZu, leto kasneje je odkupil parcelo in tam zgradil vilo. Leta 1919 je kupdevai z vinom in kupil hiSo z gospodarskim poslopjern ter 40 arov velik sadovnjak. V hiSije bila pekama s klasidno pedjo na trdo gorivo. Leta 1925 je Ivan Rojs postal dlan Radiieve Hrvatske seljadke stranke. Na zadetku leta 1926 je ustanovil Kmetsko hranilnico in posojilnico ter bil njen tajnik in blagajnik. Ivan Rojs je umrl od kapi 14, avgusta I 955 na svojem domu v OrmoZu. (Izjava gospe Ljubomire Skoliber, Maribor.) 3a Marila Rojs, rojena Lorber, se je rodila 5. julija 1883 pri Svetem KriZu (Rogaika Slatina) kot nezakonska hii NeZe Lorber in nem5kega arhitekta Ludviga Miglitscha. Marija se je v kroja5kem salonu Kert v Roga5ki Slatini izudila za Biviljo. Do poroke leta 1905 je pri uglednih druZinah Sivala obladila, osebno in posteljno perilo. Ko sta se Ivan in Marija Rojs preselila s Svetega Lovrenca na Pohorju v OrmoZ, je v dasu vojne opravljala njegove posle v posojilnici in Kletarskem drultvu. Bilaje zavedna Slovenka, odlidno paje obvladala slovenski in nemlki jezik. Rodila je 4 otroke. 2 sinova in 2 hderi. Bila je dobra gospodinja. Ko so se iz stanovanja preselili v hi5o, je obdelovala njivo. vrt, redila svinje, zajce in perutnino. V letih 1926-1929je vodila Glavno tobadno zalogo, dovoljenje za prodajo cigaretje obdrZala do leta 1941. Cigarete so se prodajale v lokalu pekovskih izdelkov. Po vmitvi v OrmoZ, maja 1945, seje ponovno lotiia leje svinj, zajcev in perutnine. Umrla je 30. marca 1968. (Izjava gospe Ljubomire Skoliber, Maribor.) Zgodoairuft zapisi Nlego-va (tiri rnesece roseta ienaL\ubomnd, ie h\\n maja 1941 prav tako odpeljana na Borl, kjer je u "r"-izmed hlevov borlske gra5dine leZala na betonu, pokritem s slamo. Iz borlskih zaporov so bili Martin in Ljubomira Skoliber ter njeni star5i kasneje poslani nazaj domov v OrmoZ, kjer so ostali 14 dni. 24. julija l94l pa so jih transportirali najprej v Maribor, kjer so jim pobrali vso zlatnino. Sledila je pot skozi Zagreb in Slavonsko PoZego v Vrginmost v bliZini Slunja. Ko so usta5i pravoslovce privabili v cerkev pod pretvezo, da jih bodo prekrstili, so vse pobili - Ivan Rojs pa je dobil nalogo, da jih pokoplje. Konec avgusra 1941jih je znanec JoZe Bedenik sprejel pod svojo streho na Strmcu pri Petrijancu. deset kilometrov od VaraZdina. Sredi oktobra so se preselili v VaraZdin. Vsak se je moral znajti po svoje. Hrano so jim s dolnom dez Dravo po5iljali starli Marlina Skolibra. Na zadetku map 1945 so se vmili v OrmoZ v unideni dom, vendar brez Martina Skolibra. Na oknih je bila namesto 5ip lepenka, kuhinjaje bila brez zidanega Stedilnika, sobe brez londenih pedi. Od izseljenega Ivana Rojsa je zaleti 1941 in l94Z v Zgodovinskem arhivu na Ptuju ohranjena kopija in prepis njegovega dnevnika in prijava zlodinstev, ki jim je bil prida v Bosni36. Prijavo je oddal po vrnitvi domov, 7. julija 1945, Mestnemu poveljstvu NM OrmoZ. Prijavo je vloZil proti Zeleznidarju I. Beljanu, nazadnje stanujodem v Karlovcu, I. Klemenidu, mesa{u in leta l94l iupanrL v Vrginmostu v Kordunu ter I. Spreitzu, dri,avnemu logarju zarudi zlodinov masovnega mudenja in pokola, omejitve osebne svobode, ropa, tatvine, paliga in veleizdaje. l. ali Z. avgusta l94l je namred imenovani Ivan Rojs skupaj z Zeno Marijo, zetom Martinom Skolibrom in s hderko Ljubomiro Skoliber ter z drugimi Slovenci kot 35 L.iubomira Skoliber, rojena Rojs, se je rorlila 24. januarja 1919 v OrmoZu odetu lvanu in mami Mariji. Osnovno in me5dansko 5oloje obiskovala v OrmoZu, dvoletno trgovsko 5o1o pav Cakovcu. Nato je btla 9 mesecev na izpopolnjevanju nemlkega jezika pri Solskih sestrah v St. Veitu am Vogau pri Strassu v Avstriji. Julija 1938 je nastopila sluZbo kor dnevnidarka zvanidnica na sodiSdu v Dolnji Lendavi. Delalaje na zernljilki knjigi. Leta 1939 je bila preme5dena na okrajno sodilde v OrmoZu. Porodila se je 2. junija 1940 z Martinom Skolibrom. Po drugi svetovni vojni seje vrnila v opustoleno hi5o v OrmoZu. Po ostrem sporu s pristojnimi so ji dodelili sobo in kuhinjo v pruem nadstropju dana5njega zobozdravstvenega doma. Prejlnji lastnik zgradbe je bil Nemec dr. Heiss. Ko so ji stanovanje odpovedali, jo je pod streho vzel njen stric Karl Rojs. Kasneje seje s svojim pohiStvom namestila v stanovanje svojih star5ev, pozneje pa pobegnila k sestri v Rogalko SIatino. Po odetovi smrti leta 1955 je podedovala njegovo polovico nepremidnin. Leta 1959 so jima z mamo nacionalizirali hiio, ki joje kasneje uspela obdrZati. (Izjava gospe Ljubomire Skoliber, Maribor.) 36 ZAP, Kulturno prosvetna dejavnost ptuja, Skatla it. 2, Ivan Rojs: Prijava zlocinstev. -53- Zgo{ooinsftzayd izseljenec prispel v Vrginmost v Kurdunu. Prevzel jih je takratni Zupan Klemendid. Voja5ka posadka v mestu je bila italijanska, ko pa je le+a okoli 10. avgusta mesto zapustila, so oblast prevzeli usta5i3' in takrat se je zadeTo preganjanje pravoslavnih prebivalcev. Takoj za prvo nedeljo so okrivljeni z usta5i vred sklicali vse okolidane pravoslavne vere na prekldenje v Vrginmost. Pozivu se je odzvalo okrog tisod ljudi obojega spola, mladih in starih v narodnih noSah in s hrva5ko zastavo na delu. Prepevali so domoljubne pesmi. Stari in mladi mo5ki so bili pozvani na zbor v Sokolski dom, kjer so jih zadrZali (,ez dan in nod, drugi dan, v ponedeljek, pa so jih z avtomobili zastraiene odpeljali v pravoslavno cerkev na Poposko, kjer so jih do zadnjega pobili. V nodi z nedelje na ponedeljek so okrivljeni s pomodjo ustadev plikazali napad na Zelezni5ko postajali5de Crevar- Selo. UsluZbenec postajali5da je bil L Beljan, s pu5ko v roki sta mu pomagala tudi njegov 18- do 20-letni sin in logar Spreitz. Klemendid pa je kot Zupan vse skupaj vodi1. Pri tem napadu je bilo polovljeno in pobito vse prebivalstvo Crevarjevega sela - mo5ki na kraju samem. Zenske z otroki v nekem kamnolomu v bliZini Vrginmosta. Ivan Rojs je bil skupaj s tremi Slovenci prida tega pokola. Dobili so tudi nalogo ubite pokopati, kar so tudi storili. Poveljnik ustadev, ki je izdal nalog za pokol, jim je ob tej priloZnosti dejal: >>Slovenci, vidite, kako se disti }lrvatska.< Pobitih ie bilo 400 - 500 ljudi, ostali so zbeZali v gozd. Beljan, Spreitz in Klemendi6 so si delili plen, vse govedo so nagnali na velik travnik in razdelili med ustaSe in zanesljive ljudi v bliZini. Ivan Rojs je v svoji Stiriletni emigraciji pri5el v stik tudi s pridami pokola v Bosanski Krupi, kjer je bilo, po njegovem mnenju, pobitih okoli 20.000 ljudi, v Petru Varadinu pa okoli 6.000 ljudi pregnanih in pobitih. Iz njegovega ohranjenega dnevnika smo zapisali nekaj odlomkov38, ki pridajo o tedanjem dogajanju. Gre za dobesedni prepis, zato ponekod manjka tudi kak5na drka ali beseda. V prvem odlomku je omenjena izselitev Ivana Rojsa in njegove druZine ter njihov prihod v Vrginmost, naslednji odlomki govorijo o poboju prebivalcev, zadnji pa o odhodu iz Vrginmosta. " Usta5i so bili pripadniki hrvalke organizacije, ki je aprila 1941 prevzela oblast v Neodvisni drZavi Hrvatski. 3'ZAP, Kulturno prosvetna dejavnost Ptuja, Skatla 5t. 2, Ivan Rojs: Prijava zlodinstev. Slika 7: lvan in Marija Rojs okoli leta 1909. (Hrani: Lj ubomira Skoliber, Maribor) >Iz barake v Poiegi, kjer smo spali dve noii smo bili doloieni za Korenice - iestdeset kilometrov stran od ielezniike postaje nelcje v Bosni ali Liki. Ker pa bi Mirica tako oddaljenega transporta s tovornim avtom ali peiki nebi prenesla je iena s pomoijo zdravnika dosegla, da smo bili poslani v Virginmost v Korduno, ki leii na ielezniiki posta.ii nedalei od Gline in Topolskega. Tja smo dospeli 4. avgusta l94i zarano zjutraj. V ruestu se je nahajala ltal. posadka, ki pa je nekcj dni po tem bila zamenjana z Ustaii. Z nami v istem iivinskem vagonu so bili Turkovi iz Ormoia, Hanieliievi iz Hardeka, Joiko Sever iz Ormoia itt Lamprehtov iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Porazdelili so nas po hiiah mestjansko pravoslavne vere. Mi itirje to je jaz, iena, Mirica in zet smo bili dod.eljeni v hiio pravosl. trgovca Gjura Crevar. Bili so to dobri ljudje, toda vsi prestraieni in nekako zamiiljeni. Vsled tega niso nii kaj skrbeli za naio prehrano. Kupovali smo si sami redno meso, ki je bilo, poceni in po veierih kuhali pri Lamrehtovih z svojo kwhinjo. Stanovali so namrei v neki veiji ... trgovski hiii, koje lastnik Srb je bil takrat baje ie interniran, ie ni pobegnil. In tako je bila hiia prazna, doiim trgovsko skladiiie nabito polno 7 raznim iiveiem in sodi rakije in slivovke. Tudi iivina je ie bila pri hiii kot voli, krave, svinje in perutnina. Vrt je bil obdelan in na njivah pienica pol.eta ter krompir, koruza in Jiiol v rasti. Na dvoriiiu je bilo zloienih precej bukovih ch-v. Najvei pa spravljenih na kolodvoru, za vei sto tisoi dinarjev. Martinek /zet/ je dobil takoj prve dni -54- Z'godoainsfr zapisi zaposlenje na obiini in potem pri Sumarski upravi.< >Ta dva zvezana mladeniia star 17 in 18 let sta bila odvedena z ienskami in deco v red u mesto in teh ljudi kasneje nisem videl nikdar vei. Vsi so bili poklicani k naiemu ljubemu Bogecu y novo presreino domovino nedolinih muiencev. Cez nekaj iasa smo sliiali regljanje strojnic na hribiku v Crevarjevem Selu. Nato nam je bilo zctpovedano naj gremo na delo zakopavat mrliie. Ko pridemo do prostranega groba vidimo, da so bili mrliii enajst po itevilu vsi lepo zloieni v jamo k veinemu poiitku. Grob so si reveii sami izkopali in je bil tako prostran, da bi vsaj sto mrliiev imelo prostora v njem.< >Na dne 20. avgusto na eno nedelj so bili vsi okoliiani moiki in ienske pozvrmi u Virginmost na prekriienje. Bilo je tega dne dopoldne, ko se je pojavila na cesti sredi mesta dolga povorka, okrog 800 ljudi ie ne vei. Na ielu te povorke je korakal ruoiki ... hrvatsko trobojnico. Za njo so korakale devojke, potem iene zeterni moiki mladi in stari v trctstopi. Devojke so popevale >Kora kora za korakont itd.<. Devojke je vodil neki uiitelj vsaj meni se je tako zdeLo. Po kratkem odmoru so bili moiki pozvali v Sokolski dom, ali ienske pa razpuiiene.< >Okrog sedme ure tega dne se prijavi obiinski pandur z naroiilom, da delavci - Slovenci naj vzamejo lopate in gredo pokopavat mrtye. Ttrdi jaz sem vzel lopato in iel na delo. Pridruiila sta se mi brata Lampreht in neki lediini mediiarin cukerpekar iz Maribora. Reklo se nam je naj ntahnemo po cesti proti Crevar Selu kar smo storili. Med potio stno se iudili, ko ni bilo nikjer vicleti kakega sledu noinega boja in tudi mrtvih ni bilo nikjer zo najti. Tako prikorakamo do ie tako imenovane iel. iuvojnice okrog osme ure. Tik itnajnice na levo se razprostira lep travnik in na tem travniku zagledarno polno iloveikih trupel. Mislil sem, da tu leiijo mrtveci od noinega boja za zakopati. Ko si vse to po bliie pogledam vidim v moje Taiudenje, da leiijo v travi same ienske, med njimi pa se gibljejo sem in tja majhni otroci. Zenske so leiale z obrazom obrnjene proti zemlji, kot mrtvct vendar so bile ie pri iivljenju sctmo zganiti se niso smele, bile so ostro zastraiene. Bilo iih ie kakih 100 po itevilu, ie ne vei" Ni ni ilo v glavo zakaj se ienske niso smele zganiti, ko so njih otroci tako jokali in klicali svoje mamice, da je iloveku segalo do srca. Sonce je pripekalo in v tej neznosni vroiini, ko je deca plakala, lctina in iejna ter prosila rnatere za vodo, prinese neki Ustai ieber vode, da bi napojil deco, a dntgi Ustaii se tentu protivijo. Usntiljeni Samaritan pa vseeno stopa med gruiami sem in tja in napaja deco, nakar se je pomirila. Nct moje vpraianje kje naj koplemo grob se mi je reklo, da je grob ie izkopan in da naj iakamo.< >Medtem sem izvedel, da so Cemiki v miru,tli noii napadli iel. iuvajnico in v bliiini podiagali iiini drog. Beljan, iel. iuvaj in njegov sin, oba Ustaia sta baje sama s puikami oboroiena vodila borbo proti itevilnim Cemikom dokler njima niso priili Llstaii iz Vrginmosta nc pomoi. Cudno se mi je zdelo, da ni bil nikdo ranjen in nikjer znaki kake krvi, ko je iuval Beljan trdil, da so Cetniki vzeli s seboj vse ranjene in mrtve tovariie. On in sin sta v borbi porabila vse naboje okrog 70, sama pa nista bila ranjena ie bol.i sumljivo pa se je zdelo >podZaganje< iidnega droga tik zraven iuvajnice, kajti ie bi Cetniki nameravali narecliti kakino ikodo bi to nemoteno lahko storili dalje vstran in sicer bi lahko podrli itevilne iiine. droge brezvsake ovire. Tudi progo bi lahko razdrli na bliinj i samotni toiki." ,Travnik, kjer so leiale ienske z deco loii malt potoiek od travnika na drugi strani. Jelieuje na obeh straneh potoka nam je zastrlo prosti pogled na onstran potoka, da bi lahko videli, kaj se tam dogaja. Skozi malo liso pa smo le opazili tam moike postave in sliiali smo padati zaporedne strele. Neki Ustai je opozarjal svoje tovariie onstran potoka naj previdno streljajo, da ne bodo izstrelki zadeli tovariie pri iuvajnici. Priiel sem do spoznanja, da se tam za potokom vrii justifikacija nad ljudmi, koje sem opazil skozi vejevje.< >>Ko smo dobili oblastno dovoljenje za odselitev iz, Vrginmosta je ... kot naielnik prigovarjal moji Zeni, da naj ostanemo in se preselimo v katero koli prazno hiio v Cr"ro, Selu s posestvom od 3040 oralov, potrebno iivino, orodje, seme, iivila itd. Ker pa smo odklonili, ker nismo s kmetije sicer pa bi tudi bilo nevarno zaradi stalnih bojev med Ustaii in Cemiki in nam bi bilo teiko obdelovati in hasnovati tujo z domaio kntjo oikropljeno zemljo. Cemiki bi se kaj lnhko nad nami maiievali. Kmalu po ten, ko smo se mi odselili so Ustaii polovili ie ostale Pravoslavce tam okrog 73 moike in y'enske katere so gnali do globokega studenca zunaj mesta tam so nesreineii se morali sleiti in sami poskakati iivi v studenec, ali pa so jih noter pometali in studenec zakopali. Tako priia Joiko Sever. Jaz pa do smrti ne pozabim na pokol Ustaia pred iel. iuvajnico. Slovenci vidite, tako se iisti Hrvatska. Ja, videli smo!< ZgodbadruZine Sumak" Ko seje zadela druga svetovna vojna,je gospa Slavica Sumak obiskovala 3. razred osnovne 5ole. Dobro ji je ostal v spominu veder 16. aprila 1941. Takrat se je namred njen ode Franc, po poklicu trgovec s Hardeka, s solzami v odeh pri5el poslovit v sobo, v kateri je 3e Pogovor z gospo Slavico Sumak, OrmoZ. ZgodoaircQzapd spala skupaj svojim bratom in sestro. Med vrati je zagledala tudi mo5kega v drni obleki, ki je pri5el po odeta - kasneje je izvedela, da je bil to gestapovec. Sama takrat 5e ni raztmela, kaj se dogaja - njena starej5a brat in sestra pa sta ie vedela, da so odeta aretirali. Mama jih je nato poklicala k sebi in ljim povedala, da so ga Nemci odpeljali najprej v ptujske zapore in nato na Borl. Doma so jim zaplenili premoZenje (za nadzor so dobili komisarja) in odredili hiSni pripor, ki pa ga niso vedno spoltovali. S kolesom so namred obiskovali svojega odeta na Borlu. ki so ga nato kasneje odpeljali v Rajhenburg (Brestanica). Slika 8: Transport izseljencev v Vrnjaiko Banjo leta 1941. (Hrani; Slat,i"o iLunak, Hardek) Izvedeli so tudi, da se je pridelo izseljevanje slovenskih druZin, zato niso bili nid presenedeni, ko je vrsta priSla tudi na njih. Mama jim je pripravila nekaj stvari, saj so s seboj lahko vzeli samo toliko, kot ^ie vsak lahko nesel. Po njili so pri5li s tovornjakom konec junija 1941. Zraven je bil komisar, ki je rnami dejal: "Vrednost premoienja, ki ste ga tukaj pustili, boste clobili tam, karuor vas bodo odpeljali." Mama, pogumna Zenska, mu je odgovorila: "Kaj mislite, cla ne bomo priili vei nazaj ? A, bomo .fe l" Pred odhodom je od5la 5e na vrt, tam porezala vrtnice in z njimi okrasila transporlni tovomjak. Njihovo hiSo so nato zaklenili in zapedatili. Peljali so se skozi Veliko Nedeljo, kjer so naloZili 5e nekaj druZin, in nato v kasarno v Melju. Tam so vse skupaj pregledali, jim odvzeli zlatnino, pustili pa samo 500 dinarjev po osebi. Iz Maribora so jih nato odpeljali v Rajhenburg, kjer so sredali tudi odeta. Zgodaj zjfiraj so jih poklicali na dvori5de, kjer so nato dakali do vedera. Takrat so na vozove naloZili prtljago, nanjo posadili 5e otroke in starce ter jih odpeljali proti Zelezni5ki postaji v Brestanici. Odrasli so morali peS za vozovi. Prepevali so sokolsko himno in pesem "Zdaj gremo, gremo, nazaj 5e pridemo". Na Zelezni5ki postaji v Brestanici so jih naloZili v Zivinske vagone ter peljali z vlakom do Zagreba. Tam se je vlak ustavil in dlani Rdedega kriZa so otrokom delili napolitanke. Proti jutru so prispeli do Slavonskega Broda in tam prestopili v vagone ozkotirne ieleznice. Pot so nadaljevali do Vrnjadke Banje, kjer so izstopili. Na postaji jih je Ze dakalo veliko ljudi, ki so jih sprejeli v kodije in odpeljali v mesto ter jih vse skupaj nastanili v eno zgradbo - sanatorij Sv. Dorda. Tam so Ziveli kot velika druZina, saj so imeli tudi skupno prehrano. Med izseljenci je bilo tudi veliko otrok razlidnih starosti, ki so se hitro navadili eden na drugega. Med izseljenci pa je bilo tudi veliko uditeljev, ki so slovenske otroke zai,eli uditi srbohrva5dine in jih tako pripravljati na obiskovanje 5ole. Gospa Slavica je nato vstopila v 4. tazred srbske Sole in bila med soSolci zelo lepo sprejeta. Tudi uditelji so bili prijazni, saj so jih nato med poditnicami brezpladno poudevali za sprejemne izpite za vstop v niZjo gimnazijo. Imeli so namred to sredo, da so lahko v Srbiji nadaljevali Solanje, saj so bili izseljeni v nresto (za razllko od tistih, ki so Ziveli na podeZelju in se niso mogli Solati). Slika 9: Otroci izseljencev v Sv. Dordu nted drugo svetovno vojno. (Hrani: Slavica Sumak, Hardek) Prvotno so torej Ziveli v sanatoriju Sv. Dorda, kasneje pa so bili razseljeni po vilah - oni so Ziveli v Vili StiZanka, nato v Vili Olimp. Zltie4e ni bilo lahko. zato so si pomagali na razlidne nadine. Med drugim se je ode tudi zadel ukvarjati s pletenjem steklenic in z drugimi obrtni5kimi deli. Poleg tega so hodili h kmetom na delo in dobili livila za prehrano. Osvobojeni so bili leta 1944, takrat so mladi fantje (izgnanci) vstopili v Slovenski bataljon Prve krajiSke proletarske udame brigade in se borili na sremski fronti - med njimi je bil tudi brar gospe Slavice. Po kondani drugi svetovni vojni so se julija 1945 Sumakovi vrnili domov v OrmoZ, ki so ga zapustili pred 4 leti. Vsako leto 16. aprila pa so se nato sestajali v spomin na aretacije, ki so se v OrmoZu zgodile na ta datum leta 1941. -56- Sklepne misli Cas druge svetovne vojne je bil tudi v OrmoZu (tako kot drugod po svetu) das hude preizkulnje za posameznike in njihove druZine. Nem5ki oblastniki so izvedli Stevilne ukrepe, ki so vplivali na usodo OrmoZanov. Med njimi so bile tudi aretacije in izselitve zavednih slovenskih druZin. Prve aretacije so bile na ormoikem obmodju izvedene v nodi s 16. na 17. april1941. Odpeljali so jih v ptujske zapote in nato na Borl. Kasneje jih je por vodila v izseljeni5tvo. Da zgodbe prvih ormo5kih aretirancev ne bi ostale pozabljene, so nekatere izmed njih v tem prispevku zapisane in ohranjene za poznej\e rodove z i.eljo, da se kaj podctbnega ne bi nikoli vei zgodilo. Ustni viri - Milan Grivec, Kolodvorska cesta 13, OrmoZ. - Zmaga Nardin, rojena Gorjup, Ptujska cesra, OrmoZ. - Ljubomira Skoliber, rojena Rojs, Livadna 38, Maribor. - Slavica Sumak, Hardek 2a, Ormoi. Pisni viri - Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), Rokopisna zbirka, R- 70, Kronika mesta OrmoZa. - ZAP, fond: MOO, Skatla 17, ovoj 73, Gospodarsrvo in obrt (1885-i94u;. Literatura - Enciklopedr.la Slovenije. Ljubljana, 1991. - Enciklopedija Slovenije 2, Ce-Ed. Ljubljana, 1988. - Enciklopedija Slovenr3e 13, S-f . T ,jubljana, 1999. - Enciklopedija Slovenije 6, Krek-Morr.1. Ljubljana, 1992. - Ilustrirana zgodovina Slovencev. Ljubljana, I 999. - Leksikon Cankarjeve zaloibe. Ljubljana, 2000. - Kresnik, Zdenka,2005: OrrnoZ po drugi sverovni vojni, Zgodovinski razvoj mesta med leti 1945 in 1965. OrmoZ. - Kresnik, Zdenka,2006: Ormoike ulice. Zgodovinski zapisi III, OrmoZ, str. 110-119. - NIavrid, Irena, 1995: Ptujski okraj med narodnoosvobodilnim bojem i941-1945. ptuj. - Plejn5ek , Zdenka,2OO0: Zivljenje ormo5kih mesdanov med obema vojnama. Diplomska naloga, Maribor. - Plejn5ek, Zdenka,2000: Skupaj zmoremo ved, Utrinki iz delovanja dru5tev v OrmoZu med leri 1918 in i941. OrmoZ. - Plejn5ek, Zdenka,2004: Poliridno dogajanje v OrmoZu in okolici med ieti l9 1 8 in 1941 . Zgodovinski zapisi I, OrmoL,9-17 . - Repe, BoZo, 1998: Sodobna zgodovina, Zgod,ovinaza detrti letnik gimnazij. Ljubljana. - Slovenski bataljon Prve krajiske proletarske udarne brigade, Oris bojne pori in spomini. Ljubljana, 19g0. - Suligoj, Ljubica, 1988: Ormoiki Nemci med obema vojnama. OrmoZ skozi stoletja III, OrmoZ, str. 203- 23t. Povzetek Syetovna gospodarska kriza se je v letih pretl drugo syetoyno vojno odraiala tudi y Ormoi.u. Cene iivljenjskihpotrebiiin so narasle, priiela so se gracliti zakloniiia, delovanje nenfikih pristaiev pa se je okrepilo. Po napaclu Nemiije na Poljsko l. septembra 1939 so se hitro kriile zaloge iivil. NcL trgu iih ie bilo vedno manj, cene pa so jirn vedno bolj nctraiiale. Zato .je bil v Ormolt ie oktobra 1939 izvoljen petilanski odbor za pobijanje draginje in brezvestne ipekulacije, ki je vsai tlo neke rnere zavrl prekomerno naraiianje cett iivljenjskih potrebiiin. Lete 1940 pa je bil nato ustottovljen ie preskrbovctlni urarJ zo preskrbo prebivalstva z. i.ivljenjskinti potrebiiinanti. \r tej ctobi sct ustanoyili ie obiinski odbor l?deiega kriia ter odbor Unije za zcLiiito otrok ter jt,mijct 1940 zaieli z groclnjo jovnega zakloniiia s podzenteliskini r.ovi v Mestni grabi. Po poclpisu pristopa Jttgoslavije k troinemtL paktrt so 27. rnarca l94l zclrulene slovenske sile v ormoikent prosyetneni clomu (danainjem Doruu kulture) pripravile rnanifestacifo zoper iirjenjem nernikega vplivct. V dvcrcmi so se takrat zbrali t,si z.aveclni Slovenci., ne glede na strankarsko in icleoloiko opredelitev. Protestno zborovanje se je nato preselilo ne rtrrnoike ulice, iemur Jo sledili protesti kulturbunclovcey. Oddelki nemike vojske so priili v Orntoi iz. Raclgone iez Ljutomer v torek pred veliko noijo, to je bilo B. aprila 1941. Ormoiki kulturbunclovci, najvei i,enske, so takrat priiakali nemiko vojsko pred hotelom Rajh. Ko so priili prvi oddelki, so jih pozdrattljali s klici >Heil Hitler< ter jih obsipavali s cvetjem in jim nalivali iganja. l{emiki oblastniki so takoj zaieli s prvimi ukrepi, nrcd, katerirni so nujhujie posletlice pttstile oretacije - na orntoikem obmoiju so Nemci prve izveclli Le v noii s 16. na 17. april 1941. Takct kot v drugih krajih so sklenili izseliti vso vodilno in delovno inteligenco ter preclstavnike slovenskega kulturno-politiinega in gospodctrskega iivljenja. Z moikimi, ki so bili poroieni, so rnorale tucli njihove iene in otroci. Nemci so jih aretirali yeiinonta panoii. Zbirali in zupirali so jih v Prosyetnem domu, od tant pa so jih vozili na Ptuj in na Borl. pot jilt je naprej voclilq na Hrvaiko itt v Srbijo ter v rozncr toboriiia v Nemiiji. Nekateri so se po koniani vojni vrnili, drugi nikoli.