
PTUJ, 29. MAJA 1969
LETO XXn., ŠT. 21
CENA 0,50 DÌN
^ložaj
^etijstva
predsedstvo ZKJ in zvezna
fnferenca SZDL se intenziv-
„ pripravljata, da bi posta-
li pred poletnimi počitnica-
: na dnevni red probleme
aetjstva. So predlogi, da bi
dva najvišja poiltična 1o-
iDia skupno pretresla položaj
netijstva in perspektive nje-
teega razvoja ter stopila pred
tnost s svojimi zaključki,
iHšći in predlogi. Kmetlj-
fo je v krizi in kot taksno
t; centru pozornosti.
Igodovina težav je znana
¡m, poslancem, starim in no-
m, kot tudi vsem tistim, ki
rijo na podeželju. Podvzctih
I bilo nekaj ukrepov, posib-
iV zadnjih mesecih, kar je
ikazalo, da je kljub vsemu
;kaj mogoče ukreniti.
Vsekakor pa vse, kar je bi-
i	storjenega, kmetijstvu bi-
reno ni pomagalo. Zato je
nogo ljudi, ki mislijo, da
treba pripraviti program
ilgoročnega razvoja kmetij-
ra in prehrambene indusiri-
, Javnost je treba seznaniti,
edvsem pa kmetijske proiz-
ijalce, kakšni so cilji noše
ïïarne politike, kje je me-
» kmetijstva, prehrambene
predelovalne industrije v
ìspodarskeìn razvoju dežele.
Ta program naj bi bil te-
leîj za obravnavo, sprejem
ii	odklonitev raznih pomije-
'i rešitev — od moderniza-
ie kinetijstva in razvoja no-
'чпједа tržišča kmetijskih
^oizvodov do raznih oblik
imoupravljanja na podeželju,
^oizvodno leto, v katerega
510 stopili, je ugodno, da bi
И upoštevali kot prvo leto
lolgoročnega razvoja kmetij-
tra.
Živinoreja zahteva posebno
tromost. Zadnji popis stanja
'Hine ob začetku letošnjega
■ta je pokaral nadaljnje na-
'tìoynnje njenega številčnega
'iflnja.
S. M.
Teden RK
S KRVJO NAS OSKRBUJEJO KMEČKI
LJUDJE
Ob tednu lUlečega križa smo se pogovarjali z Vido Li-
povškovo, prcdsediiico občinskega odbora KK.
Delo PiK opravlja v ptujski
občini 25 osnovnih organiza-
cij. V^saka ima svoj program
dela, ki je usklajen s skup-
nim programom. Občinski
odbor ima več komisij, ki so
zadolžene za posamezno delo.
Najosnovnejša dejavnost je
krvodajalstvo. Zaradi na-
predka tehnike, motorizaci-
je... so potrebe po ki'vi
vedno večje. Bolnišnica po-
trebuje razen pri poškodbah,
tudi pri drugih boleznih ved-
no več krvi. Na območju ob-
čine je okoli 2000 krvodajal-
cev. Glede na potrebe je to
premalo. Pri takem številu
krvodajalcev si bolnišnica ne
moi'e ustvariti potrebnih za-
log krvi, ampak jo sproti
porabi. Najslabši odziv za
krvodajalstvo je v Ptuju.
Največ krvodajalcev je med
kmečkim prebivalstvom, ki
največ oski*buje bolnišnico s
krvjo. Večje število — nad
100 kr\odaja]ccv pri enkrat-
nem odvzemu je, na primer,
v Podlehniku, Jui^šincih,
Hajdini. Glede na to so manj
uspešne kx'vodajalske akcije
v poletnih mesecih, ko je na
poljih in v vinogradih naj-
več dela. Predstavniki bol-
nišnice. zdravstvenega doma,
RK in drugi zato menijo, da
bi morali v poletnih dneh
meščani in delavci od dru-
god pokazati več razumeva-
nja do te humane akcije. Za
večji uspeh krvodajalske ak-
cije so zadolžene tudi druž-
beno-politične organizacije.
Zgled v krvodajalski akciji
bi moralo dati vodilno oseb-
je v podjetjih in zavodih.
Prva pomoč je ena od
osnovnih dejavnosti RK, ki
skrbi za zdravstveno izobraz-
bo prebivalcev. V vaseh pri-
reja 80-urne tečaje o prvi
pomoči v povezavi z narod-
no obrambo. V šolah prireja
70-urne tečaje. Tečajniki do-
bijo osnovno znanje o prvi
pomoči. Če sredstva dopu-
ščajo, organizirajo tudi tečaj
internatskega tipa, ki traja
teden dni. Tisti, ki končajo
80-urni tečaj, dobijo izkazni-
co, s katero dokazujejo, da
so usposobljeni za prvo po-
moč. Interes je, da imajo
čim več za prvo pomoč
usposobljenih ljudi, ki lahko
priskočijo na pomoč ob ka-
terikoli nesreči.
Na šolah vzgajajo pod-
mladkarje, to je mlade čla-
ne RK. Ob tednih RK. pro-
tituberkuloznih tednih in po-
dobno imajo več dela (pi.sejo
spise, zbirajo darila, poma-
gajo starejšim ...).
Kolikor je v njegovi moči,
pomaga RK socialno šibkim.
Lani so razdelili 5 ton obla-
čil, ki so jih dobili od repub-
liškega odbora RK. 29, maja
bodo tudi v Ptuju, Majšper-
ku in Kidričevem zbirali
oblačila in sicer od 17, do
19, ure. Zbrana oblačila bodo
razdelili osnovnim organiza-
cijam na terenu. Z razpolož-
ljivimi sredstvi so nabavljali
odeje in posteljno perilo za
tuberkulozne bolnike,
V prihodnje bodo sestavili
6-člansko ekipo za prvo po-
moč in jo opremili z unifor-
mami, torbicami, nosili...
Formirali bodo socialno eki-
po, ki bo delala ob elemen-
tarnih in drugih nesrečah.
Več pozornosti morajo po-
svetiti oskrbi starejših ljudi,
izobraževanju mladih članov
in tečajnikov, predvsem pa
povečati število krvodajalcev
vsaj na 3000,	ZR
KONSULTATIVNI
SESTANEK NEÜVRÜC€-
NIH
Zvezni izvršni svet je
sprejel predlog več dežel,
naj bi bil konsultativni se-
stanek predstavnikov neuvr-
ščenih dežel v začetku julija
letos v Beogradu.
Glede na soglasje, ki je
bilo doseženo po široki iz-
menjavi stališč, bo na dnev-
nem redu sestanka vprašanje
vloge politike neuvrščenosti
glede na \'prašanja miru, ne-
odvisnosti in razvoja vseh
dežel. Obravnavali pa bodo
tudi možnosti za intenzivne
konsultacije, sodelovanje in
skupne akcije neuvrščenih
dežel na raznih področjih.
razpravljali o aktualnih go-
spodarskih problemih in per-
spektivah nadaljnjega razvo-
ja kmetijstva in živilske in-
dustrije na območju omenje-
nih občin. Razgovor bo v
sindikalnem domu »Gorca«
pri Podlehniku. Vodil ga bo
Julij Planine, predsednik re-
publiškega odbora sindikata
delavcev kmetijstva, živilske
in tobačne industrije Slove-
nije.	ZR
RAZGOVOR O KMETIJ-
STVU
v četrtek, 29. maja, bodo
predsedniki občinskih skup-
ščin Ormož, Ptuj in Sloven-
ska Bistrica in predstavniki
osnovnih organizacij sindi-
kata delavcev kmetijstva, ži-
vilske in tobačne industrije.
ANALIZA IN OCENA
VOLITEV V ORMOŠKI
OBČINI
Na zadnji seji izvršnega
odbora občinske konference
SZDL Ormož je bila osred-
nja točka dnevnega . reda
priprava na 5. konferenco
občinske konference SZDL
Ormož, ki bo 31. maja. Na
konferenci bodo analizirali
minule skupščinske volitve
na območju ormoške občine,
K temu lahko že vnaprej
pripomnimo to, da so voli-
tve, kot pomembna demo-
kratična in samoupravna ak-
cija dobile tudi v ormoški
občini obeležje samoupravne
in splošne družbene zrelosti
občanov.	J, S
Seja skupščine občine OrnurŽ
V BODOČE BOMO
GLASNEJŠI
IN KONKRETNEJŠI
v torek je bila v Ormožu
druga seja občinskega zbora
in zbora delovnih skupnosti
skupščine občine Ormož. Od
skupnega števila 18 točk
dnevnega reda je bila kot
osrednja točka analiza za-
ključnih računov delovnih
organizacij za leto 1968. Ce
lahko tokrat v samo enem
stavku povemo obširne raz-
prave in diskusije, ki so po-
tekale pod geslom: »V bodo-
če bomo glasnejši in kon-
kretnejši«, nam že to nekaj
pove.
Zaradi tehničnih možnosti
bomo zapise s seje objavili v
naši prihodnji številki. J. S.
Ptujske toplice
RAZISKAVO VRTINE
BODO NADALJEVALI
v Tedniku smo že poro-
čali o morebitnih ptujskih
toplicah, o njenih predno-
stih za razvoj turizma v ob-
čini in o dosedanjih raziska-
vah vrtine. Skrbno, zasledu-
jemo vse, kar je novega oko-
li vagine, od katere si veliko
obetamo. Tudi med našimi
bralci je veliko zanimanje,
ali bo res pritekla obljublje-
na topla in zdravilna voda.
v kateri se bodo lahko kopa-
li.
Te dni so končali drugo
fazo raziskav. V obnovljeno
vrtino so spustili eksploziv,
do globine 750 m. Eksplozija
je omogočila, da je pritekla
iz vrtine prva podtalna voda.
ki še ni dovolj topla. Glede
na to bo treba še nadaljnjih
raziskav. Kot menijo stro-
kovnjaki INE iz Lendave, ki
raziskujejo vrtino, je treba
bifcl pri tem delu zelo f.otr-
pežljiv. Kot zatrjujejo, delo
ne bo zaman. Treba bo raz-
streliti vrtino še globlje. Te
dni so se pred.-tavniki ptuj-
ske občine dogovorili s pred-
stavniki TNE o nadaljiiiili
raziskavah. O rezultatih bo-
mo poročali.	ZR
Raziskovanje vrtine na Turnišču so si ¿ zanimanjem ogle-
dali tudi predstavniki občinske skupščine, delovnih orga-
nizacij, projektivnega biroja in drugi: Ivo Rau, tajnik OS
Ptuj, T. Žagar — podpredsednik OS Ptuj T. Purg — na-
čelnik pri SO Ptuj, J. Gašpcršič — direktor Projektivnega
biroja, M. Berlič — direktor Elektroko\ inarja. Sarman,
B. Gorjup, I, Ciani (Radio Ptuj) in drugi,
VREME
га čas od petka, 30. ma-
ja. do nedelje, 8. junija
1969
Polna hma bo v so-
hoto, 31. maja, ob 11.18.
Napoved: vreme bo
pretežno spremenljivo.
Ö0 sredine tedna bodo
dnevne temperature
okrog 30 stopinj C. Na-
•o se bo temperatura
^nižala na okrog 20 sto-
pinj in bodo plohe in
'»fvilite. predvsem v so
•»oto. 7., in v ncdelio, 8
junija.
Alojz Cesinik
KOMUNISTI O RAZVOJU
PTUJSKEGA
GOSPODARSTVA
Na seji OK ZKS Ptuj. ki
bo v ponedeljek 2. junija,
bodo razpravljali o nalogah
komunistov pri nadaljnjem
razvoju gospodarskih in ne-
gospodarskih deja\Taosti v
ptujski občini. Analizirali
bodo tudi delovanje komu-
nistov pri pripravah za
sknp.ščinske volitve. Predla-
gali bodo tudi kandidate za
konferenco Zveze konumis-
tov Slovenije in jih izvolili.
STRAN 2
tednik — Četrtek, 29. мајд
Trgovska pdcijeije Zar{a Ormož
Kljub težavam yspelii
o delu in uspehih, ki jih
je trgovsko podjetje Zarja
doseglo na področju razširit-
ve trgovske mreže na ob-
močju matične občine, kot
tudi na območju sosednje re-
publike Hrvatske, smo v na-
šem listu že fKDročali. Več-
krat smo poudarili, lahko bi
rekli njihove drzne načrte, ki
so SI jih postavili in jih tudi
uresničili.
V tem delovnem kolektivu
smo izvedeli, da so po začet-
nih uspehih, ki so jih dose-
gli pri odpiranju novih po-
slovalnic na hrvatski strani
naleteli na težave, ki so jim
jih povzročila tamkajšnja
trgovska podjetja in prek
njih tudi organi občinske
uprave. Posledica tega je, da
do konca letošnjega leta ne
bodo uspeli odpreti predvi-
denih dvajset novih posloval-
nic, kot je bilo to v načrtu
oziroma bo ta številka nekaj
manjša.
Kljub zgoraj navedenim te-
žavam pa lahko posredujemo
nekatere številčne pokazo-
valce ali primerjalne podat-
ke razvoja podjetja v letih
1967/68. Trgovsko podjetje
Zarja je imelo ob koncu leta
1967 le 27 poslovnih enot tr-
govske in gostinske dejav-
nosti, med tem ko jih je ime-
lo ob koncu lanskega leta že
60. Lani je podjetje doseglo
za 51 odstotkov večjo reali-
zacijo kot predlansko leto.
Ce to povečanje primerjamo
s porastom, ki je bil na tem
področju dosežen v trgovini
v Ptuju vidimo, da je ta šte-
vilka v Ptuju nižja in znaša
le okrog 16 odstotkov. Zani-
miv primerjalni podatek s
trgovino v ptujski občini
nam kaže tudi, da je TP
Zarja od predlani na lansko
leto povečalo v svoji dejav-
nosti število zaposlenih za 13
odstotkov, v Ptuju pa je bilo
to povečanje le za 4 odstot-
ke.
Vse to nam kaže, da uspe-
hi niso izostali in da tudi
majhne poslovalnice, ki jih
je podjetje odpiralo v Ormo-
žu m drugod lahko dosežejo
lepe poslovne uspehe, ki se
odražajo v gornjih podatkih.
V podjetju ne izključujejo
možnosti, da v bodoče ne bo-
do pristopili k novogradnjam
večjih trgovskih lokalov,
vendar je treba najprej
zbrati sredstva, oziroma bolj-
še povedano — pokrivati se
je treba tako daleč, kot seže
odeja. V trgovini je iz dneva
v dan večja konkurenca in
je treba imeti vedno pri ro-
ki najbolj tehtne in eko-
nomsko opravičene ukrepe.
Na prvi pogled bi človek
dobil občutek, da nove po-
slovalnice na območju so-
sednje Hrvatske ne pomeni-
jo mnogo. Vendar temu ni
tako. S tem, da kupujejo pri
podjetju iz sosednje, kon-
kretno ormoške občine, se v
to občino kanalizira tudi
drugi promet in seveda tudi
sredstva. Lani so potrošniška
posojila, najeta od občanov
»prek Drave« znašala okrog
650 milijonov S din. To za
podjetje in za ormoško obči-
no ni tako malo in vredno
podcenjevanja.
V začaranem krogu:
Zaposlenost
Ш nezaposlenost
v marcu 1968 je bilo zapo-
slenih 6.170 bistriških občanov,
v letošnjem letu je njihovo šte-
vilo naraslo na 6.441. Občutno
povečaj- za 4,4 odstotka, če-
prav je bila predvidena stopnja
komaj za dober procent. Od
tega se je povečalo število mo-
ške delovne sile za 4,5 odstot-
ka in ženske za 3,9 odstotka.
Drugače je bilo s strukturo
zaposlenih. Ta v bistriški občini
ne daje dobrih obetov. Zato ča-
ka bistriško občino na tem pod-
ročju še precej dela. Edina in
najhitrejša pot pa je z razčišče-
vanjem starih pojmov glede na
kadrovsko politiko pri spreje-
manju novih kadrov v delovno
organizacijo.
Iz pregleda v dvaindvajsetih
bistriških delovnih organizaci-
jah je razvidno, da se nekateri
kolektivi premalo zavedajo, da
sta vodenje podjetja In or^
zacija procesa proizvodnje
največji meri odvisna od dol),
strokovnih kadrov. V prç^,
njem številu delovnih organi;
clj pa nimajo niti slstematia,
nih delovnih mest z visoko j
brazbo.
Podobna je situacija tudi
visoko In sredrije kvalificirani
delavci. Koliko je situacija j
na, govori podatek, da v d,
indvajsetlh bistriških podj«
708 ljudi nima glede na za«
bo delovnega mesta ustrti
Izobrazbe. Ta številka pa st
nanaša samo na vodilne uslt
bence, ampak tudi na zapoà
z nižjo izobrazbo. Samo kvaî
ciranih delavcev je 297 več.l
pa so predvideni s slstematiza
jo v delovnih organizacijah. I
nekod pa je tudi vprašanje ki
llfikacije vprašanje, ker jo p
znavajo glede na dolgoletno J
lo v nekem podjetju.
Drugače je s starostno stnj
turo zaposlenih. Ta je prt(
ugodna. Do pet let je zaposi
nih 26,72 odstotka, od šest I
25 let je zaposlenih 65,31 o
stotka, ostali pa Imajo zap«
tev daljšo od 25 let. V d«?
grafski napovedi pa se v prihfl
nje lahko pričakuje še večji p
tisk po zaposlitvi mlajših пк
v starosti od devetnajstega i
štiriindvajsetega leta.
Kljub Izrednemu povečal
števila zaposlenih - od lanski
na letošnji mesec, je narasi
tudi število nezaposlenih od<
na 519, kar pomeni 8,4 odsK
ka. Zanimiv je podatek, da
na Zavodu za zaposlovanje |«
javljenih več žena kot moški
Nezaposlene mladine v staro
od petnajstega do osemnajste
leta pa je 108. Največ je neki
llficirane delovne sile —
priučenih delavcev je 36, kva
flciranih delavcev 43, z nepop*
no srednjo šolo 9 ter s sredn
In višjo Izobrazbo 19.
Pri nezaposlenih ženah »
končano osnovno šolanje
stotkov, medtem ko je pri wc
kih situacija popolnoma dru?
na. Končano osnovno šolo «
samo 3,2 odstotka mož. Nal''
je je namreč to, da je 66 odsK
kov takih, ki nimajo niti »
razredov osnovne šole.
In kakšna je možnost z^f
slitve? Po pregledu slsternatj
cije delovnih mest v bistr«
občini je potrebno: 32 novo'
poslenlh z visoko Izobrazbo^
z višjo kvalifikacijo, 360 s K
llflkacljo, 18 s polkvallfika«
nekvalificiranih je 297 pf
zaposlenih In preveč jih je '
poslenih z nižjo izobrazbo,
po številu.
Takšna Je torej slstemat'^?
Ja in dejanska zasedba. Тог^
za nekvalificirano delovno *
kolikor se bo zaposlovajä,
sistematizaciji, zelo slabi
za zaposlitev. Več mozjl"
imajo torej tisti, ki so pò^K
poklica.
DOMAČA PROIZVODNJA
CELOFANA
Začenši z letošnjim letom
je začela proizvajati Viskoza
v Loznici 27 vrst celofana, ki
ga je imenovala LOZOFAN.
Na novih strojih zahodno-
nemške ali japonske izdela-
ve bo znašala letna proizvcxi-
nja ca. 6000 ton, medtem ko
smo doslej uvažali v državo
za okrog 7 starih milijard
celofana letno.
Vrednost investicij za pro-
izvodnjo celofana v Jugosla-
viji znaša nekaj nad 13 mili-
jard S dinarjev, medtem ko
bo že v letu 1970 vrednost
proizvedenega lozofana zna-
šala okrog 6 milijard S din.
Zbiranje rabljenih oblačil, obutve in
posteljnine v ptujski občini
Prva skupna in enotna akcija zbiranja rabljenih obla-
čil, obutve in posteljnine bo danes, dne 29. maja, od 17.—
19. ure v vsej Sloveniji.
Tudi občinski odbor Rdečega križa Ptuj bo s pomočjo
osnovnih organizacij Rdečega križa v občini izvedel to na-
logo.
Stab za zbiranje rabljenih oblačil za mesto Ptuj priprav-
lja večjo zbirno akcijo, pri kateri bo sodelovalo nad 200
^uičanov ter 130 mladih članov Rdečega križa
Občani so po sodelavcih Rdečega križa že prejeli obve-
stila za akcijo, ponovno pa se bodo oglasili pri darovalcih
v četrtek ob določeni uri. Prosimo občane, da do takrat pri-
pravijo vse, kar bodo darovali, po možnosti spravljeno v
kartonske škatlje ali pa zavito v paket.
V primeru, da se pri darovalcu ne bi oglasil aktivist
Rdečega križa, prosimo, da paket odnesete pred hišo, kjer
bodo opravljali dežurno službo mladi člani Rdečega križa,
ki bodo darovane stvari odnašali na prevozna sredstva.
Aktivisti, ki bodo sodelovali v tej akciji, bodo imeli na ro-
kavu znak Rdečega križa.
OBČANI!
Sodelujte pri tej humani akciji!
Osnovne organizacije Rdečega križa bodo na terenu ime-
le naslednja zbirna mesta:
Ormoški komunisti bo-
do obravnavali dose-
ženo stopnfo reorgani-
zacije Ш gospodarski
razvoj občine
Pred nedavnim se je se-
stala v Ormožu komisija za
reorganizacijo in razvoj zve-
ze komunistov pri občinskem
komiteju ZK Ormož. Obrav-
navali so nekatere organiza-
cijske in vsebinske priprave
na 6. sejo konference ZK, ki
bo v prvi polovici junija. Na
konferenci bodo obravnavali
doseženo stopnjo reorganiza-
cije zveze komunistov in od-
pravo pomanjkljivosti, ki so
se pojavile v času med zad-
njima dvema konferencama.
Komisija za družbenoeko-
nomske odnose bo pripravila
za sejo konference analitično
poročilo o razvoju gospodar-
stva v ormoški občini in o
realnih perspektivah za na-
daljnji gospodarski napredek
občine. S tem se tudi ko-
munisti iz ormoške občine
vključujejo v pokongresno
debato pri izdelavi programa
srednjeročnega razvoja Slo-
venije in konkretno razvoja
matične občine. V ta namen
jim bodo delovne organiza-
cije z območja ormoške ob-
čme posredovale svoje dose-
danje uspehe in smernice
nadaljnjega razvoja. Posebej
skrbna preučitev bo posve-
čena zaposlovanju. Nekateri
dosedanji pokazovalci kaže-
jo, da je število zaposlenih,
če se že ne zmanjšuje, še
vedno na mrtvi točki. S to
obravnavo se bo tudi orga-
nizacija ZK vključila v na-
črtovanje za nadaljnji na-
predek gospodarstva v občini
Ormož.	J. S.
NA&RAJENI MLADINCI
Občinska konferenca ZM
v Slovenski Bistrici je pred
izvedbo volitev razpisala na-
gradni natečaj za tri najbo-
lje urejena volišča in udele-
žbo mladih na volitvah.
Natečaj je spodbudU mla-
de, da so se zavzeli aa uredi-
tev volišč. Tričlanska komi-
sija občinske konference ZM
Slovenska Bistrica je imela
veliko težav, preden se je
odločila, komu bo pod^ila
nagrade.
Prvo mesto in nagrado 100
ND je osvojil aktiv ZM La-
porje, drugi pa je bil aktiv
ZM iz Leskovca, tretje mesto
pa je pripadlo aktivu ZM v
Slov. Bistrici.
Viktor Horvat
ij^ik — Četrtek. 29. maja 1969
STRAN 3
(ZADOVOLJIVA OPREMLJENOST
^fzdrcivstvenih ordinacij in neustrezen ma-
irioi
\¡ zadnjem času je veliko
J^,ora o težavah v zobo-
jjavstvu. Glede na to smo
Ricali ptujsko zobno ambu-
lato in se zanimali za raz-
jjre zobozdravstvene službe,
jgovarjali smo se z dr. Jo-
^ Suhadolnikovo in dr. To-
^m Florjančičem.
V Ptuju je 6 splošnih in
I otroške ordinacije ter ena
jecialis^ična za čeljustno or-
pedijo. V Ormožu so 3
diaacije, v Kidričevem dve
v Majšperku ena. Zobo-
iravstvena služba je tudi v
orišnici, Juršincih, Cirku-
aah, Podlehniku, v Zetalah,
ormoški občini pa še pri
Knažu, v Sd'edišču in v
anjkovcih.
Za daljšo èakalno dobo in
ïaliteto popravila zob je
nogo vzrokov, ki so v ptuj-
ii in ormoški občini še šte-
iltiejši in še bolj pereči kot
rugje.
Med drugim je preveliko
levilo prebivalcev na enega
»bozdravnika. Število je
inogo večje, kot je republi-
ko poprečje. Potrebovali bi
! več kadra raznih k va liti-
tój, zobozdravstveni slu-
»i pa je odmerjeno prema-
1 sredstev. Predvsem bi po-
'ebovali večje število zobo-
ilinikov. Naše območje je
'di »manj obdelano« glede
ä zobozdravstvo. Mnogi si
ne popravljajo, dokler
'i najhujše bolečine ne pri-
dejo v ambulanto, ali pa
^ di-ug neodložljiv vzrok.
^elik problem v zobozdrav-
f^'eni službi je nezadovo-
'■ya opremljenost ordina-
Glede tega niso v kora-
ki s časom. V ordinacijan ni
Wobne opreme, s katero bi
^'nikom ob manjših bole-
^ftóh hitreje zdravili zobe.
^ialno zavarovanje ne pri-
java stroškov za opremo.
tako primanjkuje zo-
^zdravstveni material, brez
^teresa ne morejo delati.
pri nas ne izdelujejo
^a p>otrebnega materiala,
^ Vezani na uvoz. Večkrat
J dobijo materiala, ki bi ga
dai-i pacientom. Glede
^ to pacienti večkrat ne-
upravičeno kritizirajo delo,
namesto slab material.
Povečati bi bilo treba šte-
vilo otroških zobozdravstve-
nih ambulant. Mnogi otroci,
ki zapustijo šolo, zgubijo
pravico zdravljenja zob. O-
troci naj zapustijo osnovno
šolo z zdravimi in popravlje-
nimi zobmi. To bi se pozne-
je bogato obrestovalo.
ZR
Tone Florjančič in dr. Jožica Suhadolnik pri delu
Honorarno delo in postranske
zaposlitve
v štirinajstih delovnih or-
ganizacijah v bistriški občini
je v lanskem letu narastlo
število nadur od 82.221 v letu
1967 na 108.025. Po enostav-
nem računu bi lahko name-
sto nadur v bistriški občini
v lanskem letu delalo 50 za-
poslenih več. Seveda se vse
ne more tako poenostaviti,
ker so različne okoliščine do-
vedle do tega da je bilo nad-
urno delo potrebno.
Seveda pa se tudi fft ne da
posplošiti. Izrazit porast nad-
ur v Steklarni, EMMI-ju, LIP
Oplotnica in drugod kažejo,
da bi nove zaposlitve v teh
podjetjih bile mogoče bolj
upravičene kot pa tolikšno
število nadur.
Drugače je s honorarnim
delom v bistriški občini, saj
je ugotovljenih le šest (?)
honorarcev. Vsi skupaj pa so
dnevno zaposleni 14,2 uri, na
enega odpadeta torej približ-
no dve uri na dan.
Postranske zaposlitve
Republiški zakon o obrtnih
delavnicah bi naj z uvedbo
novih določil zamašil vrzel,
ki je obstajala in še delno
vedno obstoja v ponudbi
obrtniških storitev
Po sprejetju tega zakona
se je v bistriški občini zače-
lo množično prijavljanje
predvsem tako imenovane
»popoldanske obrti«. Z njo
so si želeli v glavnem izbolj-
šati svoj življenjski standard.
Ker je večina prosilcev tudi
imela ustrezne pogoje, je bilo
v izredno kratkem času iz-
danih 70 potrdil za opravlja-
nje popoldanske obrti.
Čeprav so vsi popoldanski
obrtniki vedeli, da lahko nu"
dijo svoje storitve samo po-
sameznikom, je marsikdo po-
izkušal in celo uspel, da je
našel dobro plačan posel v
ali izven občine. Cene stori-
tev popoldanskih obrtnikov
so bile namreč mnogo nižje
od cen storitev rednih samo-
stojnih obrtnikov.
Posledica takega stanja je
bil revolt samostojnih obrt-
nikov. Popoldanska obrt je
imela namreč drugačne kri-
terije pri odmeri davka, kar
jih je spravljalo v precej ne-
enak položaj.
Z uvedbo strožjih davčnih
ukrepov do popoldanákih
obrtnikov, oziroma z dosled-
nejšo davčno službo ter pre-
prečitvijo, da bi svoje storit-
ve nudili delovnim organiza-
cijam, se je njihovo število
precej zmanjšalo. Tako jih
imamo sedaj v občini le še
37	-b
Iz Medvede
Urejajo cesto
Kdaj bodo uvedii avtobusno (»rogo?
Medveščani radi pohvalijo
trgovsko podjetje Koloniale
iz Maribora, ki jim je ure-
dilo trgovino. Glede na po-
trebe so namreč že dalj časa
zaman prosili ptujska trgov-
ska pKjdjetja, ki so verjetno
domnevala, da ne bo dovolj
prometa in glede na to niso
uredila trgovine. Medveščani
vedo povedati, da ima trgo-
vina zadovoljiv promet, baje
nad pet milijonov starih di-
narjev letno. Zadovoljni so
s postrežbo. V trgovini do-
bijo osnovne potrebščine.
Trenutno imajo največ de-
la pri urejevanju ceste po
bivšem železniškem indu-
strijskem tiru Medvedce—
Pragersko. Buldožerska dela
so končali. Treba je urediti
še mostove. Kanale in cevi
že imajo. Upajo, da bodo
cesto že letos uredili. Pri
delu največ sodelujejo va-
ščani. Pomaga jim tudi kra-
jevna skupnost Majšperk.
Del izkupička so dobili tudi
za prodan les ob železnici.
Omenjena cesta bo krajša
od prejšnje za 4 km.
Zelja Medveščanov je av-
tobusna zveza s Ptujem, in
sicer ob uradnih dnevih, to
je dvakrat tedensko Do
Ptuja je 14 km. V Medved-
cah je nad 200 hiš Veliko
vaščanov hodi delat v Pra-
gersko in Maribor. O potre-
bi po avtobusni zvezi so
razpravljali tudi na zborih
volivcev. Medvečani pravijo,
da so jim predstavniki ob-
čine obljubili, da se bodo za-
vzeli za progo. Ostalo je le
pri obljubah. Želijo, da bi
proga tekla od Lovrenca,
skozi Podlože, Medvedce, Se-
sterže, nazaj pa skozi Šiko-
le, Cirkovce, Lovrenc in
Ptuj. Vprašujejo, ali ne bi
bilo mogoče te proge uvesti
vsaj poskusno za nedoločen
čas.
V Medvedcah potrebujejo
tudi telefonsko zvezo Ob
nesrečah je najhuje, saj ni
mogoče klicati rešilnega av-
tomobila ali pomoči od dru-
god. Redki lastniki avtomo-
bilov so večkrat edina reši-
tev.	ZR
Dekleta iz Medvede rade obiskajejo kuharski teč»j
v Ptuju
USPELA PROSLAVA DNEVA
MLADOSTI
Preteklo soboto je bila v
garniziji JLA pred novo vo-
jašnico v Ptuju zaključna
svečanost v počastitev 25.
maja, dneva mladosti.
Mladinci, ki služijo vojaški
rok v Ptuju, so za praznik
pripravili veličastno tribuno,
kjer so se zbrali številni vo-
jaki in mladina ptujskih šol.
O pomenu praznika sta spre-
govorila Stanko Lepej, pred-
sednik OK ZMS Ptuj in Pe-
ter Navarin, predstavnik
JLA.
V mladinsko organizacijo
so sprejeli 250 pionirjev (v
ptujski občini so te dni spre-
jeli v mladinsko organizacijo
okoli 900 pionirjev).
Veliko pozornost je vzbu-
dila kviz oddaja: »Kdo je
Tito«. Poleg vojakov so tek-
movali dijaki ptujskih sred-
njih šoL V kvizu so zmagali
vojaki, druga je bila gim-
nazija, tretja ekonomska šo-
la in^ četrti center za kovin-
sko stroko. Tekmovalci so
prejeli nagrade, ki so jih
prisp>evala ptujska trgovska
podjetja Vmes je bil kultur-
no zabavni program, ki so
ga izvajali pripadniki JLA,
dijaki ptujskih šol in fol-
klorna skupina iz Markove.
Podelili so tudi plakete in
pokale zmagovalcem v šport-
nem srečanju, ki so ga pri-
pravili za ta praznik. V ma-
lem nogometu so zmagali
vojaki, v rokometu šolski
center za kovinsko stroko,
prav tako v šahu, v namiz-
nem tenisu pa ekonomska
srednja šola. Pokale so pri-
spevale delovne organizacije
in občinska zveza za telesno
kulturo. Sodelujočim so po-
delili spominske plakete.
Iz razgovora s predstavniki
OK ZMS Ptuj je bilo raz-
brati obžalovanje, da se razen
predstavnikov DPM od 60
vabljenih predstavnikov dru-
žbeno političnih organizacij
in skupščine občine, ni nihče
udeležil proslave ob dnevu
mladosti, ki je doslej najbolj
uspela.	ZR
STRELSKO TEKMOVA-
NJE ZA POKAL DNEVA
MLADOSTI V PODGOR-
CIH
v nedeljo je bilo v Podgor-
cih tradicionalno srečanje
strelcev iz ormoške občine.
Za pokal dneva mladosti м
se pomerili v streljanju z
zračno puško, ^okal je že
drugič zapored osvojtlla eki-
pa SD Podgorci v naslednji
sestavi: Mirko SL ADN JAK.
Marjan SLADNJAK Milan
PINTAR IC, Stanko KUKO-
VEC in Mirko ZORKO. Dru-
go mesto je usedla ekipa
SD Središče in tretje mesto
ekipa iz Velike Nedelje
Tovrstna .srečanja strelcev
iz ormoške občin« in še r.iz
drugih strelskih tekmovanj
na nivoju občine so lep od-
raz aktivnosti strelcev ki
kliub pičlim sredstvom niso
vrgli »puške v koruzo.«
J. S.
Trčila sta avtomobHa
v /'etrtek, 22. maja, ob
20,15 sta trčila na Maribor-
ski cesti osebni avto fiat 600,
ki ga je vozil Franc Kore-
njak iz Kidričevega 14 in
osebni avto fiart;. ki ga je
vozil Janko Siranko iz Ma-
ribora. Nastala je škoda za
okoii 900 dinarjev.
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK. 29. МАЈД ,,
TD РагИ:шп, Markov ci
GRADNJO TELOVADNICE
PREMAKNITI Z MRTVE TOČKE
Ko sem se pretekli teden
pogovarjal s Francem Kodri-
čem, predsednikom KO
SZDL Markovci, o tem, da
bi rad obiskal Markovčane
in se z njimi pogovarjal, je
dejal, da je dela na polju
vedno več. Kmetje zgodaj
zjutraj odhajajo na njive in
se pozno vračajo. Utrujeni
od napornega dela in ob
premišljevanju, kaj bo treba
narediti prihodnji dan, ni-
majo več toliko časa za se-
stanke. Povedal je, da mora
sestanek sklicati večkrat, pa
še takrat je malo prisotnih.
»Nocoj imamo sestanek Par-
tizana. Pridi pogledat, saj
smo večinoma isti na vseh
sestankih. Morda boš lahko
kaj zapisal.« Zahvalil sem se
za povabilo in skušal razu-
meti težave vaških družbe-
nopolitičnih delavcev.
Asfalt, ki pelje mimo
Markove, so že zakrpali.
Dolgoletna želja Markovča-
nov, asfaltirati cesto skozi
vas, se še ni uresničila. Vo-
zila še vedno dvigajo prah
po vasi, ki je bila ta večer
prazna. V temi sem srečal
le traktor, ki sta ga peljala
dva fantiča; bil je celo brez
ene zadnje luči. V gostilni
je bila luč, a slišati ni bilo
nikogar. Spomnil sem se na
Kodričeve besede, ko je de-
jal, da je treba zaradi na-
pornega dela zgodaj leči k
počitku.
S skoraj enourno zamudo
smo sè zbrali v šolski knjiž-
nici. Predsednik »Part zana«
Markovci, Gvido Cepin, je
pričel sejo s čestitkami in
željami Stanki Knapičevi in
soprogu, dolgoletni sodelavki
v telovadnih vrstah, ki se je
pred kratkim poročila. Ko so
mladoporočencema čestitali
še drugi, se je začelo zares.
Telovadno društvo Parti-
zan Markovci je eno naj-
boljših v ptujski občini. Čla-
ni dosegajo iz leta v leto
presenetljive rezultate, o ka-
terih smo že poročali. V lan-
skem letu so na republiškem
tekmovanju — partizanskem
mnogoboju člani, članice in
mladinke dosegle prvo me-
sto. Na državnem mnogobo-
ju so bile članice tretje, čla-
ni četrti, mladinke pa sed-
me. Zadovoljive uspehe so
dosegli na krosih v Celju, v
Ljubljani, v Murski Sobo-
ti...
Na sestanku tega večera so
se dogovorili o telovadnem
nastopu v Ptuju, ki bo v ne-
deljo, L junija, na stadionu.
Nastopili bodo mladinci in
člani v vajah na orodju. Te-
lovadno vrsto bosta pripra-
vila Franc Panikvar in Franc
Kodrič. Stanka Knapič bo
pripravila pionirke, Jože
Bezjak pa atlete. Nastopila
bo tudi znana folklorna sku-
pina iz Markovec, ki jo bo
pripravil Franc Kolarič.
Dogovorili so se tudi o na-
stopu na partizanskem mno-
goboju v Ljubljani, ki'bo 8.
junija.
Sklenili so tudi poživiti
delo nogometne sekcije in
premagati finančne težave
sekcije. Volje do nogometa
je dovolj. Pohvalili so tudi
nogometaše iz Stojnc, Več te-
žav je z nabavo žog, stroški
za gostovanje, saj jih vabijo
celo v Središče. Pripraviti se
bodo morali predvsem na
tekmovanje, ki ga bo organi-
zirala občinska zveza za te-
lesno kulturo. Nogometno
sekcijo vodi Janez Horvat.
Ugotavljali so, da adapta-
cijo poslopja za novo telo-
vadnico že predolgo odlaša-
jo. Kljub temu, da je denar,
les za ostrešje, opeka ,,. so
v stari prosvetni dvorani le
podrli oder in sezidali plo-
ščo. Stavbo je treba dvigniti
in dati novo ostrešje. Dolo-
čili so gradbeni odbor, ki naj
gradnjo premakne z mrtve
točke.
Pogovarjali so se še o dru-
gih nalogah, ki čakajo aktiv-
no vaško društvo Partizan v
Markovcih.
Ko je bila na sporedu
zadnja točka dnevnega reda
— »razno« mi je eden od so-
sedov prišepetal, da je za
nekatere dobro, da sem pri-
šel zvečer. Ugodil je moji
radovednosti in mi zaupal,
da je za zadružnim domom
kup smeti. Kdo jih tam od-
laga, je vprašanje, ker sta-
novalci, gostilna, trgovina ...
lahko valijo krivdo drug na
drugega. Ali ne bi bilo bolje,
da bi s skupnimi močmi ure-
dili primerno jamo za smeti,
da jih ne bi veter raznašal?
ZR
Tradicionolni don mladosti no Тш
Bila je prava majska ne-
delja, vsa v zelenju in cvet-
ju ko so na Tinju praznovali
dan mladosti. Pred šolo so se
zbrali učenci, učitelji, starši
ter gostje iz Slov. Bistrice in
Maribora. Franjo Ledinek
kot zastopnik pokrovitelja
prireditve Gozdnega gospo-
darstva, Zorica Jedloi^-nik,
Nada Gaborovič, publicist in
pisatelj Janez Svajncer ter
tajnik TIS Norbert Jcdlcvč-
nik ki je pet let poučeval na
tinjski osnovni šoli.
Praznovanje dneva mlado"
sti so združili s sprejemom
pionirjev v mladinsko orga-
nizacijo ter s podelitvijo In-
mlajših do najstarej^iii
svojim programom pa sq'
želi precej aplavza, ki јјЈ
lahko spodbuda za njih,
nadaljnje delo. Je pa
dokaz, da se lahko z гпгл
voljo in zavzetostjo do^
tudi ob skromnih pog,y
mnogo več, kot si lahko ¿
slimo.
Po programu je bila рољ
litev Ingoličevih bralri
značk. Pisatelj je učer"
obiskal dan poprej e ter i:
v daljšem razgovoru gov^;ì
o svojem delu. Nekaj odlo^
kov iz svojih del pa je uí¿
cem tinjske šole tudi prebr;
Od cicibanove do zlate ;
Množica na praznovanju di»ova mladosti na Tinju \
ospredju od leve: Franjo Ledinek, Zoriea Jedlovčnik, Ni
da Gaborovič, Janez Svajncer, Norbert Jedlovčnik in Ш
Verle,
goličeve bralne značke.
Slavje na Tinju je otvoril
ravnatelj osnovne šole. Toce
Verle. Alenka Rakuša pa je
spregovorila o pomenu tek-
movanja za bralno značko, ki
hoče našemu mlademu rodu
približati lepo slovensko be-
sedo domačih avtorjev.
Sledil je daljši kulturni
program, ki so ga pripravili
učenci osnovne šole skupaj s
svojimi učitelji. Med njimi
pa so gostovali gojenci glas-
bene šole iz Slov. Bistrice, ki
so s svojim glasbenim pro-
gramom popestrili celoten
program.
Nastopili so vsi od naj-
goličeve bralne značke si j
v letošnjem letu priborilo
branjem njegovih in drugi
del domačih avtorjev i
učencev. Srebrno Ingoličev
bralno značko so dobil
Zdenka Ačko, Mika Steg«
Anica Jesenek in Anica Ru
dolf. Zlato pa: Konrad Ačk(
Milka Bohak, IMilan Steg
in Vlado Pavlovič.
Slavje, ki je poteklo v Ij
pem vzdušju, je porodilo п2
sel, da bi praznovanje dne^
mladosti in podelitve Ingoli
čeve bralne značke postal
na Tinju tradicionalno. Tak
šne so bile želje prireditelj
in gostov. Torej, ob letu ü
svidenje!
IZLET ČLANOV ZVEZE
SLEPIH IZ PTUJA
17. in 18. maja smo prire-
dili za naše člane dvodnev-
ni izlet v Logarsko dolino.
Izleta se je udeležilo 22 sle-
pih s spremljevalci in je res
nadvse lepo uspel. Bilo pa je
to tudi prijetno srečanje na-
ših članov, ki jih je vsaj za
nekaj ur iztrgalo iz toge
vsakdanjosti.
Clane, ki se izleta niso
mogli udeležiti, smo obiskali
na domovih in jih obdarili s
prehrambenimi artikli, peri-
lom ter enkratnimi denarni-
mi podporami v zneskih od
100—150 N din.
Da smo mogli izvršiti obe
omenjeni akciji, gre v veliki
meri zasluga ptujskim trgov-
skim podjetjem, ter nekate-
rim obrtnikom in posamezni-
kom, ki so nam po posredo-
vanju tovariša Franca Kriv-
ca, velikodušno priskočili na
pomoč. Za to humano gesto
se jim najtopleje zahvaljuje-
mo.
Zvez» .slepih, Piuj
DELO PIONIRJEV
na osnovni šoli Sp. Polskava je zelo
razglbono in pestro
V zadnjem času smo ob
učno-vzgojnem delu na os-
novnih šolah začeli precej
poudarjati tudi interese de-
javnosti učencev, ki naj te-
meljijo predvsem na samo-
upravnem načinu dela.
Na osnovni šoli Sp. Polska-
vaa so te pobude vzeli zelo
resno. Kljub težkim pogojem,
saj imajo pouk v dveh iz-
menah, učenci so zelo
oddaljeni, poleg tega pa še
primanjkuje prostorov, so v
letošnjem šolskem letu že
dosegli lepe uspehe. Delo pi-
onirjev je zelo zaživelo.
Na šoli deluje vrtnarski
krožek, ki skrbi za cvetlične
nasade okoli šolskega poslop-
ja, dramska skupina, ki je
letos pripravila že nekaj
uprizoritev, šahovska sekcija
in mladi tamburaši. Poleg
tega imajo tudi dva pevska
zbora.
Letos so se pionirji udele-
žili vseh športnih tekmovanj,
ki jih je organizirala TÎS v
Slovenski Bistrici, treh kviz
oddaj o Pohorskem bataljo-
nu, o Francetu Prešernu in o
znanih ženah revolucionar-
kah, vsi učenci pa so sode-
lovali v tekmovanju o pro-
metni vzgoji, kjer so se po-
sebno starejši pionirji na ob-
činskem prvenstvu dobro iz-
kazali. Učenci so v decembru
pripravili spominsko sveča-
nost ob 50-letnici smrti Iva-
na Cankarja.
Prejšnji teden so izvedli
tekmovanje za Ingoličevo
bralno značko, ki je letos
prvič v občini Slov. Bistrica.
Kljub temu, da je letos šele
začetek, je tekmovalo 114 pi-
onirjev, kar je 25 odst. vseh
učencev na šoli. V soboto, 17.
t. m. so pripravili sklepno
prireditev, na katero so po-
vabili pisatelja Antona Ingo-
liča in Franceta Filipiča.
Najprej so imeli kratek kul-
turni program, v katerem so
sodelovali pevski zbor, tam-
buraši, recitator j i in mladi
literati, ki so prebrali nekaj
odličnih sestavkov. Potem sta
se predstavila gosta, ki sta s
svojo toplo in neposredno be-
sedo navdušila mlade gledal-
ce, kar je bilo za njih nepo-
zabno doživetje. Na konou
sta pisatelja čestitala tekmo-
valcem in jim razdelila iz-
kaznice in značke.
Ob 25. maju, dnevu mlado-
sti, pripravljajo svečano aka-
demijo in sprejem učsncev
sedmih razredov v mladinsko
organizacijo. Prav tako pa
tudi že mislijo na zaključek
šolskega leta, ko se bodo po-
slovili od šole tako, da bo
v^sak razred pripravil neko
presenečenje.	DA K O
J^IK — ČETRTEK. 29. MAJA 19G9
STP.AN 3
jI Ir.iiijo Vc.scilvo:
^tuj pred 50 leti
izpčstki slovenske gimnazije 1919
prof Vodnik nam je pri bo-
nosil od klopi do klopi
modele eksotičnih cve-
orliulcj. Ulli, kl so me s
¿jo na/ornostjo tako prcvze
Д'. da se mi je zdelo, kako
Jill: iz njegovih umetnih ćaš
iprašnikov opoini cvetni vonj.
^fesorics- konjiček je bila
;i!taloi;rafiia, iz katere je
(nda nekoć pripravljal na du-
ijski univerzi disertacijo. K.U-
I raznobarvnih kristalov,
ck. tetraedrov. heksaedrov
i, nam je prinašal v razred,
table risal z barvnimi kre-
ir,i njihove robove, ploskve,
hjoce se osi. Pred nami je
tel kot čarovnik iskreče se
étale, njihovo lesketanje ie
ezova! v naših navdušenih
[h in ker natTi je razkazal
liko krasot in bogastev na-
re, da smo si jih mnoge za-
mnili, mu nI bilo treba nik-
f zapisati negativne ocene v
les.
Telovadba pri Sokolu me je
vezovala z mladimi Ptujčani,
ienci in pomočniki trgovcev
obrtnikov — nekateri so
eli nemške gospodarje, — ki
jih zato takrat še niso pre-
ijali. Telovadba nam je bila
i tovariševa, med seboj smo
tikali, nazivali bratje in na
'd smo se pozdravljali tudi s
škim »Nazdar«! Učenje telo-
dnih prvin (sklopka, ročna
)ја, veletoč itd.) je zahtevalo
por, pogum, a tudi pridobi-
inje moči, satnozavesti in po-
Med nami se je utrjevala
lliritosrčnost, med telovadci
laž in hinavščlna nista mo-
fkrivatl. Treznost med nami
bila popolna: po telovadbi
•o se razhajali zadovoljni po
jcah spečega Ptuja, v vseh le-
1 nismo zavili od telovadbe v
ftilno niti enkrat!
Nekaj časa sem bil tudi va-
!elj moškega naraščaja; trudil
^ se z mladino iz navduše-
i'. brez dinarja honorarja,
prav sem bil nekaj časa la-
čen, ko je podporno druUvo
ukinilo v Narodnem domu di-
jaško kuhinjo, ki je dajala rev-
nim dijakom (cca 23) brezplač-
na kosila-
Najbolj požrtvovalni učitelji,
učiteljice (Komac, Kovačeva,
Nagelšmidova itd.) so brezplač-
no vodili sokolsko telovadbo,
moške in ženske oddelke dece
in naraščaja. Učitelj na meščan-
ski šoli Janko Pertot. TrŽaČan,
ki je emigrira] v Jugoslavijo
pred fašisti, se je kot dolgoletni
načelnik Sokola naravnost za-
grizel v telovadbo, v svojem
vsakdanjem življenju skromen
kot '^partanec je vzgoji ólanov
in naraščaja žrtvoval vue svoj
prosti čas popoldne in ivečer,
aH pa je na sejah pripravljal
društvene, okrajne ali župske
nastope. Tega uspešnega deli
pred 40 leti še ni uničevala dru-
žbena in gospodarska kriza.
Po maturi 1926. leta smo na
vsesokolskem zletu v Pragi te-
kmovali v združeni ptujski in
središki telovadni vrsti v sred-
njem oddelku. Praga, matica
sokolstva, prestolnica takrat
najnaprednejše slovanske drža-
ve. je srčno pozdravljala deset-
tisoče Jugoslovanov, mi pa njo.
'soboto v Podgorcih
izgovor o problemih
Osebnega kmetijstva
^ soboto, 31. maja, ob 20.
'' organizira mladinski ak-
^ v Podgorcih razgovor o
' 'ûblemih zasebnega kmetij-
Tema razgovora je iz-
^чо aktualna ter pričaku-
polnoštevilno udeležbo,
.^t) tem velja poudariti, da
'.fnladinci v Podgorcih do-
"J aktivni, še posebej v tam-
Jjšnji strelski družini, pro-
^tnem društvu in v dru-
organizacijah ter društ-
Poleg vseh mladincev, ki
akUvno udejstvujejo na
•^Počju dejavnosti mladine,
^ га aktivnost mladine na
^ območju največ zaslug
j^dsednici mladinskega ak-
3 učiteljici Nataši SIMO-
''C.	J. S.
21. MAJ-DAN LETALSTVA
v sredo so povsod v Jugo-
slaviji, predvsem pa v naŠem
vojnem in civilnem letalstvu
praznovali ÜAN LETALCEV.
Pred sedemindvajsetimi leti sta
Franjo Kluz In Rudi Cajevec
prvič poletela v nebo z znakom
rdeče peterokrake zvezde.
Zato je prav, da se ob tej pri-
ložnosti spomnimo naših slo-
venskih letalcev. Že v začetku
našega stoletja se je v Ameriki
dvignilo pod nebo prvo letalo.
S tem je bila izpolnjena ena
največjih človekovih želja: biti
podoben ptici ter leteti visoko
nad zemljo pod oblaki. Tudi pri
nas smo kmalu dobili entuziaste,
ki so si želeli pod nebo. Mnoga
njihova imena $o padla v poza-
bo. Toda, ohranilo se jc ime
Edvarda Rusjana. Toda nismo
ostali samo pri njem. Imena slo-
venskih fantov-lctalcev najde-
mo že v vrstah avstro-ogrske
vojske. V bojih za severno me-
jo jc sodelovala slovenska eska-
drllja, ki so jo sestavljali vete-
rani prve svetovne vojne.
V anrllu 1941 sc je slovenski
pilot Slavko Poljanec bojeval za
Pjeograd in nazadje prišel za
bodeče žice ujetniškega tabori-
šča. Po pobegu se jc zatekel na
Slovaško, Kjer jc dočakal vsta-
jo. S slovaškim bojnim letalom
jc opravil prvi bojni polet proti
nacistom. Do leta 194S so v
ČSSR slavili ta dan kot svoj
dan letalstva. Še bi lahko našte-
vali imena pionirjev našega le-
talstva, toda porabili bi preveč
prostora.
Med vojno se je število naših
letalcev izredno povečalo. Toda,
ko smo v osvobojeni državi za-
čeli graditi naš novi dom, smo
posvetili izredno pozornost le-
talstvu. Tako je sedaj naše letal-
stvo eno najmodernejših v sve-
tu. Imamo pa tudi lastno letal-
sko industrijo.
Tudi ptujski letalci, člani
Aero kluba so praznovali svoj
dan. 2al ne s posebnim prazno-
vanjem, ampak s poleti. Izred-
no uçodni vetrovi so jih navdali
7 Željo, da ta dan uspejo s pre-
letom 300 kilometrov. Tako so
si Alojz Cuš, Ivan čuček, Ma-
tjaž Cestnik in Vlado Kočevar
iz Celja postavili Isto nalogo.
Okoli enajste ure so poleteli na
dolgo pot proti Jcsenicam in
nazaj.
Slavko Butolin, Zalika Narat,
Branko Pucko in drugi so ime-
li ta dan z jadralnimi letali dru-
ge naloge.
Ko so pogumni fantje in de-
kle poleteli z jadralnimi letali,
da bi i'zpolnlll svoje naloge, sem
se z ostalimi pogovarjal o delu
kluba.
V klubu jc precej jadralcev In
padalcev. Precej pa jih že ima
izpite za motornega pilota šol-
skega ali celo poklicnega. Do se-
daj je imel največ uspeha Stan-
ko Verbančlč iz Kidričevega, ki
je v lanskem letu žc drugič
osvojil pokal maršala Tita, kot
najboljši motorni pilot v Jugo-
slaviji. Toda tudi drugi daleč
ne zaostajajo kot Karel Korpar,
Ivan čuček, Jože Butolin, Maks
Vaupotič idr.
Tak je bil letošnji dan jugo-
slovanskih letalcev v Moškajn-
cih, toda ne samo pri njih. Tudi
drugod so ga želeli čira lepše
proslaviti in po letalsko, čim
više pod nebom.
-b
Vladu Kočevar, Ivan Cucek, Alojz CuS in Slavko Butolin
pred poletom
8. teden bratstva in prijaieljstva
Končane so delavske športne igre
Ob koncu {)rograma osme-
ga ledna bralstva in prija-
teljstva občin Čakovec, Ko-
privnica, Ormož, Ptuj, Slov
Bistrica in Varaždin, ¿mo
končali tudi medobčinske
delavske športne igre. Med-
občinski odbor za delavski«
športne igre in rekrenoija je
že izdal bilten, v katerem so
opisana vsa tekmovanja in
doseženi rezultati. V uvodu
je med drugim rečeno, da so
delavske športne igre doseg-
le svoj namen, saj je sodelo-
valo veliko delavcev-šport-
nikov, ki so s sodelovanjem
doprinesli k še tesnejsemu
sodelovanju bratskih občin.
V biltenu je izražena želja,
da bi sodelovanje še poglobi-
li, medsebojna srečanja naj
bodo vse leto. Medobčinski
odbor daje vse priznanje
vsem. ki so v igrah sodelo-
vali še posebej tistim ki so
dosegli najboljše rezultate.
V	skupnem plasmaju je
dosegel najv^eč točk OSS
Ptuj, drugo mesto je dose-
gel OSS Slov. Bistrica, tretje
OSS Koprivnica, četrto OSS
Varaždin, peto OSS Čakovec
in šesto OSS Ormož. Prehod-
ni pokal bratstva in prija-
teljstva je osvojil OSS Ptuj,
prav tako pokal 1900-letni-
re mesta Ptuja.
V	posameznih športnih di-
sciplinah so dosegli predstav-
niki bratskih občin nasled-
nje rezultate:
V	kegljanju je bila prva
ekipa iz Čakovca, druga iz
Varaždina, tretja iz Ptuja,
četrta iz Koprivnice, peta iz
Slov. Bistrice in šesta iz Or-
moža. Tekmovanje je dobro
organiziral OSS Varaždin na
4-steznem kegljišču Varte-
ksa.
V	namiznem tenisu je bila
najboljša ekipa Koprivnice,
sledijo ekipe iz Čakovca, Va-
raždina Ptuja in Slov. Bistri-
ce. Tekmovanje je organizi-
ral OSS Ptuj v osnovni šoli
»Franca Osojnlka« v Ptuju.
V	streljanju na glinaste
golobe je dosegla prvo me-
sto ekipa iz I^tuja v iKtslavi
Zupanič Jerenko Koro.sec,
Glavnik in Rakusa. Drugi .so
bili tekmovalci iz Slov. Bi-
strice (I.ipavšek. Jerubinsek,
Krulc. Križanec, Ledinelc).
Tretje mesto je dosegla ekipa
ir. K»t)rivnice, in četrto eki-
pa iz Varaždina. Tekmovanje
je bilo na športnem strelišču
v Ptuju.
V	streljanju z zračno puš-
ko, ki ga je organiziral OSS
Koprivnica v Koprivnici so
dosegli prvo mesto strelci iz
Slovenske Bistrice v postavi;
Krulc, Kresnik, Robnik, Ho-
tinski, Rebernjak V., Bohak,
Stojanovski, Kac, Bjeko, Re-
bernak. Drugo mesto so do-
segli Ormožani: V^eselko,
Sladnjak M., Kančič, Zida-
rič J., Zidarič Jus., Fištravec,
Kreutz M. Lah, Sladnjak S.,
Kreutz E. Tretje mesto so
dosegli tekmovalci iz Kopriv-^
nice, četrto iz Ptuja v posta-
vi: Novak, Kramberger, Skok
S., Levanič, Skok A., Pšajd,
Mihelač, Kramberger K.,
Dardževič, Cvetojevič. Peta
je bila ekipa iz Čakovca in
šesta ekipa iz Varaždina. Med
posamezniki so bili najbolj-
ši: Bogomir Kuzmič iz Ko-
privnice, drugi Franc Novak
iz Ptuja, tretji Mirko Krulc
iz Slov. Bistrice, četrta Olga
Kramberger iz Ptuja. Sode-
lovalo je 60 strelcev.
V	šahu so dosegli prvo me-
sto šahisti iz Varaždina, dru-
go iz Slov. Bistrice, tretje
iz Ptuja, četrto iz Koprivnice
in peto iz Čakovca. Šahovski
turnir je organiziral OSS
Slovenska Bistrica v domu
kulture. V ekipi Slov. Bistri-
ce so igrali Sošter, Lahner,
Javoršek, Fišekovič, Gajšek,
Vreš. V ekipi Ptuja pa so
igrali Podkrajšek, Bohak,
Fijan, Knežević, Markovič in
Mastinšek.
V	kegljanju so se pomerile
tudi ekipe funkcionarjev
OSS iz vseh omenjenih ob-
čin. Posebno so se izkazali
sindikalni funkcionarji iz
Koprivnice, ki so dosegli pr-
vo mesto, sledijo ekipe iz Ča-
kovca, Slov. Bistrice, Ptuja,
Ormoža in Varaždina.
Preteklo nedeljo je bila v
Ptuju turistična spretnost-
na vožnja. Vozniki osebnih
avtomobilov so se pomerili
v spretnosti vožnje po ptuj-
skih ulicah in na Titovem
trgu. Prva je bila ekipa iz
Ptuja (Martin Lozinšek, Jože
Galun, Jakob Sic, Franc Turk
in Jože Robin). Druga ]e bila
ekipa iz Slov. Bistrice (Ervin
Krofi, Mak: Pilko, Franc Sift,
Vinko Vehovar in Avgust
Vernik) Tretja je bila eki-
pa iz Čakovca, četrta iz Ko-
priv'nice in peta iz Varaždi-
na. V spretnostni vožnji na
živilskem trgu je bil prvi
Franjo Žemljic iz Čakovca,
drugi Martin Lozinšek iz
Ptuja, tretji Josip Jankovlč
iz Čakovca, četrti Miro Kal-
kan iz Koprivnice, peti Jože
Galun iz Ptuja. Ervin Krofi
iz Slov. Bistrice je bil 11...
Tekmovalo je 55 vozil. Tek-
movanje je dobro organizira-
lo AMD Ptuj.
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK. 29. МАЈД ,,
В^ ■"I"	"	вва	ga
Ptujski giiiiiiaiijci v bojy
(Nadaljevanje)
Sonnens< hein Erik, r. IS26
v Pluju. Umrl je skupaj z
očetom v taborišču Jaseno-
vac jeseni 1942 ali spomla-
di 1943
Stanet Ivan, r. 1919 na
Grajeni pri Ptuju. Nemci so
ga prijeli septembra 1942 in
ga 4. 11. 1942 v Mariboru
ustrelili.
Stare Rudolf, r. 1923 v La-
âkexn, doma v Središču. Us-
taši so ga na Hrvaškem pri-
jeli. V Jasenovcu je za njim
izginila sled.
Stropnik Stanko, r. 1914 v
Gradišču pri Gorici. Pri Li-
pi ku je naletel na križni
ogenj med borci NOV in so-
vražnikom in . pri tem
12. 10. 1943 padeL
Svetek Srdan, r. 1921 v
Skofji Loki. Padel je kot
mitraljezec v 45. diviziji
5. 2. 1945 blizu Tuzle v bo-
jih z ustaši.
Prof. Sifrer Tone, r. 1911 v
Zabnici pri Kranju. Umri je
v Mauthausenu leta 1942.
Simenko Vlado, r, 1927 v
Rogoznici pri Ptuju. Padel
je nad Dravogradom 4. 3.1945.
Sterk Dušan, r. 1919 v Ra-
dečah pri Zidanem mostu.
Padel je v bojih na srem-
skem bojišču 17. 1. 1945.
Strafela Stanko, r. 1925 ▼ Jese-
nicah, doma pri Markovcih. Pa-
del je kot kurir-prevoznik čez
Dravo 6- 12. 1944 v Spuhlji pri
Ptuju.
Tomšič Tone, r. 1910 v Rojanu
pri Trstu, narodni heroj. Oku-
pator ga je ustrelil 21. 5. 1942 v
{cramozni jami v Ljubljani.
Tretjak Henrik, r. 1910 v Trob-
ljah pri Slovenjem Gradcu. Pa-
del je 22. 12. 1944 v Pamečah.
Trstenjak Janez, r. 1924 v Pu-
ïencih pri Ormožu. Okupator
ga je obesil v Stranicah pri
Frankolovem 12. 2. 1945.
Tnšak Mirko, r. 1916 v Cerk-
venjaku v Slovenskih goricah..
Padel je v boju z Nemci na
Han Pijesku novembra 1941.
Velkavrh Janez, r. 1916 v Lu-
kovici pri Kamniku, doma v
Ptuju. Okupator ga je ustrelil
med 7000 talci 21. 10. 1941 v
Kragujevcu.
Žagar Ignac, r. 1909 v Središču
ob DravL Italijani so ga ustre-
lili 22 12. 1941 v I.juhljani.
Železnikar Vinko, r 1917 v
Slovenjem Gradcu. Padel je v
okolici "^ki.fje Loke 4. 11. 1941.
Žerak Albert, r. 1926 v Loki pri
Žusmu, doma v Ptuju. Padel je
v boju za Sušak 29. 4. 1945.
Žnidarič Božidar, r. 1924 v Za-
mušanih na Ptujskem polju. Ra-
njen v spopadu s sovražnikom
6. 3. 1945 v Prvencih, je pod-
legel naslednjega dne.
Žnidarič Tone, r. 8. 7. 1913 v
Novi vasi pri Ptuju Kot načel-
nik 18. divizije je bil 7. 11. 1944
ranjen pri preizkušanju novega
minometa. Umrl je v partizan-
ski bolnišnici v Beli Krajini 18.
12. 1944.
Imena 83 nekdanjih dijakov
ptujske gimnazije, ki so padli
za boljšo bodočnost naših na-
rodov in treh padlih profesor-
jev, bodo vedno spominjala na
velike trenutke iz zgodovine
naših narodov, na boj za svo-
bodo, na ljudsko vojsko, na mo-
gočno organizacijo osvobodilne-
ga gibanja, ki sta z velikimi
napori in žrtvami pomagali v
boju naprednega človeštva k viš-
jim ciljem človeške družbe.
V. R.
Razstava mladih ormoških
likovnikov
v avli osnovne šole v Or-
možu smo bili minule dni
priča prijetnemu in vseka-
kor ne podcenjevanja vred-
nemu kulturnemu dogodku,
v katerem so se nam pred-
stavili najmlajši likovni
ustvarjalci iz večine šol v
ormoški občini. Mladi so
razstavljali najrazličnejše li-
kovne zvrsti od preprostih
otroških risb do zahtevnej-
ših akvarelov, figur iz mav-
ca in gline, reliefov itd.
Ogledal sem si razstavo in
dobil ob tem občutek, da je
likovna umetnost našla v uč-
nem programu osnovnih šol
na območju ormoške občine
tisto mesto, ki si ga zasluži
in ji tudi gre. Mladi so po-
stali oblikovalci življenja, ki
ga upodabljajo na papir, ki
ga poskušajo vdahniti v'
gure in kot nam je to ¡v
zalo tudi risarsko tektr
nje na asfaltu. Prvi ц^
tega sistematičnega
v ormoški občini že •
vidni. V tem letu je ¡!
Ormožu že tretja üi^^
manifestacija. Prvič smo
lahko ogledali zanimivo t
movanje mladih risarjev
asfaltu pri ormoškem g^
temu je sledila v avli i
razstava slikarja amati
Kolomana BEZNECA, se
nja razstava mladih likov
ustvarjalcev iz osnovnih
ormoške občine, temu pa¡
v najkrajšem času sledila^
razstava najmlajših iz оЦ
škega vrtca v Ormožu. ^
Avla osnovne šole v Ora
žu je tako postala prijel
kulturno središče in „za s
primeren prostor za lovrsl
prireditve. Poleg drugih^
prispevajo k temu kulturi
mu utripu v Ormožu, iffl
največ zaslug učitelj li^
nega pouka in slikar amai
Bojan OBERCKAL ter fl
natelj osnovne šole v Orfl
žu Zlatko KOV ACIC. Up
mo, da se bodo njima in'
katerim drugim, ki so )
kazali na tem področju *
malo dobre volje, pridni
v Ormožu še drugi
sti« in ljubitelji №<"
umetnosti. Ni bojazni, da
bila na tem področju in
področju kulture nas?
prevelika gneča. J- ^
Bojanu Obrčkalu mnogo ^
hov in sreče — strojni sta*"
CP Mariborski tisk.
Učitelj likovnega pouka Bojan Oberčkal, Zlatko Ko«
ravnatelj, dve učenki in učitelj Jože Granduč si ogledu
razstavljene risbe
iekaj pripomb
ob razstavi
»življenje in delo pomembnih mož Ptu{a in
okolice
v drugem nadstropju v
nekdanji sejni sobi ptujskega
magistrata na Trgu mladin-
skih brigad, kjer je do konca
prve svetovne vojne stoloval
župan Ornig, sin slovenskih
staršev, ki so se pisali Ornik,
sicer pa zagrizen nemčur, ki
je že desetletja pred Hitler-
jem hotel »napraviti to de-
želo spet nemško«, je že od
9. maja in bo še do konca
junija t. L odprta razstava
Življenje in delo pomembnih
mož Ptuja in okolice.
Vprašal sem dežurnega u-
službenca ptujske študijske
knjižnice, ki je razstavo ure-
dila: Razstava, ki si jo da-
nes že drugič malo natanč-
neje ogledujem, je le pri-
spevek vašega kolektiva v
počastitev 1900-letnice Ptuja.
Kako ste zadovoljni z obi-
skom, kaj pravijo o razstavi
obiskovalci in kaj bi mi lah-
ko povedali o vsem tem?
Kakor vidite ste edini obi-
skovalec (bilo je ob enajst h
dopoldne) pa to je le slučaj
Precej ljudi pride, ki pravi-
jo, da jim ni žal, da so si
razstavo ogledali. Doslej je
prišlo že precej Ptujčanov
in okoličanov, pa tudi nekaj
skupin dijakov in šolarjev.
Nekaj sto obiskovalcev se je
podpisalo v spominsko knji-
go, nekateri s pripombami,
da imata Ptuj in okolica toli-
ko uglednih in zaslužnih
mož, ki so pred mnogimi de-
setletji in stoletji odigrali
pomembno vlogo ne le v lo-
kalni, temveč v celotni slo-
venski kulturi. Vseh obisko-
valcev je bilo doslej nad
1500. razstava pa je odprta
do 15. junija, zato upamo,
da jih bo prišlo še enkrat to-
liko.
S prijaznim bibliotekar-
jem sva šla na ogled in med
pogovorom med slikami in
kratkimi življenjepisi pod
njimi, kramljala o tem in
onem.
Predolgo bi bilo naštevati
imena z galerije slik in na-
slove redkih tiskov po vrsti.
Omenimo naj, da sem videl
tudi slike Nemcev, ki imajo
precej zaslug za naše mesto.
To je npr. poslanec ptujske-
ga okraja Hermann, ki se je
v dunajskem parlamentu od-
ločno zavzemal za pravice
štajerskih Slovencev. Na-
smehnil sem se ob pogledu
na nemčurskega urednika
»Štajerca«, po rodu Sloven-
ca Linharta.
Tiski na mizah so prava
redkost. Razstava ima tudi
knjigo prvega ptujskega ti-
skarja Sk:hütza in še druge,
od Dogodivščin štajerske de-
žele do rokopisa zaslužnega
profesorja ptujske gimnazije
Sovreta. Tu so dela pisate-
ljev nabožnih knjig, zgodo-
vinarjev, arheologov itd.
Toda današnji ljudje pre-
malo cenijo bogastvo te kul-
ture pravi komentator. Pri-
čakovali smo več zanimanja
ptujskih javnih - delavcev.
Pred nekaj dnevi je pripom-
nil človek na »visokem« po-
ložaju da je naša razstava
»klerikalna zadeva«, tako ne-
kako je povedal. Poglejte te
slike! Koliko teh mož nosi
duhovniški kolar! Ali so
»klerikalci« Trubar, Vodnik,
Aškerc, da ne omenjam na-
ših ptujskih zaslužnih mož:
Kremla, Volkmerja, Muršca,
Cafa, Raiča, Slekovca, Trste-
njaka, Bezjaka, Modrinjaka,
Ksaverja Meška, Cejnkarja
Ti ljudje so bili ob svojem
času napredni Slovenci, da
ne rečem, revolucionarji. Da-
leč sem od tega, da bi se
spuščal v neplodne debate o
kulturni vlogi klerikalizma
in liberalizma v polpretek-
lem času, to dafies nima več
smisla, toda ta obiskovalec
razstave me je užalil. Ali ve-
ste, sem mu rekel, da se v
Ptuju 14 ulic imenuje po
duhovnikih? In če ne bi po
vojni vzeli škofu in pisatelju
Slomšku njegovega Slomško-
vega trga, bi jih bilo 15. To
ni mogoče, mi je odvrnil. Po-
iskal sem seznam imen ptuj-
skih ulic in mu ga pokazal.
V nadaljnem pogovoru sva
obravnavala s knjižničarjem
še marsikaj o Ptuju, ki naj
bi bilo najstarejše mesto na
Slovenskem o ptujskih mu-
zejih, o naših Ptujčanih.
Kako bi to opravičevali,
sem rekel, da se ne ljudje
z nižjo ali taki s srednjo izo-
brazbo, temveč tudi taki z
visokošolskimi diplomami, ki
so v svoji stroki odlični de-
lavci, ne zanimajo za te re-
či? Nekateri ugledni meščani
in intelektualci, ki prebiva-
jo v Ptuju, niso še videli ar-
heološkega muzeja, zgodo-
vinskega arhiva in prelepih
zbirk na ptujskem gradu.
Tem ljudem je tudi vsak
rimski kamen, vzidan v
mestni stolp ali pa mitreja
na Bregu in na Hajdini, de-
veta briga. Avstrijci, Nemci.
Angleži, Francozi obiskujejo
naš Ptuj n z zanimanjem o-
gledujejo naše starine. Mi
pa?
Ne posplošujem, mi je od-
govoril sobesednik, toda
brezbrižnost in celo prezir
nekaterih Ptujčanov do na-
ših kulturnh manifestacij
(bolj učeno bi rekli temu
ignoranstvo), zlasti letos vh
tako pomembnem jubileju,
nam ni v čast. V. Klemenčič
8. teden bratstv^i in
prijüteijstva
POROČALI BODO
O PRIREDITVAH
V soboto bo zaključna seja
medobčinskega odbora in
predstavnikov občinskih sin-
dikalnih svetov Čakovec, Ko-
privnica, Ormož, Ptuj. Slo-
venska Bistrica in Varaždin.
Poročali t>odo o kulturnih,
špvortnih in drugih priredit-
vah v tednu bratstva in pri-
jateljstva ter o bodočih na-
logah medobčinskega odbora.
Določili bodo občino, ki bo
organizirala naslednji, to je
že deveti teden bratstva in
prijateljstva.	ZR
V Središču so spre)
v mladinsko
v okviru praznovanja"
seca mladosti je bila ^
petek v osnovni šoli Sr^
šče prisrčna slovesnost
kateri so sprejeli v nrila®
sko organizacijo 29 pi"^
jev. Sprejem so popestr"
kulturnim programom,/1
terem so nastopili recital
ji in glasbeniki.
Mladi so obljubili, f
bodo lotili dela v miadj
organizaciji z vso resn
ter da bodo s pridom
bili delovne izkušnje, ^
si jih pridobili v pionir^
odredu.	'
— Četrtek. 29. maja i960
STRAN 7
velikega pevskega
rainika v Kidričevem
nedeljo, 25. maja 1969,
¡,jla v Kidričevem po-
¡bna mladinska pevska
ifestacija pod geslom
-J 1900 — PESEM —
¿)OST. Občinska zveza
yrno-prosvetnih organi-
j iz Ptuja je priredila v
(stitev dneva mladosti
jo mladinskih pevskih
0	s svojega področja,
prireditev se je vključila
j v vrsto letošnjih pro-
|l900-letnice našega me-
' Zveza je povabila tudi
'fn mladinski pevski zbor
(osednih občin Ljutomer,
Čakovec in Varaždin,
ilomer zaradi lastne pev-
1	revije ni mogel sodelo-
(, pač pa so ostale tri ob-
li bile zastopane s številč-
I močnimi in kvalitetnimi
ri.	.
ívijo je odprl zbor osnov-
šole Ivana Spolenjaka iz
ja pod zborovodjem Bran-
1 Rajšterjem z Gobčevo
idbico Zapojmo pesem!
nenu občinske zveze kul-
lo-prosvetnih organizacij
tuju je predsednik Stane
lič pozdravil zastopnika
iibliške zveze prof. Pavla
ana in zastopnika celj-
»a pevskega festivala
f. Egona Kuneja, pred-
mike sosednih občin, šte-
le obiskovalce in sodelu-
ii mladino. Predsednik
!l)ene komisije pri občin-
zvezi Drago Hasl je spre-
ђгП nekaj besed o pev-
vzgoji. Program, ki je
»vedovai nastop kar 20
rov in na koncu revije še
ipni nastop vseh zborov z
una pesmima, je vzbujal
n, da bo prireditev utrud-
'a. Toda ni bilo tako. Za-
li dobre organizacije so
nastopi posameznih zbo-
•	hitro zvrščali drug za
Sgim in odpeli naučeni
»gram. Ne bi kazalo na-
fati vseh pesmi, ki so jih
i pevski zbori, navesti pa
fam vse sodelujoče pev-
Í zbore z zborovodji po
loredju, kot ga je navajal
^ni program. Nastopili so
finski pevski zbori i
lovnih šol s svojimi zbo-
'•^ji: Ivana Spolenjaka
d (Branko Rajšter), Rodni
' (Franc Lačen), Leskovec
> Potočnik), Desternik
'rija Steger), Majšperk
fiez Slana), Juršinci (Štef-
Zajc), Cirkulane (Magda
®iš), Markovci (Sonja Vu-
Dornava (Danica
^s), Gorišnica (Pavla Vin-
Podlehnik (Alojzija
Ч Hajdina (Hilda Puc-
•	Franca Osojnika Ptuj
'lialav Pulko), Kidričevo
'ida Muhič), Toneta Zni-
^^a Ptuj (Greta Glatz),
i^m pri Ptuju (Jožica So-
in gimnazija Dušana
^dra Ptuj (Ladislav Pul-
■ Tem domačim zborom
^ ,0b koncu še pridružili
^ojim programom pevski
' Osnovne šole Ormož pod
zborovodkinjo Mileno Mora-
vec ter zbora iz Čakovca in
Varaždina. Ob tako pestrem
programu je čas hitro minil.
Občinstvo je vsak zbor po-
sebej nagradilo s ploskanjem,
kajti vsak zbor, od prvega
do zadnjega, je to zaslužil.
Po reviji so se zbrali zbo-
rovodje z gosti, ki smo jih
omenili v začetku tega po-
ročila, na kratek ix)svet. Re-
vijo sta analizirala in oce-
nila prof. Pavle Kalan in
prof. Egon Kunej. V sploš-
nem sta revialni nastop prav
lepo ocenila. Bila je to že v
Ptuju trinajsta revija in
prav ta vsakoletni nastop
mladinskih pevskih zborov je
prispeval, da se je kvaliteta
petja od leta do leta stop-
njevala. Občinska zveza kul-
turno-prosvetnih organizacij
Ptuja je pKJČastila vse zboro-
vodje z manjšimi denarnimi
nagradami, ki so več ali
manj le simboličnega znača-
ja. V celoti lahko pri vseh
zborovodjih ugotovimo veli-
ko ljubezen in požrtvoval-
nost pri delu, kar je še po-
sebno vidno tam, kjer naj-
dejo veliko podporo pri tež-
kem delu še v vodstvih šol
in pri učiteljskih kolektivih.
Pohvaliti je treba tudi vzor-
no tehnično organizacijo pri-
reditve, kajti pogostitev šte-
vilnih pevcev v osnovni šoli
v Kidričevem in prevozi z
avtobusi so bili kar vzorni.
Drago Hasl
PRVA KONFERENCA PIONIRJEV
občine Slovenska Bistrica
v počastitev dneva mlado-
sti in sedeminsedemdesetlet-
nico rojstva tov. Tita je v
organizaciji temeljno izo-
braževalne skupnosti in or-
ganizacije DPM v občini Slo-
venska Bistrica bila prva ob-
činska pionirska konferenca.
V občini je 17 osnovnih šol
in prav toliko pionirskih od-
redov, vključujejo 4237 čla-
nov. Pred pričetkom konfe-
rence so učenci glasbene šole
iz Slovenske Bistrice in mla-
di pevci iz otroškega vrtca
izvedli kratki kulturni pro-
gram, kateremu so sledili po-
zdravi konferenci članov
družbenopolitičnih organiza-
cij in sprejetje poslovnika.
Konferenca je ugotovila,
da so pionirji bistriške obči-
ne bili v preteklem letu zelo
aktivni in da so zabeležili po-
membne rezultate na šport-
nem kot tudi na kulturnem
področju. Njihova dejavnost
se je odvijala v raznih krož-
kih, izvedbah kulturnih pro-
gramov, športnih tekmova-
njih in delovnih akcijah. Le-
tos deluje na vseh osnovnih
šolah v občini okoli 90 raz-
nih skupin v sedemnajstili
dejavnostih. Med pomemb-
nejše krožke, ki vključujejo
največje število učencev, so-
dijo predvsem: dramski, ki
šteje 8 skupin, lutkovni 6
skupin, literarni 6 skupin in
prav toliko je ročnodeiskih
skupin. Foto, likovni, gospo-
dinjski. prometni, folklorni,
pravljični krožki in pevski
zbori pa si komaj utirajo pot
med širši krog mladih. Šport-
na dejavnost na šolah v bi-
striški občini ima že bogato
tradicijo Posebno so se iz-
kazali mladi poljčan.ski pla-
ninci, šahisti in v spretnost-
nih vožnjah, kjer so skupno
z Mariborčani osvojili prvo
mesto v republiki. Zal pa se
iz objektivnih vzrokov ne
bodo mogli udeležiti tudi ev-
ropskega prvenstva, ki bo v
Madridu.
Letošnje leto je bilo v pi-
onirsko organizacijo spreje-
tih 580 novih članov v 17
šolah bistriške občine. Spre-
jemanje novih članov pa še
ni končano. Pred dnevi so se
prvič v občini pričela tudi
tekmovanja za Ingoličevo
bralno značko, za katero tek-
mujejo tudi mladi v občinah
Ptuj in OrrrKJž. Po še nepo-
polnih podatkih se je tekmo-
vanja udeležilo nad 500
učencev. Pri podelitvah ci-
cibanove, srebrne, bronaste
in zlate bralne značke sode-
lujejo znani slovenski pesni-
ki in pisatelji.
Po pregledu doseženih us-
pehov pionirskih organizacij
je konferenca izvolila nove
člane svoje konference ter
si na osnovi dosedanjih uspe-
hov in sklepov postavila
okvirni program dela za na-
slednje obdobje, in sicer.
—	doseganje čim boljših
učnih uspehov posameznikov
kot celotne šole;
—	aktivno nadaljevanje
dela krožkov in akcij;
—	vključitev čim večjega
števila novih članov;
—	popestritev dela tabor-
nikov, planincev, pionirskih
gasilskih društev;
—	povečanje števila čla-
nov podmladka RK in raz-
širitev varčevalne akcije,
predvsem v tednu RK;
—	sami bodo pripravljali
lutkovne igrice, literarne ve-
čere in sodelovali bodo na
vseh večjih proslavah s svo-
jim programom;
—	v svojo sredino bodo va-
bili pMDmembne književnike
in druge kulturne delavce;
—	urejali bodo partizanske
grobove in obiskovali na do-
mu starejše bolne ljudi. Ka-
terim bodo pripravili krajše
programe;
—	ob določenih obdobjih
bodo izvedli zbiralne akcije,
z zbranimi sredstvi pa bodo
pomagali pri delu krožkov
ali obdarili socialno šibke
učence;
—	na vse šole, kjer še pro-
metna vzgoja ni uvedena,
bodo to v kratkem uvedli;
—	organizirali m sodelo-
vali bodo na raznih športnih
prireditvah v občini in tudi
izven nje;
—	sprejeli so statut pionir-
ske organizacije občine Slo-
venska Bistrica.
Ob zaključku konference
so prečitali pozdravno pismo,
v katerem so obljubili, da
bodo vestno izpolnjevali vse
sprejete naloge, obenem pa
so tov TITU čestitali ob 77.
rojstnem diievu.
Prvi »neyrödni« kopalci
v ormoškem bazenu
Ker številni Ormožani v
zadnjem času, kot že nekaj
let prej, precej nestrpno ča-
kajo na uradno otvoritev let-
nega kopališča v Ormožu,
me je poklicna radovednost
zanesla k bazenu, ki je že
nekaj dni парк)1пјеп z vodo.
Tu sem poleg delavcev, ki
žal šele v začetku glavne se-
zone za kopanje urejajo do-
vodne naprave in čistilce za
vodo, srečal tudi prve »ne-
uradne« kopalce, če jih
smem tako imenovati. Nam-
reč trak uradne otvoritve
kopališča še ni prerezan. Za-
radi pomanjkanja sredstev
in nekaterih drugih, bodisi
objektivnih ali subjektivnih
vzrokov, so se dela pri grad-
nji bazena in ureditvi nje-
gove okolice precej zavlekla.
Najbolj vroči in kopanja
željni Ormožani in občani iz
okoliških krajev (med njimi
je seveda največ otrok in
mladine), seveda ne čakajo
na to uradno otvoritev Cim
je pred nedavnim napočil,
kot ga nekateri imenujejo
tako imenovani »zgodovinski
trenutek«, ko so bazen na-
polnili z vodo, je bilo precej
takih, ki so hoteli prvi po-
skusiti, če je voda tudi v
novem ormoškem bazenu
mokra.
Prvi, ki se je za stavo
1000 starih dinarjev kar ob-
lečen pognal v vodo, je bil
Alojz GREGORN, ki dela na
gradbišču pri montiranju vo-
dovodnih filtrov. Delavci ni-
so vedeli povsem natančno
povedati, kdo je moral od-
preti denarnico, vendar so
dejali, da je bil to nekdo od
»višjih« iz ormoške občinske
skupščine.
Kot najbolj vroča, ki sta
se prišla ta dan hladit v
ormoški bazen, sta bila 17-
letni Franc FAJFAR s Kaj-
žarja in Franc PRAPOTNIK
s Huma. Oba sta dejala, da
je voda še precej hladna in
da ju to ne moti preveč. Z
dolgimi zamahi sta po dol-
gem in počez preplavala
svetlomodrikasto gladino vo-
de v bazenu ter s tem do-
kazala, da je sicer neuradna
sezona kopanja v bazenu že
odprta. Kot vneta kopalca
sta poudarila, da je bazen
za Ck-mož velika pridobitev
in da bo z njim uresničena
dolgoletna želja številnih
ljubiteljev kopanja, ki morda
zaradi pomanjkanja sredstev
alt drugih ovir v času letnih
pvočitnic in dopustov ne bodo
mogli oditi na kopanje v
»veliko lužo«, ampak bodo
ostali kar doma v Ormožu,
kjer se bodo prav tako lah-
ko načofotali v sicer pro-
stom insko omejenem bazenu.
Vem, da boste po vsem
tem mnogi vprašali, kdaj bo
kopališče dokončno odprto?
O tem vam za enkrat ne bi
mogli povedati nič točnega.
Izvajalec del ali investitor
bi sicer lahko določila da-
tum, toda nikoli ne vemo, če
ne bo nastopila vmes se
kakšna nepredviđena ovira.
Opraviti je treba še rrmogo
manjših in tudi večjih opra-
vil, razpoložljiva sredstva pa
so zelo skopo odmerjena.
Za enkrat vam lahko ob-
ljubimo in povemo le to, da
je otvoritev letnega kopališča
v Ormožu že zelo blizu in da
je blizu tudi čas, ko se bodo
Ormožani lahko pohvalili z
lepim turistično rekreacij-
skim centrom. Do takrat pa
potrpite in se »namakajte«
vsak po svojih možnostih, če
ne v Dravi, pa doma v škafu
ali »lavorju«.	J. S.
Franc Fajfar in Franc Prapotnik, dva izmed prvih neurad-
nih kopalcev v neuradno odprtem bazenu
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK. 29. МАЈД ,,
Svečanci predstovo v ptujskem gledališču
IKDKKICO GAKCIJA LORC.A:
»Mariana Pineda«
Prizor z odra v ptujsliem gledališču
Svečanosti ob 50-letnici
ZKJ se je pridružilo tudi
Gledališče Ptuj in nam v so-
boto 24. maja 19G9 pod po-
kroviteljstvom Občinskega
komiteja ZKJ — Ptuj upri-
zorilo špansko ljudsko ro-
manco v treh podobah veli-
kega španskega pesnika in
borca za svobodo Federica
Garcije Lorce: -MARIANA
PINEDA«.
»Andaluzijski slavček«, kot
često imenujejo F. G. Lorco,
je v svojih delih skladno
združil modernizem s tradi-
cijo. Pesnik in dramatik nam
•je v svoji suptilni poeziji,
prežeti z borbenostjo in bo-
lečino ter vročo strastjo in
veličastnim samoodpovcdo-
vanjem ljudi znal približati
svojo rojstno Andaluzijo in
njene prebivalce, notranjo
razdvojene med družbeno-
politične situacije in vroč s
strastjo prežet temperament
Španskega naroda. Vse te od-
like vsebuje njegova drama
»MARIANA PINEDA«, za
katero se je F. G. Lorca po-
služil motiva, ki mu ga je
dala ljudska pesem o anda-
luzijski narodni junakinji
Mariani Pinedi, ki je vezla
prapor za upornike proti
diktatorstvu in tiraniji. Ma-
riana Pineda, vdova in mati
dveh otrok mora umreti za-
radi sodelovanja z uporniki
in zaradi svoje ljubezni do
voditelja revolucionarjev. To
bi~ doletelo vsako ženo, ki
ljubi. Takšno nam Lorca pri-
kaže tudi v prvih dveh de-
janjih. V tretjem dejanju pa
poslane Mariana Pineda sim-
bol ljubezni do moža in še
več — simbol svobode. Svo-
je mučeni.štvo identificira z
mučeniško borbo za svobodo,
ko pravi »Sedaj sem jaz svo-
boda ...« Prav zaradi tega
je »MARIANA PINEDA«
drama pravičnosti in borbe
za svobodo, ki ni niti krajev-
no, niti časovno omejena.
Režiser PETER MALEC,
ki ga poznamo kot mojstra,
ki zna izdelati svoj režijski
koncept do najfinej.ših po-
drobnosti še tako obrobnih
prizorov, je v režiji »MARI-
ANE PINEDE« ponovno do-
segel enega svojih velikih
uspehov. Pravilno je ravnal,
da je vso pozornost posvetil
liku Mariane Pinede in da
ni dopustil, da bi v njej pre-
vladal zgolj lik ljubeče žene.
ampak simbol pravice in
svobode.
Pravilno izbrana in pou-
darjena mesta jo lepo dopol-
nil s svetlobnimi in zv^očni-
mi efekti, ki so Irpo pona-
zarjali herojstvo žene, ki gre
raje v smrt, kot pa, da bi se
odpovedala resnično pravič-
ni borbi za ideal svobode, če-
prav ji je ponujena osvobo-
ditev. Vso plemenitost Lor-
cine velike drame je režiser
znal prikazati z velikim ob-
čutkom izostrene umetniške
doživetosti. Velika režijska
stvaritev!
OLGA FRICOVA v na-
slovni vlogi Mariane Pinede,
ki je presenetila z veliko no-
tranjo močjo, je uspela v
svoji kreaciji simbolizirati lik
skrbne žene-matere, ki za
pravičnost zna žrtvovati naj-
več-življenje. Posebno je
treba poudariti njeno stvari-
tev v tretjem dejanju, ko je
z veliko notranjo bolečino
znala prikazati vso tragiko
zlomljene in zapuščene žene
(morebiti glasovne premočno)
ki se v odločilnem trenutku
zbere in gre raje v smrt, kot
pa, da bi izdala svoje ideale
resnice, pravičnosti in svo-
bode.
MIRKO VAUPOTIČ je v
vlogi policijskega komisarja
Pedrose uspel podati cinične-
ga žandarja režima, pokor-
nega hlapca, nadrejenih in
trinoga nižjih slojev, ki ga
ne ganejo niti solze obupane
matere, ko ga roti pri svojih
otrocih. Vso to moralno po-
kvarjenost egoističnega ko-
misarja, ki vidi samo sebe
in, ki bi se za to, da bi za-
dostil svojim osebnim stra-
stem odrekel celo svojim go-
spodarjem, je Mirko VAU-
POTIČ podal z izredno hlad-
nostjo in brezosebnostjo,
prav kot to lik zahteva.
V	vlogi Pedra, voditelja
revolucionarjev je ganljivo
zaigral Franci MAUČEC, ki
je bil posebno prepričljiv v
scenah, ko kot vodja zarot-
nikov zna prepričati svoje
tovariše za boj proti tiran-
skemu režimu.
Andrej PODBREZNIK je v
vlogi poštenega mladeniča
Fernanda znal premagati no-
tranjo bolečino in izraziti
vso plemenitost odpovedi
lastnim čustvom in ustreči
Mariani Pinedi. ki jo ljubi.
V	vlogi gospe Angustias je
Ančka BAJGOTOVA uspela
ustvariti lik razsodne in re-
alne plemenite španske da-
me.
Od vidnejših, čeprav ob-
robnih kreacij, velja omeniti
se Anico KRAJNCEVO v
vlogi veselega dekleta Am-
paro in Lojzeta MATJA.ŠI-
CA v vlogi četrtega zarotni-
ka. Novo ime ptujskega Gle-
dališča, Anica Krajnčeva je
za gledališki ansambel brez
dvoma velika pridobitev.
Nastopili so še Danica
Turn,škova, Gizela Trančar-
jeva, Jožico Skokova. Vesna
Cehova, Jožica Prahova,
Emil Tomaiič, Silvo Ilec,
Andrej Kropej, Stanko Pal
in Evica Vrečkova ter Miran
Leinik.
Gledališče Ptuj nam je z
zadnjo premier o v sezoni
uspelo ponovno dokazati, da
se da z dobi'o voljo tudi z
amaterskim ansamblom do-
seči lepe in tudi umetniško
kvalitetne dosežke. Edina
ostrejša beseda bi veljala
obisku. Ptujski gledališčniki
bi brez dvoma zaslužili, da
bi Ptujčani v večjem številu
zahajali v na.š Talijin hram.
An
Naša pisma
ZVONK.A ZUPANIC mi je po-
slala to pismo in se poiteno
podpi-saJa, ie kraj, ocl koder je
doma, je pozabila piistaviti. Se-
daj . pa še enki at piži, Zvonka,
in povej, od kod si doma!
rotovan.je
Kot kača se pred mano vije
cesta, ki me pelje mimo Hajdine.
Od daleč opazim Ptuj, staro me-
sto, nad katerim kraljuje grad.
Hitim. Ze sem na širokem no-
vem mostu in iz globine me po-
zdravlja deroča Diava. Levo od
mostu stoji obrambni stolp. V
njem je sedaj razstavni paviljon,
v osrčju mesta se ustavim pred
mogočnim spomenikom narodne-
ga heroja Jožeta Lacka. Ta
prostor je poln zgodovinskih
znamenitosti, kot so: Orfejev
spomenik, stolp in sto in stolet-
na cerkev. Podaii?^ se v dolgo
Prešernovo ulico s starinskimi
zgradbami. Po Sončnem parku
se napotim v >;spodnji« muzej,
ki je nameščen v staiem domi-
nikanskem samostanu.
Smoter mojega potovanja je
ogled ptujskega giadu. Na plo-
ščadi pred gradom slonim ob
obzidju in se razgledujem po
Dravskem in Ptujskem polju
ter vinorodnem okvirju, po Ha-
lozah in Slovenskih goricah. To'
je čudovit pogled.
Ptujski grad je mogočna
zgradba in so ga začeli zidati že
v 12. stoletju. Grajski, gospodar-
ji so se večkrat menjavali. -Se-
daj so tukaj razstavljene zgodo-
vinske, umetniške in naiodno-
pi.sne zbirke. V oddelku ljudske
revolucije so zbrani zgodovinski
predmeti in fotograiije iz NOB.
Muzej v ptujskem gradu bi si
rada ogledovala več dni, da bi
si vse predmete bolj natančno
ogledala.
Napotim se še na mestno po-
kopališče in obiščem gi'obnico
žrtev za svobodo. Postojim tudi
onkraj zidu, ob spomeniku tal-
cev. Tukaj je tekla kri za vse
to, kar mi danes imamo.
Se v Ljudski vrt bi šla rada
gledat laboda, a ne morem, ker
sem že utrujena in lačna.
POZDRAVLJENA; ,\LENK.A!
Dve po.smici sem ti že posla-
la, pa ni.si nobene objavila. Za-
to pošiljam danes še eno in
upam, da jo boš sprejela.
Marija Stager, Vičanci
PRIDNA LASTOVKA
Drobna lastovka
iz daljnih krajev je рцгк
V našem hlevčku	^^
si je gnezdeče zgradila
in tri jajčeca zvalila.
Imela bo mladičke	¡
tri male, gole ptičke.
Ponoči jih bo grela,
podnevi pa zletela,
muhe in črvičke lovila
in lačnim kljunčkom nosila.
Ko bodo mladiči močni po«
jih bo letati navadila
in na dolgo pot pripravila
da bodo znali na jug zleteti'
in se drugo pomlad zopet ■.;
MARIJA, Glej, to je sedal
izmed ti^ih tvojih dveh p«.
Počakati sem namreč hotsü
njeno objavo, dokler se r.?
izvalil novi lastovičji rod.
vreči je nikakor ne bi m«
ker ima lepo misel in je ¿r
zložena. Lepo si se izmi-
Marija! Druga pesmica ie
di pride na vrsto.
Prosim, Alenka, oprosti mi.
sem s to miško tako grdo
računal! Kaj si moreš? z-
pa ni bila previdna?
Jože Majccn, Ključi::
NEPREVIDNA M1SK.\
Miška potepinka,
velika nagajivka
je v kotu škrtala
in luknjico izvrtala.
Kruhek je zavohala
in na mizo splezala,
krajec je oglodala
in tudi škrtala.
Miška potepinka
nič ni opazila,
da se je mačka
priplazila.	I
Ta na mizo je skočila
in v vrat ji	i
kremplje zasadila.	|
J02E! Obračunal si pač z i
lo miško. Sama si je kriva,
jo je njena mišja mama ven
naučila, da mora biti neprö
no previdna. Ta neznatni do(
dek ti je zbudil pesmico. Gl
glej! Kdo bi si mislil? Mn«
jih še napiši!
ZVONKO, MARIJO in tt
J02E, lepo pozdravljam
.Alen
V NEDELJO TELOVADNI NASTOP
V okviru proslav 1900 let-
nice Ptuja priredi Občinska
zveza za telesno kulturo v
sodelovanju s ptujskimi šo-
lami in telesnovzgojnimi or-
ganizacijami javni telovadni
nastop v nedeljo 1. junija t.
1. ob 15.30 na stadionu »Dra-
ve;<. Pokrovitelj nastopa bo
Franjo Rebernak, predsed-
nik OS Ptuj.
Po skupnem mimohodu
nastopajočih in pozdravnem
nagovoru pokrovitelja, bodo
nastopili pionirji osnovu
šol Franca Osojnika, h'ä
Spolenjaka, Toneta Žnida
šiča, Markove in Cirkulî
Nastopili bodo v vajah z t
ticami in kockami. Sledil
Stafetni tek osnovne in sre
nje šole. V vajah na oroi
bodo nastopili pionirji,
dinci, mladinke in člani. ^
stopile bodo tudi folkW
skupine iz Cirkovc, Kidrii
vega in Markove. Proste
bodo izvajali pionirji osnt
ne šole Toneta Žnidarii'
Na bradlji bodo nast«!
člani in mladinci. Vajo z'
gami bodo prikazale mla''^
ke gimnazije in ekonotn-
srednje šole. Člani in
dinci srednjih šol in P^'
zanskih društev bodo t'
na 1000 m. Na drogu, dV
šinski bradlji in v akroba'
bodo nastopili člani, ćla"'
mladinci in mladinke. ^
s palicami bodo pri^'^'
mladinci gimnazije in
nareke ¿ole.	^
^•iK — Četrtek, 2п. млјл 19G9
STRAN 9
trija Кикес, 70-tetna babica iz Ormoža:
Itroški jok je moja
lajljubša pesem
) 70-letni Kukčevi babici
Ormoža sem slišal pripo-
jovati tiste, ki jo dobro
¡najo, da je še vedno mla-
vesela in da ima tudi
ji mali otroški vrtec. Ker
i v naši zadnji številki že
idstavil njenega sina Iva-
in vnukinjo Cvetko, b(;-
^tokrat tudi babici in nje-
jj malim varovancem od-
bili prostor v našem li-
¡ ter spregovorili o njiho-
P delu in življenju.
Pozvonil sem na njenem
^ovanju,... enkrat, dva-
lat, trikrat, toda nihče se
[oglasil niti ni bilo slišati,
ibi bilo za vrati kakšno živ-
lje. Ze sem sam pri sebi
siihnil: »No ja, pač nimam
»če,« ko sem spodaj v pri-
čju zaslišal otroško čeb-
;nje, ki se je bližalo po
[pnicah navzgor. V pred-
avanju se nisem zmotil,
id menoj se je pojavila
ikčeva babica, ki sta se je
i dva drobna klopa držala
ak za eno roko njena varo-
nca — šele nekaj več kot
bro leto in pol star Jani in
tletna Rija.
Tsobi, kamor me je pova-
!a prijazna babica, ni tra-
lo dolgo da smo vsi vprek
stali drug drugemu prijet-
sobesedniki in dobil sem
¿utek, da smo že stari
lanci. Med tem, ko sta o-
ala Jani in Rija v svojem
roškem svetu sredi igračk,
-a se z babico za trenutek
feselila v mislih tja daleč
îzaj, kamor segajo spomini
njeno otroštvo in poznejše
üo prebijanje skozi življe-
ie. Rodila se je v Radovcih
«Hrvatskem ter ji življenj-
Ea pot ni bila posuta z ro-
•mi. Delala je pri kmetih,
fala perilo, kuhala in zashi-
toliko, da sta lahko sku-
3j z možem, ki ji je umrl
Î prod petimi leti, preživela
fužino in svojih pet otrok,
i katerih živita danes le še
'an in Jože.
Za vso to kruto prebi j a-
'ie skozi razburkane valove
'ienega življenja dobiva du-
i^s Mari¿¿i_ borno penzijo,
■ivi v svojem svetu s svoji-
malimi kuštravimi gla-
vicami, ki so našli v njenem
laročju vso materinsko to-
'iino in nežno babičino ro-
ki jih poboža po razku-
'^''ani glavici nič manj než-
fo in materinsko, kot je bo-
^ta pred leti svoje otroke.
^ zadnjih nekaj letih je
•^ukčeva babica vzgojila le-
^ število otrok, ki ji jih je
^lo socialno varstvo ali pa
^ ji jih zaupali starši, ki so
^Posleni in nimajo drugih
^ožnosti za varstvo otrok,
^roški vrtec v Ormožu to
^Sojno varstveno poslan-
ko sicer zelo skrbno oprav-
vendar so njegove kapa-
4teic premale.
»Baka, daj kluh« je med
najinim razgovorom nenado-
ma zaklical mali Jani, ki se
mu je verjetno zdelo že pre-
dolgo babičino in moje kle-
petanje. Dobil je kos kruha,
namazanega z marmelado in
kaj hitro je bil z marmela-.
do namazan tudi njegov no-
sek, ki mu ga je babica s
svojo pravo materinsko roko
in toplino lepo obrisala. Se-
veda si je v tistem hipu za-
želela kruh z marmelado tu-
di Rija, ki je vse do takrat
pridno božala po razkuštra-
ni glavici malo punčko, ki
je njena najbolj priljubljena
igračka. Gledal sem ta pri-
zor, njene otroške oči, ki so
ji zažarele kot dva kresova,
njen topel otroški nčismeh na
ustih, ki je kot sonce, ki zgo-
daj zjutraj posije izza bliž-
njega hriba ... gledal sem to
malo, srečno družinico, ki
ji je manjkal samo še mali
Danilo, ki je trenutno v bol-
nišnici v Mariboru na ope-
raciji mandeljnov. Babica je
stregla Janiju in Riji, izpol-
njevala njune otroške želje
in jima tudi zapela lepo pes-
mico. Na moje vpiuišanje ka-
ko dolgo bo skrbela za tu-
je otroke, mi je odgovorila,
da še nikoli ni pomislila na
to. >;Med otroci se počutim
mlada in zdrava, otroci so
moj svet, ki ga ne bi zame-
njala za nič na svetu«, je od-
govorila Marija, ki ji človek
ne bi prisodil, da se ji tiho
in neopazno vzt:)enja na nje-
na ramena že osmi življenj-
ski križ.
To našo držinsko idilo je
nenadoma zmotila Jamjeva
mama Branka Naka, ki je
prišla obiskat navihanega
sinčka. Vrgel se ji je v na-
ročje ter s pogledi opazoval
enkrat babico pa svojo ma-
mo. Dobil sem občutek, kot
da ocenjuje, kje mu je lep-
še, pri babici ali v naročju
mamice. Na to vprašanje si
najbrž šc sam ne zna in ne
more odgovoriti. Cuti in ve
samo to, da mu je pri obeh
lepo in da obe skrbita zanj
Njegova očka in mama sta
oba zaposlena v zdravstve-
nem domu v Ormožu in do-
ma je še mala sestrica, ki
jo bo prav tako vzela v svo-
je varstvo Kukčeva babica.
Ob vsem tem sem opazoval
Rijo, kako ljubosumno je
gledala Janija, ki se je šo-
piril v maminem naročju.
Hm, ne boš me, si je verjet-
no mislila v svoji kodrasti
glavici in se stisnila k babici.
Povedala mi je. da je njen
očka sodnik in da je mamita
zaposlena v bolnišnici.
Vidite, tak je ta babičin
otroški vrtec, poln veselja
in radosti, ki se začne zju-
traj pred začetkom dela o-
trokovih staršev in konča
pozno popoldne, ko jim lahko
starši nudijo svoj topel dom
in nežno očetovsko in mate-
rinsko roko.
Kukčevi babici se ne ču-
dim. da ima kljub svojim 70
letom še vedno tako mlado-
sten videz. Zivi s svojimi
malimi varovanci, se z njimi
igra, poje, pleše... Ko kate-
ri zimed njih za joče, je to za
babico najlepša pesem. Otro-
ški jok je govorica drobce-
nega bitja, ki je žal ne ra-
zumemo. Skoda, če bi to go-
vorico razumeli, bi bilo mor-
da v marsikateri držini irvanj
hudovanja nad zbornim o-
troškim orkesti-om, ki vas
morda zbudi sredi noči...
Naši babici želimo še mno-
go, zvrhan koš tiste skrom-
ne in tihe sreče, ki jo ji nu-
dijo njeni najmlajši. Vemo,
da je skromen šopek rož, ki
so ji ga poklonili Ormožani
na proslavi dneva žena v
Ormožu le skromno prizna-
nje, ki ji naj pove, da so (spa-
zili njeno veselje in ljube-
zen do otrok, da so odkrili
njeno veliko materinsko ?r-
ce.	J. S.
Rija Cič v babičuiem objemu ter Jani, ki se je »našopiril«
v maminem naročju
Kaj defamo v nošem pionirskem
odredu?
Tokrat nas je pot i/, dveh
pionirskih odredov z območ-
ja Haloz, ki smo ju obravna-
vali v naši zadnji in pred-
zadnji številki, zanesla v delo
in probleme pionirskega od-
reda »Brafje Strafela., v
Markovcih pri Ptuju, Kot
mnogi drugi pionirski odredi
se tudi naši najmlajši iz de-
žele »liikarjev< ubadajo s
številnimi problemi in teža-
vami.
V	pionirski odred so včla-
njeni vsi učenci od prvega
do osmega razreda. Ze pred
odredno konferenco, ki so jo
imeli 29. septembra lani, so
izvolili v vseh razredih tri
članske pionirske svete. No-
vi odbor pionirskega odreda
pa so izvolili na odredni
konferenci, ko so sprejeli tu-
di program dela za leto
1968 69,
V	jeseni so pomagali pri
nabiralni akciji za šolsko ku-
hinjo in so s pomočjo KO
SZDL zbrali 8630 kg krom-
pir j, 48.5 kg zelja, 2.54 kg
čebule in l.öO.OO din gotovi-
ne. Pionirji pa so po akciji v
pozni jeseni zbrali še 203 kg
fižola S to nabiralno akcijo
so omogočili, da ni bilo po-
trebno zvi.šati prispevkov za
mlečno kuhinjo, učenci pa
sedaj dobivajo boljšo in iz-
datnejšo hrano.
Pred lanskim dnevom mrt-
vih so obravnavali padlo bor-
ce in žrtve fašizma. Uredili
so grobove na pokopali,šču
ter jih okrasili. Posebne po-
zornosti so bili deležni tudi
spomeniki in spominske plo-
šče. Na dan mrtvih )за so se
polnoštevilno udeležili žolne
komemoracije.
Ob koncu oktobra so for-
mirali interesne krožke: lut-
kovnega, šahovskega, })Го-
metncga, strelskega, prav-
ljičnega in čebelarskima.
Vključeni i)a so tudi v TVD
Partizan Markovci in se ude-
ležujejo vseh tekmovanj in
prireditev v okviru občine pa
tudi republike. Pri adaptaciji
telovadnice so opravili nad
600 i)rostovoljnih delovnih ur.
Seznanili so se tudi z delom
Partizana. Društvo je dobilo
lani Bloudkovo plaketo in po-
kal Partizana Slovenije. K
tem ¡)riznanjem so i)recej pri-
spevali tudi- pionirji.
Izredno skrbno so pripra-
vili proslavo dneva republi-
ke. Na šolski proslavi so
sprejeli v pionirsko organi-
zacijo večje število ciciba-
nov.
Pred praznikom so se se-
znanili z razvojem ljud.ske
obla.sti v Markovcih. V po-
častitev dneva republike pa
so organizirali razna tekmo-
vanja.
Lani, 6. decembra, so imeli
komemorativni pohod, zdru-
žen s komemoracijo v .Spuh-
Iji, kjer so v času NOB padli
štirje markovski kurirji. Pro-
slavili so tudi dan J LA in .-e
posebej prisrčno proslav, li
novoletno jelko.
Pionirji so se v polletnih
počitnicah pripravili tudi zò
pustni karneval. Dvanajst
pionirjev se je udeležilo pust-
ne prireditv;e v dvorani Ti-
voli v Ljubljani, 53 pionirjev
pa se je udeležilo kurento-
vanja v Ptuju.
Ob dnevu žena so izkazali
svojim mamicam in tovari-
šicam v šoli prisrčno pozor-
nost ... Se in še bi lahko na-
.števali, saj so markovski pi-
onirji zares marljivi in za
zgled, kako jo treba delati v
pionirskem odredu. J. .S.
Premiera Desetego brata
v Podgorcih
Poročali smo že, da praz-
nujejo letos v Podgorcih dva
častitljiva krajevna jubile-
ja: 150-let;nico šole in 60-Ict-
nlco delovanja domačega
prosvetnega društva.
Razmeroma aktivna in po-
mlajena igralska skupina je
za ta visoki jubilej naštudira-
la Jurčičevega »Desetega
brata«. Prva uprizoritev je
bila v nedeljo ter so. si jo
ogledali številni domačini in
prebivalci i7 okoliških kia-
jev. S tem razmeroma za-
htevnim odrskim delom na-
meravajo gostovati tudi v so-
sednjih krajih ormo.ške ob-
čine.
V posameznih vlogah se
predstavili občinstvu nasled-
nji igralci: Silvo BEDR.\C
v vlogi desetega brata. Ru-
dolf LAII — Krjavelj Franc
LAH — Kvns. Mirko SLAD-
NJAK — Gornik. Slavko
РНЕ.ЈЛС — Piškav, Mai.tin
Cus — Pi.škavov si,n .Mar-
ian, Stanko KAUCIC —
Dr. Vencelj, Dušanka V?E-
DRAC v vlogi Manice ter
drugi igralci, ki prav l;.ko
zaslužijo vso priznanje za
trud, ki so ga vložili v to
že dolga leta priljubljeno
odrsko delo.
Gledalci so bili z uprizo-
ritvijo nadvse zadovoljni ter
si želijo, da bi ostala njihova
igralska skupina tudi v bo-
doče tako marljiva in priza-
devna.	J. S.
VI. SEJA OBČINSKE
KONFERENCE ZK
Včeraj je bila v Slov. Bi-
strici šesta redna seja občin-
ske konference ZK. Delovni
program konference je pred-
videl debato o zaposlovanju v
bistriški občini, poročilo o de-
lu komiteja ter kadrovske
spremembe.
Vsekakor je bil najzanimi-
vej.ši tisti del konferenco, ko
so razpravljali o zaposlovanju.
Po.sebna komisija je namreč
pripravila gradivo, v katere:-n
jo obdelala probleme za))o-
slovanja v bistrLški občini.
To poročilo je služilo kot
osnova za širšo diskusijo. Ve«5
o delu konference bomo p>>-
ročali prihodnjič.	-6
STRAN 4
TEDNIK — ČETRTEK. 29. МАЈД ,,
V Sri^dišču je bila sklepna prire-
ditev meseca mladosti v ormoški
občini
v soboto zvečer je bila v
Središču ob Dravi sklepna
prireditev meseca mladosti v
ormoški občini. Pozdravni
govor je imel predsednik ob-
činskega komiteja ZMS Or-
mož Jože RAKUSA, v pro-
gramu pa so sodelovali učen-
ci glasbene šole iz Ormoža,
mladinske ekipe iz Središča,
Podgorc in Miklavža, ki so
se pomerile v kviz tekmova-
nju »Spoznavajmo zgodovi-
no in revolucionarno pretek-
lost naše občine« (zmagali so
mladinci iz Središča pred
ekipama iz Miklavža in Pod-
gorc), zanimive pa so bi'» tu-
di šaljive točke, v katerih so
se zastopnice nežnega spola
pomerile v prebiranju fižola,
moški pa v kulinarični spret-
nosti.
Prireditev sta vodila Bran-
ka DOGSA in Ivan RAKO-
VEC.
Poleg polnoštevilne udelež-
be mladih so se prireditve
udeležili tudi Franc NOVAK,
predsednik SO Ormož, Vlado
OZBOLT, predsednik občin-
ske konference SZDL Ormož,
predstavniki zveze komuni-
stov, zveze borcev ter pred-
stavniki drugih družbenopo-
litičnih organizacij in dru-
štev.
Na kratko rečeno, priredi-
tev je bila prisrčna manife-
stacija mladih, ki so tako
uspešno končali praznovanje
meseca mladosti. Kot nagra-
do za uspešno delo na šport-
nem in drugih področjih
mladinske dejavnosti so po-
samezni mladinski aktivi pre-
jeli tudi lepe pokale in pri-
znanja.	J. S.
Posnetek s prireditve v Središču
A. BANG
Domiselna teta
Ko je Olaf Torsten po tri-
dnevni odsotnosti stopil v
svojo pisarno, je začuden ob-
stal med vrati. Obrnil se je
in hotel oditi, toda gospodič-
na Hana ga je zadržala.
—	Dobrodošli, gospod Tor-
sten, je rekla z zvonkim gla-
som.
Olaf je pogledal lepo dekle
kot pes mačko.
—	Kdo pa ste in kaj delate
tu? Kje je gospodična Lina?
—	Jaz sem Hana Kreg. Go-
spodična Lina se je prehla-
dila, pa me je prosila, da jo
nadomestim.
Torsten je brez besede se-
del za svojo pisalno mizo. Tu
je bil zopet presenečen.
Svinčniki so bili ošiljeni, na-
mesto zarjavelih peres so bi-
la nova, akti pa lepo zloženi.
Najhuje je bilo to, da je bila
na mizi vaza z vijolicami.
—	Kdo je sem postavil va-
zo?
—	Jaz, je rekla go.spodična
Hana.
—	Nepotrebne neumnosti,
je rekel Torsten in se lotil
dela.
—	Pišite, gospodična, je
rekel čez čas.
Svinčnik sekretarke je le-
tel po papirju. Torsten se je
čudil: Lina ga danes ni pre-
kinjala in zahtevala, da ji
stavke dvakrat ponavlja. Če-
prav je bila v službi že tri-
deset let, ni bila dobra ste-
nografka.
—	Kaže, da ste se nazadnje
naučili stenografijo, gospo-
dična Lina, je rekel Torsten.
Toda ko je videl, da pred
njim ne sedi Lina pač pa
njegova nova sekretarka ki
se mu smehlja, se je zmedel.
—	Lahko greste, je rekel.
V tem ko je Hana v sosed-
ni sobi tipkala, je Toráten te-
lefoniral.
Gospodična Lina je biTa
dalj časa bolna in Hana jo
je sijajno nadomeščala.
Torsten je ljubil prirodo
zlasti planine, in ob sobotah
je hodil na izlete. Neke lepe
sobote je gospodična Hana
stopicala z okovanimi čevlji
po pisarni.
—	Ljubim naravo, zato
grem danes na izlet, je rekla
veselo gospodu Torstenu, če-
prav je ta nič ni vprašal.
Z velikim nezaupanjem je
odšel Torsten na postajo. In
res, v istem kupe j u je sede-
la tudf Hana. Rekla mu je,
da nima družbe in da ver-
jetno ne bo imel nič proti, če
se mu pridruži.
Odgovor sicer ni bil lju-
bezniv, a Hana je bila tega
že vajena. Ker je bila odlič-
na alpinistka, je bilo vse v
najlepšem redu. Toda Tor-
sten se je vendarle odločil,
da prihodnjo soboto odpoti.tje
sam. Gospodične Hane ni bi-
lo,. a mu tudi to ni bilo prav
Ko se je pozno ponoči vrnil,
se mu je zazdelo, da je sta-
novanje nekoliko drugačno.
Vendar je takoj zaspal. Sele
zjutraj je videl, da je stano-
vanje pospravljeno. Vse se je
svetilo, vse je bilo na svojem
mestu. Nadrl je služkinjo,
toda ta je vse zanikala; re-
kla je, da ji je poslal neko
noro gospodično, ki je ves
dan delala, tako da je celo
njej presedalo.
Gospod Torsten tega dne
ni šel naravnost v pisarno,
pač pa se je oglasil 'pri go-
spodični Lini. Nič ni kazalo,
da bi bila bcjlna, vendar je
izjavila, da ne more več v
pisarno. Rekla je, da ne mo-
re več prenašati starega sam-
ca.
Torsten je besnel. Starega?
Pri štiridesetih človek še ni
star!
Ko je Hana dva dni zatem
prišla v pisarno, je bilo nje-
no mesto zasedeno. Za pisal-
nim strojem je sedel zmeden
mladenič, ki je na vprašanje,
kaj počne tu, odgovoril, da
ga je zaposlil Torsten.
Gospodična Hana bi bila
najraje zakričala od besa. Te
daj se je med vrati poja«
Torsten osebno in jo роу^
bil v svojo sobo. Dejal jj j
da je sicer pametna in
na, vendar da mu gre na ¿íy!
ce večno p»ospravljanje pj
sarne; da bi bilo bolje, čej
si poiskala kakega nioškogj
—	To bom tudi storila,'^
odvrnila Hana ponosno.
—	Ste že izbrali kog:i?
—	Ne, je odgovorila z g!^
som otroka, ki se pripravlj
na jok.
—	Tedaj bi se morda ocliJ
čili za me?
Hanin obraz je zažarel
—	Hočete?
—	Da, je rekla Hana. ,
Tudi teta Lina bo zelo srečna
—	Katera teta?
—	Teta Lina, vaša bivs
sekretarka. Ona je moja t^
ta. Vselej mi je govorila, (j¡
sem jaz prava žena za vas
Ne<]iav^dna sodna rciiprava zaradi psa, ki
vreden samo en novi dinor
Pes na sodiscu
Sedaj, kp je vse končano,
ni mogoče z zagotovostjo
oceniti, koliko je vreden Zu-
ča, glavni akter nenavadne
sodne zgodbe, ki je bila pred
nedavnim končana na občin-
skem sodišču v Obrenovcu.
Po besedah Zivorada Jova-
noviča, Zuča ni vreden več.
kot samo en novi dinar.
To je čisto navadni vaški
cucek, ki je po naključju za-
šel na moje dvorišče. Dal sem
mu jesti, da ne bi crknil od
gladu. Ko se je javil pri me-
ni, smo imeli na našem d'<mu
ravno svatbo. Možila se je
hčerka in zato smo ga pač
sprejeli pod našo streho —
trdi Rogonja.
Grozdana Jovanovič trdi,
da je Zuča vreden najmanj
dvajset starih tisočakov in
da mora sodišče to vsoto tu-
di upoštevati.
Po mišljenju Save Seleni-
ca, stalnega sodnega izveden-
ca, Zuča ni rasna, temveč po-
\jsem domača »sorta«, ki luh-
ko koristi samo za lajež in
čuvanje doma v naseljenem
mestu...
Zuča, zaradi katerega .sta
se skregala Zivorad in Groz-
dana in zaradi katerega je
celi Boljevac defiliral pred
sodiščem, je pes. ki ni priše^l
na zaključno razpravo,, tem-
več so ga pripeljali na vozu,
zavezanega v vreči. Voz je
poskakoval na slabi vaški
cesti dolgi 16 kilometrov. Ne-
srečni Zuča je cvilil in zavi-
jal: pustite me, kaj pri bogu
sem zagrešil... ^
Vaščani so se zaradi Zuča
razdelili na dva tabora. Ne-
kateri so trdili, da ima prav
Rogonja, drugi pa so navijaM
za Grozdano, ki je poročena
z njegovim bratom. Rogonja
in snaha sta se pred petti
leti ostro skregala zaradi po
sestva. Toda kaj ima pri vsa
tem Zuča? Grozdana je гл
vedla v tožbi, da ga je 15. ok
tobra 1968 zadržal Zivora
Rogonja pri svoji hiši.
V začetku razprave se ."ü
kakor niso mogli pomu'3
Sodnik Branko Neškovič, I
je vodil razpravo, se je po
šteno preznojil, niti psu zvl
zanemu v vreči pred so(fl
ščem ni bilo lahko. Zaslišal
so priče. Med njimi je bil tu^
di občinski odbornik, ki t
uporabil svojo odborniškoav;
toriteto, da bi prepričal
vorada, da vrne Zuča Groî'
dani. Toda vse je bilo zamaa
Sodišče je uporabilo vse pa*
ragrafe in izjave prič ter i»
rekla sodbo jasno in glasnđ
Zivorad Jovanovič-Rogonji
rojen 1919 od očeta Tome.-'
do sedaj nekaznovan ... Í
kriv za utajitev psa Zuče.-'
Zuča se mora pod groži^
izvršbe vrniti v roku 15 ^
njegovemu lastniku. Stros»
kazenskega postopka znaš^
17.800 S din, torej precej vei
kot je vreden Zuča. Spor t
končan. Zuča se bo vrnil '
Grozdani, čeprav se mu
pri Zivoradu ni godilo рг^
slabo. Vseeno pa mu je ^
najlepše, ko so ga spustili i
zavezane vreče. Takrat sc )<
ponovno znašel na razpot.(J
se naj zateče h Grozdani J»
Zivoradu ali naj ponovno cv
tava na neko drugo stran sV®
ta.
No in sedaj na koncu ^^
eno zvesto laja Baljev^
straši ljudi, mesečino in d^
in kdo ve, če ne pripravi/
zopet nekega novega »izle^^
in sodnega postopka.
Po A. J. S-
Obvestilo živinorejcem o spremembi dneva
preçjledov plemenic na brejost in jalovost
Živinorejce na območju haloške osemenjevalne
proge obveščamo, da bomo od 1. junija t. 1. dalje
opravljali preglede na brejost in jalovost tedensko
ob sobotah, ne kot doslej ob ponedeljkih.
Na haloški osemenjevalni progi so osemenjevai-
nice v sledečih krajih: Turnišče, Sela, Lancova vas,
Videm, Leskovec, Soviče, Gruškovje, Podlehnik,
Kozminci, Tržeč, Dolena, Stogovci, Neraplje, Maj-
šperk, Medvedce, Podlože, Sesterže, Lovrenc, Pleter-
je, Cirkovci, Stražgojnca, Njiverce,^ Podvinci.
ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD
PTUJ — Ormoška cesta 28
Obvestilo živinorejcem o spremembi dneva
pregledov p^^emenic na brejost in jalovost
Živinorejce na območju slovenjegoriške oseme-
njevalne proge obveščamo, da bomo od 1. junija t. 1-
dalje opravljali preglede na brejost in jalovost te-
densko ob četrtkih, ne kot doslej ob sredah.
Na slovenjegoriški osemenjevalni progi so ose-
menjevalnice v sledečih krajih: Nova vas, Janežov-
ci, Jiršovci, Biš, Trnovska vas, Vitomarci, Griinci.
Juršinci, Sakušak, Gabernik, Velovlak, Dornava.
Polenšak, Rucmanci, Savci, Sejanci, Podgorci, Go-
rišnica, Moškanjci, Stoj nei. Bori, Zavrč, Dubrava.
Bukovci, Markovci, Spuhlja, Borovci.
Živinorejce prosimo, da sprejmejo spremembo
dnevov pregledov plemenic z razumevanjem.
ZIVINORE.TSKO VETERINARSKI ZAVOD
PTUJ — Ormoška cesta 28
jfîlK — ČETRTEK, 29. MAJA 1969
STRAN 11
Kludeamus ìgìtur« ~ maturantov ekonomske srednje šole v Patuju
fliadi na razpotju
N — za5R-ov,
lepo majsko, sobotno do-
jdne je zvabilo maturante
pnomske srednje šole v
j,ju na maturantski pohod
I ptujskih ulicah. Oborože-
s transparenti in drugi-
j maturantskimi »rekvizi-
, so dajali z gla.snimi klici
jška svoji mladostni raz-
^jenosti in uspehu, da so
, po hudih preizkušnjah in
jogosti profesorjev iz lan-
[ib »zelencev« prelevili v
^turante. Na njihovih raz-
^anih in nasmejanih obra-
li je bilo kljub slavnostne-
U razpoloženju razbrati za-
trbljenost in vprašanje:
Џт po maturi«? V trenut-
Ï so se po brezskrbnih šti-
^ letih, ko so uživali po-
psen status srednješolca in
ID so doživljali svoje prve
lednješolske ljubezni, znašli
a velikem razpotju števil-
ih poti in pred za mnoge
I nerešenim vprašanjem:
un sedaj? Na tem razpot-
II so najbolj značilni trije
iierokazi, če se smem tako
¡raziti: zaposlitev doma ali
tujini, nadaljevanje studi-
ai in tretje, tisto najbolj bo-
fče in žalostno: brezdelje in
tčutek, da so postali žrtev
eiikega problema nezapo-
fenosti. Sicer pa nimam na-
№na s tem sestavkom gre-
tti občutkov, zato se rajši
feselimo na njihov slav-
nostni ceremonial ki so ga
"leli pred svojo šolo.
Po dvakratnem vabilu »de-
kliške delegacije«, ki me je
iskala a me žal niti prvič in
drugič ni našla v uredništvu,
mi ni preostalo drugo, kot
da sem vzel fotografski apa-
rat in beležko ter se udele-
žil njihovega slavja. Pred
šolo se je zbral ves profe-
sorski zbor z ravnateljem
Jožetom STROPNIKOM na
čelu, »zelenci« so z zavistjo
gledali z oken, seveda pa ni
manjkalo tudi drugih rado-
vednežev, ki so se ob pogle-
du na to svečanost morda z
lepimi spomini vrnili tja da-
leč nazaj, ko so se z lepim
»novim gvantom« in velikim
rdečim nageljčkom postavili
v maturantskem ceremoni-
alu. Tudi sam sem se spom-
nil na maturitetno valeto, ki
jo je imela pred leti naša
šola na Pohorju. Nenadoma
me je zaskelelo v ustih in
spomnil sem se na zob, ki mi
ga je tiikrat na pol za šalo,
na pol za res zlomil moj naj-
boljši razredni prijatelj. Da,
spomini, sanje mladosti in
pregovor, ki pravi: »Mladost
je norost, čez jarek skače,
kjer je most«.
Na tej svečanosti so bile
še posebej zanimive takozva-
ne »litanije«, v katerih so
si maturanti, v prisrčni in
ne žaljivi obliki »privoščili«
svoje profesorje. Med dru-
gim je bilo tudi slišati: »Re-
šeni smo opičjega pi.sanja na
pisalnih strojih, rešeni smo
likvidacij in stečajev, reše-
ni smo učenja teženj naše
gospodarske reforme, ekono-
mike, knjigovodstva, rešeni
smo...«
Da, marsičesa so se rešili,
pred njimi pa že stojijo nove
naloge in načrti, ki so mnogo
težji od minulih, ki šo jih
reševali v šolskih klopeh.
Drage maturantke in ma-
turanti, nisem vam zameril
enega medklicev vaše kole-
gice, ki si je v šaljivi obliki
privoščila naš list, mene in
moj aparat, niti vam tega ni
zameril moj sodelavec Ro-
man, ki ste ga srečali v me-
stu. V svojem imenu, kot tu-
di v imenu našega lista, vam
vsem skupaj in vsakemu po-
sebej čestitam k vašemu
uspehu z željo, da bi se kar
najbolj uspešno znašli na
tem velikem razpotju, in da
bi tudi kar najbolj uspešno
krmarili po razburkanih va-
lovih življenja, ki vas bodo
prej ali slej zajeli v sladek
in še večkrat grenak objem
J. S.
tešeni smo, rešeni smo« je odmevalo po ptujskih ulicah
if ORMOŽU SO SE PO-
Ши MLÂDI MATE-
MATIKI
Pred nedavnim je bilo v
^ožu tekmovanje mladih
"Matematikov, ki so se ga
Me! ežili učenci sedmih in
"siïiih razredov matičnih
^novnih šol ormoške občine,
^kmovanja se je udeležilo
*4paj 19 učencev.
Obe prvi mesti za učence
"^mih in osmih razredov je
^^ojila osnovna šola Sredi-
ob Dravi, drugo in tretje
mesto pa sta si delili osnov-
ni šoh Ormož in Miklavž
(učna snov, predpisana za
sedmi razred) ter pri učencih
osmih razredov, kjer je do-
segla drugo mesto šola Or-
mož pred tekmovalci iz Mi-
klavža pri Ormožu.
Učenci, ki so se na tem
tekmovanju najbolje izkazali,
so dobili praktične nagrade,
vsi udeleženci tekmovanja
pa so prejeli spominska da-
rila. Mladim matematikom
je spregovoril nekaj besed
pedagoški svetovalec Stane
STANIČ.	J. S.
PSiHOLCGUA (PROMETNE NESREČg
Vsako leto zahtevajo pro-
metne nesreče na svetu naj-
manj 100.000 človeških živ-
ljenj. Računajo, da odpade
na vsakega mrtvega 10 do 15
težko poškodovanih ljudi in
30 do 40 lažje poškodovanih.
Največ nesreč je ob prazni-
kih.
Svetovna zdravstvena or-
ganizacija je posvetila pred
kratkim temu problemu po-
seben sestanek. Najprej so
podčrtali pomembnost adap-
tacije človeka strojem, ki jih
je sam konstruiral. Med
vzroki nesreč na cestah so
najbolj poznani: sladkorna
bolezen, zvišan krvni tlak,
obolenje srca, alkoholizem,
padavica, slabovidnost itd.
Te poškodbe zdravja izziva-
jo določeno število nesreč.
Seveda se odstotek poveču-
je, če prištejemo še nesreče
zaradi zlorabe zdravil, po-
sebno sredstev za pomirjen, j e
in hipnotikov.
Preobrazba novega voznika
Medtem pa kažejo najno-
vejše analize, kako pomemb-
ni so individualni psihološki
faktorji, kot so: užaljenost,
samoljubje, jeza. Se po-
membnejši so tisti, ki jih u-
gotavlja dinamična psiholo-
gija, ker pojasnjujejo vožnjo
pod vplivom nezavestnih fe-
nomenov. Vsebina teh neza-
vestnih nagibov omogoča ob-
čutek moči, napadalnosti in
egoizma. Danes lahko vsakdo
op>azuje »preobrazbo« svo-
jega soseda — novopečenega
voznika motornega vozila, ko
sede za volan svojega firka.
Iz nedolžnega prevoznega
sredstva lahko postane fičko
v rokah takšnega »preobra-
ženca« najbolj nevarno orod-
je njegove mi'či. Z avtomo-
bilom je namreč mogoče na-
praviti samomor ali tudi
umor.
Z individualnimi psihološ-
kimi faktorji ni mogoče po-
jasniti tega velikega proble-
ma. Nujno je potrebna po-
drobna sociološka anaiizd, da
bi dobili pravo rešitev. Sve-
tovni izvedenci izjavljajo, da
je največja smrtnost pri pro-
metnih nesrečah med odra-'
siimi moškimi, posebno sta-
rejšimi. To se nanaša pred-
vsem na »dežele v razvoju«
— za razliko od industrijsko
razvitih — kamor sodi tudi
naša.
Pri nastanku prometne ne-
sreče igra pomembno vlogo
tudi odnos med kulturnim
nivojem in tehničnim na-
predkom, ker pride avto kot
množičen industrijski proiz-
vod lahko v roke posamezni-
ka, ki psihološko ali izobraz-
beno ni dovolj pripravljen,
da bi ga pametno uporabljal.
Vendar je to zadeva analize
drugih dejavnikov, ki skrbi-
jo za varnost na cestah.
Dr. JV.
Srečanje mladinskih
pevskih zborov
v Pitij«
V soboto, 31. maja 1969. ob
19.30 bo v Narodnem domu
v Ptuju zanimiv koncert
mladinske glasbe. Nastopajo
mladinski pevski zbori: Ju-
gendchor der Uršuli nen iz
Gradca (Graz, Avstrija), mla-
dinski pevski zbor o.snovne
šole T. Žnidariča iz Ptuja in
mladinski pevski zbor iz
V^idma pri Ptuju.
Ljubitelje glasbe prosimo,
da se udeleže tega koncerta.
Vstopnice bodo prodajali čla-
ni mladin.skih pevskih zbo-
rov ptujskih osnovnih šol in
gimnazije. Prosimo, da na-
kupa vstopnic ne odklanja-
te! Preostale vstopnice bodo
na voljo pri gledališki bla-
gajni v petek in soboto, 30.
oziroma 31. maja 19G9, od 15.
do 17. ure in uro pred kon-
certom v Narodnem domu v
Ptuju. Pripominjamo, da so
avstrijski glasbeni krogi 14,
in 15. maja t. 1. povabili v
goste nekatere slovenske
mladinske pevske zbore, med
katerimi je bil tudi mladin-
ski pevski zbor iz Vidma pri
Ptuju. V veliki dvorani Ste-
phaniensaal v Gradcu je bi!
veličasten koncert slovenskih
in avstrijskih pevskih zbo-
rov. Naše zbore so avstrijski
glasbeniki zelo laskavo oce-
nili. Sodimo, da se moramo
avstrijskemu mladinskemu
pevskemu zboru, ki bo na-
stopal 31. maja 1969 ob 19.30
X Narodnem domu v Ptuju,
primerno oddolžiti s tem, da
do zadnjega ketička napolni-
mo omenjenega dne dvorano
v Narodnem domu v Ptuju.
Občinski svet Zveze
kulturno prosvetnih
organizacij Ptuj
EKONOMSKA SREDNJA SOLA
PTUJ, Ка1еел'а ul. 2
objavlja za šolsko leto 1969/70
JAVNI RAZPIS
za sprejem 70 dijakov (inj) novincev
Prosilci morajo izpoJnjevati naslednje pogoje:
—	imeti morajo z uspehom opravljeno osnovno šolo,
—	stari ne smejo biti več kot 18 let,
—	biti morajo telesno in duševno zdravi.
K prošnji, kolkovani z 1,— N din, naslovljeni na
šolo do 23. junija 1969, predani osebrto ali po pošti,
je priložiti:
—	zaključno spričevalo o dovršeni osnovni soli,
—	šolski izkaz za vseh osem let šoil.anja,
—	rojstni list,
—	zdravstveni karto« iz osnovne šole,
—	mnenje osnovne šole o učenčevih sposobnoeitih.
Sprejemnih izpitov ne bo. O sprejemu bo odločal
učni uspeh. Vpisani se zbero 25. junija ob 7. uri
v šoli.
Sola je štiriletna popolna srednja ij:i daje zaklju-
čeno strokovno izobrazbo za okoli sto poklicev iz
gospKxiarstva in to za razna:
—	organizacijsko-ekonomska dela,
—	računovodska in knjigovodska dela,
—	dela finančnega poslovanja,
—	komercialna dela.
—	gospodarsko-tehnična dela,
—	statistično-analitska dela,
—	pravna in kontrolna dela,
—	različna pisarniška dela.
Ne glede na že doseženi strokovni poklic na ravni
popolne srednje šole je možno nadaljevati po oprav-
ljeni šoli študij na skoraj vseh fakultetah, vušjih
in viisC'kih šolah.
Morebitna poiasnila daje .šola pismeno, ustno ali
po telefonu. V Ptuiu je diiašk- dom. kjer bo zna-
šala mesečna oskrbnina okoli 250.— N din.
Delovna skupnost
STHA^ 12
TEDNIK — ČETRTEK. 29. Мд.Јд
Legenda o Libuši
Pripovcduicjo, da je privedel
Cehe v njihovo deželo praoče
Ceh Ko ie umrl, je prevzel
vodstvo v deželi vojvoda Krok.
ki ic imel tri hčerke: Kazi,
Teto in I.ibiišo, pa nobcnCj;3
sina Vse tri sestre so bile lepe,
pametne in plemenite. Najsta-
rcjia Kazi je po/nala zelišča in
yJravihie rastline in' je znala z
njimi zdravili razne bolezni.
Teta ie znala rai?lo/.iii «»ravne
in nadnaravne pojave, zato je
postala duhovnik. Najnilajva
sestra Libuša. samozavestna in
energična, pa je znala preroko-
vati bodočnost. Po Krokovi
smrti je ljudstvo sklenilo, oaj
viada ona Postala je kneginja
na Višehradn, trdnjavi na skali
nad Vltavo. Kot nekoč h Kro-
kii so prihajali k njej ljudje iz
bližnje in daljnje okolice, da bi
jirn svetovala in sodila, če so
imeli kakšne spore med seboj.
Sodila je vedno premišljeno in
pravično.
V deželi sta takrat živela bra-
ta. ki sta se prepirala zaradi o-
tctove dediščine. Oba sta bila
trmasta. Nobeden ni hotel po-
pustiti. Po žetvi, ko je kne^inja
zopet sodila, sta pohitela na \'i-
schrad. Mlajši brat Stjahlav, se
jc pritoževal: starejši Mrudoš, si
Loče nepravično prilastiti celot-
no očetovo dediščino. Zato naj
presodi kneginja in on se bo
podvrgel njeni sodbi. Starcj.Ši pa
je, nasprotno, kratkomalo za-
hteval, da bo kot on hoče.
Kncginja Libuša je potrpežlji-
vo poslušala oba, /.adcvo preso-
di!a in končno izjavila, da tr-
pi mlajši brat krivico in la mo-
rata oba dobiti enaka dela. Ko-
maj je to izgovorila, jc začel
etarejši Hrudoš vpiti; Jc to pra-
vica? Kaj pa naj drugega pri-
čakujemo če tukaj sodi ženska!
Ženska dolgih las, a kratke pa-
Tiieti! Naj šiva in prede, to<la
naj ne sodi! Kje je šc kaj take-
ga? Mi moški bi se morali sra-
movati. da nam vlada ženska!«
Vsi, ki so to slišali, so obne-
meli zaradi teh žaljivih besed.
Vendar nobeden ni spregovori!,
da bi utišal Hrudoša, Zato je
kneginja vstala in rekla: »Da,
jaz sem ženska in se tako tudi
vedeni. Ker ne sodim v korist
močnejšega, se vam zdi, da rav-
nam nepravilno. Ali sem, mo-
goče, premalo stroga? Dobro.
Ne bom več vladala. Izberite si
vladarja, moškega!« Po krajši
tišini, je dodala: »Tistega, ki
boste izbrali, bom vzela za mo-
ža.« Potem je odšla v družbi
svojih deklet.
Vsi so videli, da se je kneginja
rjezila. Zato so odšli k njej naj-
starejši možje. Toda ona je svo-
jo odločitev zopet potrdila. Za-
to so jo prisilili, naj sama dolo-
či svojega moža in s tem kneza
Libuša se je zamislila, potem pa
rekla: »Za zahodnimi hribi je
rečica Bjelina, ßlizu rečice je
vas. kjer živi rod Stadica V
bližini vasi orje z dvema pisa-
nima voloma naš bodoči vojvo-
da Vzemite plašč in obleko, ka-
kor ju knez mora imeti, pojdite
in .sporočite temu človeku vaš in
mo! sklep ter jy pripeljite
sem.« V tem trenutku so se Li-
buŠine oči preroško zasvetile:
»Imenuje se Pšemisl, njegov rod
pa bo tod vladal stoletja.«
Vprašali so jo po poti do
njega. Odgovorila je: »Poti ni
treba iskati. Moj beli konj vas
bo vodil tja- Tisti, pred
katerim se bo ustavil in z.a-
hrzal, bo ca, o katerem sem go-
vorila.«
Z Višehrada so odpotovali
poslanci. Vse se je zgodilo, ka-
kor je Libuša napovedala. Res
so našli orača Pšemisla in mu
sporočili Libušino željo. Stasiti
Pšemisl je molče poslušal, nato
jc zapičil v zemljo šibo, s kate-
ro jc priganjal vole. Živali so se
napotile proti skali, ki se je za
njimi zaprla. Leskova šiba ki
jo je Pšemisl zabodel v zemljo,
je pognala tri vcjice z listi in
plodovi. Potem je povabil Pše-
misl poslance, naj z njim obe-
dujejo Obrnil je plug in na
bleščečem plužnem železu so
jedli kruh in sir. Medtem sta se
dve vcjici na leskovi šibi po-
sušili in odpadli, tretja pa se je
okrepila in rasla dalje. Poslanci
so vprašali pŠemisla, kaj to po-
meni »To pomeni,« je odvrnil,
»da bodo od mojega rodu mno-
gi začeli vladali, da pa bo ved-
no ostal samo eden gospodar in
vladir.« Potem so ga vprašali,
zakaj obdeluje na železnem ora-
lu. »Na železnem stolu jem
zato, da boste vedeli, da bo moj
rod vladal z železno roko- Ce-
nite železo, v mirnem času z
njim orjite, v težkih časih pa se
z njim branite pred sovražni-
ki.« Potem je oblekel PŠemisl
knežjo obleko s srebrnim pa-
som. vzel mehko knežje obuva-
lo in zajahal belca. Med potjo
so ga poslanci še vprašali, za-
kaj je vzel s seboj stare čevlje-
»Da bi jih očuval za potomcc«,
ie odgovoril. »Da bodo vedeli
odkod izvirajo ter da se glede
na to ne bodo dvignili nad dru-
ge, ker smo vsi enaki«.
Ko se jc povorka s Pšemislom
bližala Višehradu. ji je šla Li-
buša nasproti- Z njo so šle nje-
ne vrstnice, dvorjani in stare-
šinski svet. Vsi so bili veseli, ko
so videli stasitega PŠemisla- O-
pazili so tudi, da se Pšemisl in
Libuša nista videla prvič In da
konj dobro pozna svojega jez-
deca. Ob vzklikih je povorka
prišla v Višehrad Pšemisla so
takoj postavili pred prestol. Po-
tem je stopila k njemu stasi-
temu in močnemu, ponosna Li-
buša Nič nista rekla drug dru-
gemu. samo roke sta si podala
In se obrnila k ljudstvu. Ljud-
stvo pa je ze zvedelo vse o
Pšemislovih lastnostih in je bilo
hvaležno Libuši za takšen Iz-
bor.
Po poroki je Pšemisl prevzel
vladanje. Trebs je bilo reši-
ti spor med HrudoŠem in Štjah-
lavcm Poklical je brata na Vi-
šehrad in vsi so bili preseneče-
ni. ker nista bila več sprta- Pra-
vi vzrok prepVa ni bil, kot se
■je pokazalo, spor za dediščino,
temveč FIrudoševa ljubosum-
nost na brata. Hrudoševo lju-
bosumnost je namenoma po-
vzročilo dekle Krasava, da- bi
izsilila priznanje ljubezni. Toda
ko je videla, da je spor med
bratoma prehud, je sama vse u-
redila. Pšemisl pa je pregovoril
LIrudoša, da se je opravičil kne-
ginji, kar je tudi storll-
Libuša je, zadovoljna s svo-
jo poroko in rešitvijo spora, za-
čela prerokovati bodočnost če-
škega naroda. Takrat je dolo-
čila, kje bo glavno mesto Če-
ške Praga In kaj vse čaka Če-
he. Boji In zmage, veliko kra-
ljestvo In prosvetljenost, neslo-
ga, nesreče in izgubljeni boji.
Toda češki narod bo ostal m
vzdržal-
Čas vladanja Pšemisla In LI-
buše je bil srečen. Iz njunega
zakona je Izšel slavni rod kne-
zov In kraljev Pšemislovičev, ki
je vladal na Češkem vse do XIV.
stoletja
Bedrlch Smetana, oče češke
nacionalne muzike, je kompo-
niraj opero LIBUŠA po libretu
Jožeta Venciga kot svečano de-
lo. katerega premiera je bila
določena za otvoritev zgradbe
Narodnega gledališča v Pragi-
Komponist je svoje delo ob o-
tvoritvi gledališča videl, nI pa
ga slišal, ker ga je kot glasbeni-
ka zadelo najhujše, kar ga je
moglo: Izgubil je sluh.
Opera Libuša je monumental-
no naglašanje čeških narodnih
načel svobode In čeških narod-
nih tradicij.
Ivica šeriezi, naš znanec iz gramofonskih
plošč
Razprodani pevec
Z malimi odmori jo !к>-
pularni pevec Ivica Serfezii
preživel ziadnjih osem mese-
cev na turnejah na relaci-
ji Sovjetska zvez,a — Ame-
rika. Obiski v domovini so
bili v tem času z;elo redki in
kratlii.
Po opatijvskem fcs-tivalu v
avgustu lanskega leta je '>zla-
ti fant« naše zabavne glasbe
odpotoval v Sovjetsko z\'ezo,
kjer je bil kot lahko reče-
mo, v nepretrganem delov-
nem temu. Vrnil se je samo
za novoletne praznike, ki jih
je preživel med svojimi, ta-
koj zatem pa je odix)toval v
Kanado in Združene države
Amerike. Tam je preživel
med našimi izseljenci mesec
dni. Pel je na številnih kon-
certih in sc zopet vrnil v
domovino na snemanje svo-
jih najnovejših plošč. Temu
je sledil poziv na turnejo v
Sovjetsko zvezo, V veliki
glasbeni karavani »Melodiji
druzjej ;< v kateri so ruts t opa-
li samo pevci iz socialii>t-ičnih
držav, sta bila Ivica Serfezi
in Liljana Petrovič edina
predstavnika Jugo¿jlavijc. Na
vseh koncertih te glasbene
karavane je pel Ivica zadnji,
kar pomeni, da je bil tako-
zvana »šlager točloiiv vseh na-
stopov.
Sedaj je zopet v Jugosla-
viji. Vniil se je pred nedav-
nim, v času, ko se bodo po-
javile na tržišču njegove
najnovej.še plošče. Prevedli
smo razgovor z novinarjem
revije Arene, ki vam ga tu-
di posredujemo:
—	Slišali .ЧГПО, da ste ime-
li v Sovjetski zvezi zelo ve-
lik uspoh, in da ste bili zelo
iskani in »razprodani« pe\cc.
Bilo je na,porno. Mnogo
potovanj in koncertov.
Včasih sem imel tudi po pet
koncertov v enem dnevu.
—	Ne zamerite moji pri-
IKtmbi, tc«la pri nas je
ko ustaljeno mišljenje
vsi naši pevci v Sovje;
zvezi ž^jcte velike usp¿
Tam, kot da je vsakemu
med vas ž^ vnaprej zagoti
Ijen uspeh.	'
Vsceoio mi je, kako |
slite, toda temu ni talio.
je do sedaj že moje cet
gostovanje v t-ej deželi,
vseeno velja: sovjetska |
blika želi pesmi z močni
lepim in vsebin.sko bogat
telcstom, sočasno pa. seve
tudi lahko in za uho sp(
jemljivo melodijo.
— Kot mi je znano, ste
li do sedaj v Ameriki že'
rikrat. To pomeni, da stč
dobro prilagodili njihovi,!
kakor zahtevni publiki,
leg tega vam posel cveti
di doma: do sedaj pet г
tih in osem srebrnih |)1(
Vam je doseženi komerciî
učinek osnovna siwdi>uda
Vedno se trudim, da vsi
delo, za katerega sem p
čan, dobro opravim. Va
želim imeti poštene pre
sionalne odnose z vsemi,
katerimi sodelujem. Za 1
ne je velika sreča, da si
lu jem — po mojem miši
nju — z našim najsposobn
šim proizvajalcem zabai
glasbe in aranžerjem Nild
Kalodjero. V tem je vdÜ
skrivnost dobre prodajen
jih plošč. Komercialni ui
nek lahko zvrstimo šele 1
koncu vsega tega.
Na vprašanje, k-ako je
zasluškom, je ta naš popdi
ni pevec i>oudaril, da vsi
našim pevcem ne cvetijo (
že. Pev^ci ki se držijo vri
lepo zaslužijo, vendar je
zaslužek na zelo šibkih i
gah. O svojih finančnih ui
hlh ni hotel spo-egovoriti, «
brž se mu je zdelo to nei
trebno.
Po A. J. S
V MIKLAVŽU PRI OR-
MOŽU so ŽE KONČALI
ŠOLSKO LETO
Poročali smo že o adapta-
ciji in dozidavi šole v Mi-
klavžu pri Ormožu. Dela na
gradbišču lepo napredujejo
ter so v tej šoli že v soboto,
24. maja, končali letošnje
šolsko leto. V ta namen so
imeli skrajšane letošnje zim-
ske počitnice in nekatere
druge praznike. Ti ukrepi so
bili potrebni zaradi izpraz-'
nitve prostorov, ki so po-
trebni temeljite obnove.
Učenci osnovne šole pri
Miklavžu so tako že pričeli
svoje počitniško popotovanje
na morje, v planine, v me-
sto k sorodnikom — seveda
pa bo največ takih, ki bodo
morali ostati doma in svoje
počitnice preživeti na poljih,
travnikih in goricah, kjer
bodo pomagali staršem izbo-
jevati lepši in večji kos kru-
ha. V tem času pa se bo
njihova šola pri Miklavžu
oblekla v nov jesenski plašč.
Pod njegovim okriljem bo
nekaj novih učilnic, mlečna
kuhinja in upravni prostori,
skratka problem šole pri
Miklavžu bo vsaj za silo re-
šen.	J. s.
GOSTOVANJE NAROD-
NEGA GLEDALIŠČA IZ
VARAŽDINA
v ponedeljek. 2. VI. ir,P9
ob 19.00 igra v ptujskem gle-
dališču varaždinsko gledali-
šče l:omedijo Brezovačkega:
MATIJA GRABANCIJAS
DIJAK.
Komedijo so igrali z veli-
kim uspehom na raznih hr-
vatskih in slovenskih odr:h.
Vstopnice so po 6.5 in 4
dinarje. Predprodaja bo v ne-
deljo 1. jun. od 9. do 11. ure,
v poinedeljek 2. jun. od 15. do
17. ure in uro pred predstavo
pri gledališki blagajni v Pl
ju.
Občin, svet ZK POS ?!
S tinjske šole
Literarni krožek na tinj-
osnovni šoli je ob podeli'
Ingoli čeve bralne značke '
dal tudi drugo številko s»
jega literarnega.glasila
horski pastirci«. Številka
izredno zanimiva, v njenii'
je tudi spis »Koder pl^'
las«. Zanj je dobila LjudU«
Bohak, učenka osmega ^
reda več priznanj od obö
skih do republiških, v ''
movanju ob mesecu proi^^'
ne vzgoje. Mentorica kr®^
jc Alenka Rakuša.
— Četrtek. 29. млјл i969
stran 13
IVOSTI IZ BEOGRADA
jjlíü trdimo, da je audi
jj vollíswagen s prednjim
^ош. Že nekaj let je to-
^'olkswagen lastnik Auto
^а iz Ingolstadta, tako se
^.•eč imenuje ta tovarna.
J je naslednik DKW
■i Prvotni program to-
'e je bil audi 72, 80, 90
y in pa 60. Ob rojstvu
ja je sodeloval tudi Mer-
5 — takrat se je govorilo,
^ bodo vse tri tovarne
jžile v veliki k|>ncern.
i je nekaj žrtvoval za
orojenčka. Od DKW je
;] podvozje in karoserijo,
0 denar za velike serije
od Mercedesa srednje tla-
motor. V bodoče bo to-
na izdelovala le te tipe:
iari karoseriji audi 60 in
-, 7.5, 75 L, i.n super 90.
30vi .sodobnej.ši karoseriji
tri podobne, po moči raz-
ie motorje: audi 100, mo-
z 80 KM, 100 S z 90 KM
lOO LS z 100 KM.
aroserija je .sodobna, več-
locla spredaj je ostal audi,
aj pa je čisto podoben
xedesu — majhnemu. Od
ai je karoserija zelo lepa,
la. Prednji del so malo
îali, ohranili pa so le zna-
П audijev nos. Novi audi
íolg 4,.59 m, 21 cm daljši
prejšnjega, širok 1,729 m
■i 1,62) in visok 1,42 m
3 cm nižji. Karoserija je
'ovana tako, da ima količ-
zi'ačnega upora le 0,-369
Veliki hitrosti manj šu-
Audi 100 ima tudi večjo
kolesno razdaljo in pa
äosno razdaljo, šo boljše
^i'ži cestišča. Notranjost
И 100 bolj skopa pri 100
!>a j erazkošna: ležalniki,
■nji naslonjač na zadnji
odlično blago na sede-
■ bogate preprogo. Arma-
^ plošča je lesena, Icix)
"jmijena. Posebej mi je
^ naprava za gretje, zra-
ie oa je -efektno brez n^re-
Zavore .servo, volan lah-
¡^on, saj gre za novo iz-
»bo.
^otor je srednje tlačen, to
^(^ni, da gre za posebno
motorja z notranjim iz-
^^anjem, pravzaprav jc
Sredina med nava<lnim
?*^tlačnim (Ottovim) mo-
in dizelovim, ki ima
zelo visoko kompresijo. Vnet-
ljiva mešainica se v tem mo-
toi'iu tako močno zvrtinči,
da ne morejo nastajati žari-
šča prezgodnjih ek.4plozij.
Px'o.stornina 100 LS je
1.760 cm', največja moč
100 KM, od O — 100 km na
uro po&peši po tovarnišldh
podatkih v 11,9 sec ... Naj-
večja hitrost pa je 170 km na
ш'о, to je tudi že potovalna
hitrost — toda pri nas ne pri-
de v poštev. Poraba goriva
pa je 8,9 na 100 km, toda le
pri hitrosti 110 km na uro.
Motor je 4 valjni, vrstni, vod-
no hlajen, spredaj postav-
lejn s kompresijskim razmer-
jem 10,2:1.
Za kupce je zanimiva pred-
vsem cena. Za taltšno vozilo
kot je audi 100 SL je še znos-
na. Stane 1.888 dolarjev in
21.480.— ND, lOOS pa 1.788
dolarjev in 20.420.— ND ter
najcenejši 100 1.688 dolarjev
in 19.276.— ND. V začetku so
zatrjevali, da bo audi 100 ce-
nejši od 90 superja, pa ni.
Zato pa ima praznično oble-
ko.
Tekst in foto:
Galun Jože
PREHRANA MED NOSEČNOSTJO
Pravilna hrana je med no-
sečnostjo zelo pomembna
Nosečnica pazi na primerno
količino in kakovost hrane.
Najboljša je hrana, ki vse-
buje vse bistvene sestavine.
Kar se količine tiče je
zmotno naziranje, da mora
nosečnica jesti za dva. No-
sečnica jé v prvi polovci to-
liko kot prej, v drugi polovici
pa le nekolko več. Tega no-
sečnicam ni treba posebej
priporočati, ker je ješčnost v
drugi polovici že sama po sebi
večja kot prej. Ni prav, če
se žena med nosečnostjo zre-
di več kot za osem do deset
kilogramov. Od teh odpade
tri kilograme na plod, en ki-
logram na posteljico in plo-
dovnico, en kilogram na ma-
ternico, en kilogram na po-
večanje dojk, en kilogram na
povečanje količine krvi, osta-
nek 1—3 kg pa na rfiaščobno
zalogo. Ce se ženska zredi več
kot 8—10 kg, se ji prav po
nepotrebnem nabira maščoba
v telesu. Naglo naraščanje
teže proti koncu nosečnosti
je zelo sumljivo za nosečnost-
no zastrupitev in je posledica
zadrževanja vode v telesu.
Kar se kakovosti tiče, so
nekatere sestavine hrane (be-
ljakovine, soli in vitamin)
posebno važne.
1. BELJAKOVINE so bi-
stveni del hrane, ker gradi
telo iz njih tkiva, kvasine
(fermente), hormone itd. Ra-
stlinske beljakovine največ-
krat niso polnovredne. Naj-
važnejši viri beljakovin so:
pusto meso, mleko, sir in jaj-
ca. Potreba po beljakovinah
je v nosečnosti skoraj še
enkrat večja kot prej. Sred-
nje težka nosečnica dobi pri-
merno količino beljakovin,
če užije liter mleka, 2 jajci,
in 125 gramov pustega mesu
(ribe, govedine, teletine) na
dan.
2.	OGI.JIKOVI HIDRATI
IN MAŠČOBE so vir ener-
gije in toplote. Uživanje og-
ljikovih hidratov (kruha, te-
stenin, riža, krompirja, slad-
korja itd.) mora biti v no-
sečnosti zmerno. Pretirano
uživanje ogljikovih hidratov
je škodljivo, ker jih telo od-
laga kot maščobo v tkiva.
Ker je tudi uživanje maščob
(svinjske masti, olja, masla
itd.) škodljivo, naj bo hrana
zelo malo zabel j ena. Kot za-
belo priporočamo predvsem
olje in maslo.
3.	SOLI. Telo nosečnice po-
trebuje precej kalcija in fos-
fora. Ce ženska nima v hra-
ni dovolj teh soli, jih tudi
plod nima. Ce plod nima do-
volj kalcija in forsforja, lah-
ko zboli za rahitisom. Tudi
mlečno in stalno zobovje tr-
pita škodo. Mleko je najboga-
tejši vir teh soli. V drugih
hranilih (sadje, zelenjava) jih
je znatno manj. Včasih pred-
piše zdravnik kalcij in fosfor
kot zdravila.
4.	ZELEZO je zelo važno.
Plod si mora v drugi polo-
vici nabrati iz materinega
telesa 0,5 grama železa, ki
ga potrebuje tudi za
prve mesece po rojstvu, ker
dobi z mlekom le neznatne
količine železa. Poglavitni vi-
ri železa so meso, jetra, špi-
nača, fižol in posušeno sad-
je (zlasti slive). Ce nosečni-
ca ne dobi dovolj železa, po-
stane slabokrvna. Zato pred-
pisujejo v posvetovalnicah
za nosečnice Ürferon, Fcrro-
he))t itd. z dodatkom vitami-
na C.
5.	VITAMINI so kot zaš-
čitne snovi v nosečnosti zelo
važni. Pomanjkanje vita-
minov lahko povzroči hipo-
vitaminoze pri materi, splav,
prezgodnji porod, razvojne
ne})ravilnosti ploda, rahitis
itd. Potrebni .so prav vsi vi-
tamini, zlasti A, B, C, D, E,
K. Vitamine lahko dodajamo
hrani kot zdravilo.
6.	VODA. Nosečnica potre-
buje veliko več vode za pre-
snavljanje in razvoj ploda.
Vodo lahko pije brez skrbi.
Dobiva jo tudi z mlekom,
sadjem in sadnimi sokovi.
PREPOVEDANA JEDILA
IN PIJACE: svinjsko me¿o
in njegovi izdelki (kloba.se,
salame, šunka itd.) v soli in
olju konzervirane ribe, sla-
nina, ocvirki, sladkarije, za-
čimbe in alkohol. Ženske ki
so bile navajene na alkohol
že od prej, ga naj med no-
sečnostjo uživajo manj in to
po jedi. Kajenje je prepove-
dano. Kadilke se naj ome je
na- nekaj cigaret na dan.
Ce je nosečnica bolna, uži-
va dietno hrano, ki jo pred-
piše zdravnik.	Po BzZ
OK ms Ptuj
BO v PTUJU MLADIN-
SKA BRI&AOA?
Vodstvo OK ZMS Ptuj
razpravlja, kako organizirati
lokalno delovno brigado v
Ptuju. Brigado bi sestavljali
dijaki ptujskih srednjih šol
in učenci višjih razredov
osemletk. Kaže, da bi v bri-
gadi sodelovali tudi mladin-
ci iz sosednjih občin, ki so-
delujejo v »Tednu bratstva
in prijateljstva«. Brigadirji
bi stanovali v Ljudskem vrtu
v zanje pripravljenem šoto-
rišču, kjer bi uredili pravo
brigadirsko življenje. Briga-
dirji bi delali v juliju Ure-
jevali bi mesto Ptuj, cestne
odseke, gi'ajski hrib, ljudski
vrt. okolje novega igrišča na
Bregu ...
Zadnji dan brigade bi pri-
pravili si'ečanje nekdanjih
ptujskih brigadirjev, ki jih
ni malo in tako slovesno
končali delo brigade. ZR
ADMINISTR.^THNA SOLA
PTUJ, Raičeva ul. 2
objavlja za šolsko leto 1969/70
JAVNI RAZPIS
za sprejem 35 dijakov (inj) novincev
Prosilci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	imeti morajo opravljeno osnovno šol,
—	stari ne smejo biti več kot 18 let,
—	biti morajo telesno in duševno zdravi.
K prošnji, kolkovani z 1,- N din, naslovljeni na
šolo do 23. 6. 1969, predani osebno ali po pošti, je
priložiti:
—	zaključno spričevalo o dovršeni osnovni šoli,
—	rojstni list,
—	zdravstveni karton iz osnovne šole.
Sprejemnih izpitov ne bo. O sprejemu bo odločal
učni uspeh. Vpisani se zbero 25. junija ob 7. uri
v šoli.
Sola je dvoletna, poklicna in daje zaključeno stro-
kovno izobrazbo za nas.lednje pisarniške poklice:
strojepisec, strojepisec-fakturist, p+''ojepisec fono-
daktilograf (delo z magnetofonom ali diktafonom),
strojepisec specialist, teleprinterist. strojepisec ko-
respondent, stenodaktilograf. pomožni pisarniški
uslužbenec, arhivar, ekonom.
Po opravljeni dvoletni poklicni šoli je možen z
manišim dopolnilnim izpitom prehod v 3. razred
štiriletne upravno-administraiivne šole oziroma
višii administrativni <ečai in r>ote''i'i še dalje na
ustrezne višje In visoke šole (pravna in upravna
smer).
Mnrpbifna poiasnila daje šola pismeno in usuino.
So'n zajema v svoi okoliš tudi n'^dročje Pomurja.
V Piuiu ie dijaški dom s predvideno oskrbnino
2.50.— N din mesečno.
Delovna skupnost
GLEDALIŠČE PTUJ
Četrtek, 29. maja 19(>9:
F. Streicher: »Zadrega nad za-
drego« — ob 19.30;
Sobota, 31. maja 1969:
F. G. I-orca »Mariana Pineda«
— gostovanje v Ljutomeru
ob 20. uri;
Nedelja, 1. junija 1969:
F. Streicher »Zadrega nad za-
drego« — gostovanje v Maj-
šperku ob 20. uri.
UREDITI PARKIRNE
PROSTORE IN PROMET
V PTUJU
Te dni so na ptujski kra-
jevni skupnosti razpravljali,
kako urediti parkirne pro-
store na trgih in ulicah. Tre-
ba bo odpraviti še nekätere
pomanjkljivosti v mestnem
prometu, ki ogrožajo varnost.
Sklenili so, da mora komisi-
ja za varnost prometa pri
ptujski občinski skupščini
pripraviti načrt o ureditvi
mestnega prometa najkasne-
je v mesecu dni.	ZR
Začeli so z delom
Filmski klub v Slov. Bi-
strici je začel z delom. Ta-
koj ko so dobili ves potre-
ben material, se je sestal
filmski klub, ki dela pri DPD
Svobodi v Slov, Bistrici.
Njegov vodja tovariš Fur-
man pa bo s svojimi sode-
lavci pripravil točen pro-
gram, ki jim bo vodilo v nji-
hovem nadaljnjem delu.
STRAM 14
TEDNIK — ČETRTEK, 29. МАЈд
Cin Cao Jang:
Mlada žena
(Nadaljevanje)
Ni minilo dolgo, ko je
spet nekdo stopil iz ulic& na
vrt. Bil je Vang, član vaške-
ga odbora. Zaklical je: »Je
kdo doma?«
Ciu je šele čez nekaj časa
odgovorila: »Ja, jaz sem do-
ma!«
-Kaj bi s tabo? Njega mo-
ram najti!-"
Se ni do kraja izgovoril,
ko je bil že spet na ulici.
Ciu je 2:ardela do ušes. Raz-
jezilo jo je. Kaj pomeni to,
da se je danes oglasilo toli-
ko ljudi, kar drug za drugim
so si podajali kljuke in vsi
so bili tako nevljudni.
Ni vedela, da je Tsui že
pred dvema dnevoma oddal
vse obračune in da je — se-
veda brez Ciuine vednosti na
sestanku partijske skupine
prosil tovariše, naj mu po-
magajo pridobiti ženo, za
novo življenje. Današnji o-
biski so bili posledica na-
črta, ki so ga pripravili, da
bi se približali Ciu in da bi
njo približali svojemu delu.
Tako so govorili o tem: »V
naših vrstah mora vsakdo
skrbeti, da bodo pri graditvi
našega skupnega, t>oljšega
življenja sodelovali vsi va-
ščani. nihče ne sme ostati ob
strani...«
Cez nekaj časa se je vrnil
Tsui. Ciu je začela mirno,
vendar preudarno: »Priha-
jaš domov in mi sploh ne po-
veš. kaj delaš, in kaj dela-
jo drugi v vasi. Ni še dolgo
od tega, ko se se zvrstili
drug za drugim in povpraše-
vali za teboj. O nobeni stvari,
o kateri so govorili, nisem,
imela pojma.<-'
»Dobro, Ciu, ali ti morda
nisem pripravljen povedati.
Druga stvar pa je, če si ti
pripravljena poslušati?-« Ni
S€ mogel vzdržati, da se ne
bi nasmehnil. »Veš, Ciu, tu-
di ti boš morala s časom na-
prej.«
Ciu je spet zardela, potem
pa se je še ona nasmejala.
Tsui je bil srečen in pono-
sen hkrati. Stegnil je roko in
vzel iz omare debeli zvezek,
v katerem je Ciu kdaj pa
kdaj poiskala kakšen vzorec,
ki ga je rabila za plete-
nje ali šivanje. Brskal je po
etraneh in odprl na tisti
strani, kjer je bilo zapisa-
no: »Izplačano vrtnarju v
parku za na.grado 500 kova-
nih. .., izplačano...
»Dalje, dalje,« je priganja-
la.
Tsui je nadaljeval: »30.
niaj, — trinajsto zaslišanje
prič, nobene odločitve... Pla-
čal za hrano in prenočišče —
700 kovanih...
»Ha, že vem za kaj gre,-«
je zaklicala Ciu na glas.
Ciujin stari oče se je dolga
leta pravdal z nekim boga-
tim posestnikom zaradi kosa
zemlje in že za polovico
pravdnih stroškov je moral
Crd.šteti svoje prihranke. Ta-
le zvezek je bil računska
knjiga njegovih izdatkov ob
tej pravdi.
»Tukaj notri je zapisano,
na kak način je prišla naša
družina ob vse. Moja mati
ie ta zvezek vse svoje živ-
ljenje uporabljala kot vzo-
rec za pletenje in šivanje,
potem pa ga je dala meni.
Tako je, če žene ničesar ne
razumejo.«
Ciu je zdaj vso jezo, ki
se je v njej nabrala pred za-
četkom pogovora, izlila na
ta zvezek starih računov. Iz-
trgala je iz njega liste, jih
zagnala v ogenj.
Tsui je spoznal, da je
prav zdaj pravi trenutek, da
jo pouči o vsem.
To noč ni Ciu spala niti
minute. Premišljevala je o
materi. Vse življenje je bila
sužnja družine, vse njen svet
se je sukal samo okrog og-
njišča, oče je bil edini in ne-
omejemi gospodar in vse živ-
ljenje je prenašala njegove
surovosti. In koliko žena se
je pustilo premetavati sem
ter tja po volji drugih kot
mati...? Ali bo moje življe-
nje zares drugačno od življe-
nja moje matere? No, poglej,
kako živita Husi-jing in njen
mož. To je življenje! Skupaj
delata, skupaj živita, učita se
skupaj...
(Dalje prihodnjič)
Obnašaj se spodobno
Gospod ali tovariš
Vem, da ste včasih v za-
dregi, kako boste temu ali
onemu rekli, »tovariš« ali
»gospod«. Kdaj pa kdaj ne
vemo, kako bi koga ogovori-
li. Za šolarje je to še težje.
Ce starega moža, ki bi lahko
bil - tvoj ded, imenuješ »to-
variša«, kakor da sta krave
skupaj pasla, se to tistemu
gospodu čudno sliši.
Kaj je torej s »tovarišem«?
Nekoč so se klicali tovari-
še le tisti, ki so bili med se-
boj le kakorkoli tesno pove-
zani med osvobodilnim bo-
jem. Zato smo si bili vsi to-
variši in smo se vsi med se-
boj tikali, od zadnjega ku-
rirčka pa do komandanta
korpusa. Bili smo si kot
bratje, ker smo vsi prenaša-
li iste težave in se bojevali
za isto stvar.
Ta navada je ostala tudi
nekaj časa po vojni, nato pa
se je začela polagoma izgub-
ljati. Popolnoma se nikoli ne
bo izgubila. »Tovariša« ime-
nujemo vsakogar, ki nam je
tako blizu, da ga lahko tako
kličemo. Nekateri nočejo bi-
ti tovariši, temveč hočejo
biti gospodje. Tem »tovari-
ša« ne bomo vsiljevali. Zame
tudi ne more biti »tovariš«,
kdor je bil med bojem na
strani sovražnika ali je da-
nes nasprotnik socializma. Ta
lepi nagovor, ki nas spomi-
nja na veličastne dni naše
zgodovine, naj bo za tiste, s
katerimi smo povezani po
duhu in misli.
Tovariš rečemu tudi vsaki
uniformirani osebi, milični-
ku, vojaku, železničarju ind.
Ti bi bržpone čudno gledali,
če bi jih nazvali z »goispo-
dom«. Pri pozdravu ali na-
govoru i>a moramo »tovarišu-«
dod-ati tudi funkcijo. Torej
ne sjiino: »dot>er dan, tova-
riš predsednik, tovaaiš pro-
fesor, tovariš direktor.«
Kakemu preprostežu vča-
sih uide, »gospod tovariš«.
To je smešno. Se bolj sme-
šne so bile nekatere navade,
ki so jih meščani prevzeli od
plemstva. Ce so srečali kako
gospo, so jo pozravili: »Kla-
njam se, milosti jiva« ali:
»poljubljam roko, milostlji-
va«.
Danes ne bi vedeli, naj
bi se smejali, ali razjezili,
če bi nas nekdo tako pozdra-
vil, saj bi imeli tak pozdrav
za spaJcovanje ali zasmeho-
vanje. Vsi smo enaki, enako-
pravni, svobodni, nihče ni
hlapec nikogar...
VIKANJE AU TIKANJE
Koga bomo »vikali«, koga
»tikali-«? To vprašanje dela
preglavice posebno ciciba-
nom. Ko sem bil še bosope-
tec, so pri{>ovedovali o sa-
mosrajčniku, ki je tekel za
učiteljem: »Pogljete, gospod,
vaš pes za teboj leti.-« Seveda
smo se temu zelo smejali.
Kdor tika vse ljudi vprek,
se pravi, da se ne zna spo-
dobno obnašati. Vikanje je
znamenje spoštovanja, zato
vikaj mo vse nepoznane in
vse starejše ljudi. Tikaj pa
svoje sovrstnike in tiste, ki
so mlajši od tebe.
Ce ti poreče kdo starej-
ših: »Veš, kar tikaj me!« mu
mirno reci ti, ker te hoče s
tem odlikovati in se ti še
bolj približati, ne bi bilo
prav, če bi se branil. To je
stvar osebnega dogovora.
Kaj pa starši, jih moramo
vikati ali tikati? Včasih smo
starše le vikali, če pa je ka-
kemu ušlo »ti-«, je bil tU
vzgojen. Po mestih
slišimo drugače kot ti '
deželi pa je še pogo^t^j''
starše vikajo, no pa o t!
naj odločijo starši. ^
Dejali smo že, da so sç
partizanih vsi tikali in
za tovariše. I>anes pa ^ jj
govor tovariš ne daje
ce do tikanja, če ne grç
sovrstnika. Uni formirano ¡^
bo sicer lahko kličeš za i
variša, a reci mu »vi«, içgj
neznanec in odrasel čIoa
ki mu moraš izkazovati %
štovanje. Tudi profesofje
učitelje boš vikal, čeprav,
nazuvaš s tovarišem.
Nekoč smo se celo »onikjij,
Kam gredo, gospod?,
da ni en sam, temveč jih j
cela truma. To se je ц
nekod menda ohranilo, da
bi bil že čas, da to navji
vržemo med staro šaro.
Vlom v osnovno šole
v noči od nedelje na p
nedeljek je neznan stoA
vlomil v pisarne osnovne I
le Pohorskega odreda v SI
venski Bistrici. Odnesel je
ročno blagajno z ndt
»jurčki«. Verjetno je misi
da bo v šoli našel težke n
lijone, ker je bil v dnevna
časopisju pred dnevi člam
z naslovom: »Bistriška si
ima več milijonov kot obä
ski proračun.«
j^jg — Četrtek, 29. maja 1969
stran 15
wgs HOULDING:
1'
Smrt v ribiškem čolnu
''ffenutek,' takoj bom šel po-
;T)bneje pregledat čoln, je
Randall. Spustil je te-
l^^j^ko slušalko in odšel, da
Í pregledal čoln. Toda kon-
^•e s tunino ni mogel naj-
foiiijei^- Pregledal je celo
flOt za hrano, skratka pov-
toda brez uspeha. Bil je
^ûéz, da je Deal ton, ko je
jÇ)raznil konzei-vo, vrgel to
^jezero.
¿0 je Randall odhajal, je
jjravnik Gearssone ravno te-
^oniral pogrebnemu zavo-
se je zgodilo v nedeljo
lutraj. V sredo je Randall
ypustil službo ob ti-eh po-
poldne. Sel je v ribiško trgo-
vino, blizu Dealtonovih. da
vidi nov ribiški pribor, ki so
Џ toliko reklamirali.
Prodaalec mu ga je poka-
di, obenem pa vprašal:
-	Vi ste našli Dealtonovo
tupio, kaj ne? V nedeljo.
Prečital sem v časopisu.
-	Da.
-	To je bila moja najbolj-
ša stranka. Zelo inteligenten
goфod.
-	Preden je umrl, mu je
i postalo slabo, razen tega je
tudi po vračal. Človek si ne
•	more misliti, kaj? Zadostuje
»•[mo konzerva tunine in...
)., mec!
-	Preden je umrl, oziro-
sa v soboto zjutraij, ko je
VI! tukaj, je bil zdrav kot
^ fia, Bil je čil in izredno do-
it Ito razpoložen. Bil je le ne-
J toliko utrujen, mi je dejal,
-je Randallu povedal pro-
tjalec ribiške opreme.
-	Je bil tukaj, preden je
tó na ribolov? — je vpra-
ial Randall.
j -- Da, bi je. Kupil je živo
•	iJbo in še neke malenkosti,
fete, Dealton je bil eden ti-
ih ribičev, ki jim je vse-
eo kakšna je vaba, glavno,
fî ujamejo ribo. Uporabljal
*vse: mušice, umetne in ži-
gliste... Stalno je imel
' K sebi vsakega nekaj. V so-
' "to zjutraj sem mu, kot na-
I ^0, prodal žive vat>e.
In nič drugega? — se je
^lil Randall. Mu niste
®®goče prodali konzervo tu-
iiie?
Ha, ha, ha, se je na ves
^^ zasmejal prodajalec.
•Prašal sem ga, če še kaj
^'i; Tedaj mi je govoril o
'^'ojem svincu.
Svincu?
Vprašal sem ga, če ra-
^ svinec. Odgovoril je, da
^ i^e potrebuje. Pohvalil se
r da ima takega med svo-
ribiškim priborom, kot ga
prodajalna nima in da
® bo uporabil zaradi neko-
razburkanega jezera.
Kakšni pa so bili ti ko-
^ svinca?
''odajalee je odgovoril:
jJ^ S tem v zvezi sem tudi
stavil vprašanje gospe De-
jj^fi- Veste, kaj je bilo to.
h .Svinčeni kosi se up)orab-
pri zavesah, prosim vas!
Enega mi je celo pokazal.
—	In kakšni so bili?
—	Paaa, podobni so bili
manjšim kovinskim cilin-
drom, dolgim okoli dva in
pol centimetra, s tanko je-
kleno žico na obeh koncih,
dolgo približno petnajst cen-
timetrov. Dealton je dejal,
da jih je našel v svoji uti za
čoln v zaboju za zavese. Ta-
koj, ko jih je videl, je že
vedel, za kaj jih bo lahko
uporabil. Ko je vprašal ženo,
čemu to služi, mu je deja-
la, da so to deli starih za-
ves, ki jih namerava podariti
dobrodelnemu dnjštvu. Za-
mislite, svinec za zavese. Ti
ribiči so sposobni, da vsako
stvar uporabijo, za ne vem,
kaj. Tako je te svinčene kose
dal med svoj pripor in... se-
daj mu niso več potrebni!
—	Ne — je s premolklim
glasom odgovoril Randall.
Po tem dogodku v trgovini
je odšel k policijskemu po-
ročniku.
—	Med Dealtonovim pribo-
rom, ki ga je našel v čol-
nu, n.i bilo sledu o nobenih
kosih svinca, ko je v nede-
ljo preiskal čoln.
(Nadaljevanje prihodnjič)
03 USTANOVITVI ALPI-
NISTIČNEGA ODSEKA
»IMPOL« SLOVENSKA
BISTRICA
DRAGI BÎLADINEC,
DRAGA MLADINKA!
Mogoče je že dolgo vajina
tiha želja, da bi se vključila
v kakšno skupino mladih al-
pinistov in z njimi hodila v
gore ne samo poleti, pomla-
di in jeseni, temveč tudi po-
zimi, ko misli večina ljudi,
da je treba sedeti za pečjo
in da se takrat v hribe sploh
ne hodi. Bi se hotela vklju-
čiti v družbo, ki vama bo
omogočila, da se bosta se-
znanila z gorskim svetom
naše domovine, in še več, da
bosta lahko prišla v družbo
mladih alpinistov drugih
draštev? Potem se nam pri-
družita! Radi vaju bomo
sprejeli v svojo družbo.
Plezalsko delo našega Al-
pinističnega odseka nikoli ne
počiva. Redno prirejamo laž-
je ali zahtevnejše vzpone,
udeležujemo se raznih ple-
zalnih taborov in tečajev,
uvajamo novince v plezanje
po stenah in jim tudi svetu-
jemo, njihove napake in po-
manjkljivosti pa z nasveti in
opozorili odpravljamo. Pri-
rejamo tudi zahtevne ture v
REZERVIRANO ZA LUJZEKA
Dober den drogi Prleki no fsi
driigi, ki se na toti guč vtin raz-
niite!
To v prejšji številki sen malo
po naših ptujskih gasali proli
zineta, obravnova letosje jubi-
lejne turistične ocvirke no van
da neke lepih novikof. Ne ven
ali, kejko de od toga haska, fse-
eno pa si mislin, ke de nas le-
tošja gostinska no turistična se-
zona malo- le k pameti sprovla.
1'rafzapraf moren rečti, ke smo
še kar uspešno startali v tot o
naso jubilejno leto. Meli smo že
precik dobro priprovlenih pri-
reditev, žalostno je le to, ke so
ble ene izmed jih kak je to ua
1'tuji že štora navada — boj sla-
bo obiskane. Vete, to je glih tak,
kak če grete v ptujski kino. Gdo
so na sporedi kok.šni resen kva-
litetni filmi, te je dvorana skoro
prozna, gdo pa pridejo na plot-
no »kavbojci«, kriminal, seks no
drfigi toke forme štosi, pa je
pje toki dreng za korte, ke bi si
človik misla, ke so kavboji, kri-
minal no seks edina področja,
na kerih se izživlamo vrli me-
ščoni našega storega mesta.
LETNI DOPUST ZA ORMOŠKI
KINO
No ja, zaj pa še te iz ptujskega
malo v ormoški kino pogiedni-
mo. Pjebi, to ti je hec! Tii niti
več plotna nemajo gor obešene-
ga ne ke bi še koke filme pred-
vojali. To enkrat se ti jas neme-
nin iti v Ormoži v kino. Priden
v dvorano, pa je me skoro kop
po giovi fčesnola. Najpret sen
misla, ke so Ormožoni začeli re-
ševati svojo sfanovajnsko stisko
no da so brezdomci v toti dvora-
ni stanovoje dobili. Kumer mi
je eden razloža, ke majo zaj v
ormoški kinodvorani razstavo
kühinjskega no sobnega pohišt-
va no da lehko zaj Ormožoni na-
mesto v kino na toto razstovo
hodijo. Prafzaprav pa je Ormož
v zodjen cajti že provo razstov-
no mesto grotalo. Zodjič je raz-
stovla Slovenijales, zaj ma svo-
jo razstovo Lesnina, zaj pa še
pre pride v krotken na vrsto
Slovenija vino, ki de naredio
razstovo, kak so na lehek način
do lepih no obnovlenih goric pri-
šli no kak je ob fsen ten zodrož-
no kooperacijo vrag pocitra.
Pjebi, to bi bila resen zanimiva
razstova, še posebno te, če bi
razstoviali tüdi tiste, ki so že
negda rekli: »Kline pa toka ko-
operacija, če smo zanimivi samo
te, gdo je treba za fol peneze
trdo delo odati.«
ODPRLA SE JE SEZONA VESE-
LIC NO AUF-BIKSA
Drogi Prleki, prišli smo tüdi v
glovno sezono naših kmečkih
veselic no zanimivih predstov
rokoborbe, »fčesni ga po gobci«,
turnirof no »auf-biks« pevskih
zborof. Tejko ali te glejte, ke te
jih enih por na drûgi svet sprav-
li! Tejko ali te glejte, ke te kla-
li samo tiste, ki so v službah,
drgačik more za brezposelne dr-
žova pogrebne stroške pločati.
SLOVENSKA BISTRICA
Po dugen cajti sen po malo po
Slovenski Bistrici jaga no sev«-
da marsike zanimivega zvcda.
Seveda van fsega ne smem napi-
sati, saj vena vete, ke preveč
dugega jezika tudi ne smen me-
ti .. .
To pred krotkin je v enih
cajtngah, ki izhojajo fsoki den
pisalo, ke ma bistriška osnovna
šola več penez kak občinski pro-
račun. Pjebi, to si vena prešte-
ja eden z dugimi prsti, ki si je
misla: »Navali brate na blagaj-
no v bistriški šoli.« Resen je to
eno večer bila fkrodjena blagaj-
na z enimi por taužnt (seveda
storimi dinari) Pjebi. toti še »e
je ne čista ohloda od jeze, gde
je razkova tisto blagajno, lekič
pa ga je tudi kop zadela. Ne
ven ali, če v toten primeri ne bi
bilo bojše, če bi v občinsko bla-
gajno segna no že itak srmašne
šolnike rajši pri miri püsta.
Tejko van naj po bo za gnes.
Piste mi, če se godi kaj zanimi-
vega v vaših krajih. Pište samo
tisto, v kaj ste čista zagvišno
prepričani, pa mo te že z mojo
pomočjo malo red naredli.
Ja, pa še na neke bi skoro po-
zoba! Zaj, ke so Amerikanci že
skoro čista za Luno odšli, sen
tudi jas začeja zbirati prvo eks-
pedicijo za fsemirski izlet na
Mesec. Prijovite se lahko fsi ti-
sti, ki vas že najmeje eno por
let zaporedoma »I.nna trka«. K
prijovi ne pozobte priložiti fseh
svojih izkaznic no dokumentov,
vašega dosedanjega udejstvovo-
ja no seveda priporočila zavoda
ali ustanove, ki bi vas rado po-
slalo na Mesec.
Te pa nič mi ne zamerte no ml
pište na antres Uredništvo le-
dnika. Heroja I.acka 2, Ptuj.
Vaš zvesti Lujzek
Prihodnji mesec
BODO ODPRLI MLADIN-
SKI KLUB
v Narodnem domu v Ptuju
zaključujejo adaptacijska de-
la pri urejevanju mladinske-
ga kluba. Predvidevajo, da
ga bodo odprli v začetku pri-
hodnjega meseca.
Te dni se bo sestal pro-
gramski svet kluba, ki bo se-
stavil program dela. Priteg-
niti bo treba čim več mla-
dih, ki naj v klubu delajo, se
izobražujejo in razvedrijo.
ZR
tujino ter srečanja v naših
domačih slovenskih gorah.
Takrat se skupaj poveselimo
in kakšno zapojemo, ob slo-
vesu pa si zaželimo, da bi se
kmalu spet videli.
Pridita! Pogovorili se bo-
mo. Naši prostori, kjer se se-
stajamo, so pri Feltrinu v
Zagradu. Alpinistične sestan-
ke imamo vsako sredo ob 19.
uri.
S planinskim pozdravom,
načelnik AO:
Ivan Sturm
STRA í IG
TEDNÍK — ČETRTEK. Oír МДјд
KMETOVALCI, ŽIVINOREJCI!
Na podlagi dogovora o poslovno tehničnem soùç,
lovanju med »l'eriilnino« l'tu.j in КК I'luj — obíj.
lom za zadružno kooperaciji» »Jože Гаско« I'luj ¡{¡j
omenjeni podjetji spremenili organizacijo odkupj
živine. Z novo organizacijo odkupa želimo znižaj
•itroške, racionalizirati prevoze in na osnovi tf,gj
doseči ugodnejše pogoje tudi za živinorejce v po.
?lcdu odkupa in cen.
Zato je bila potrebna delna sprememba odkupni),
mest in časov odkupa. Ta sprememba začne veljati
2. juni:a 1969.
Želimo seznaniti živinorejce z razporedoin odkup,
nih mest in časom odkupa, zato ta razpored ob-
javljamo:
Obrat za zadružno kooperacijo »JOŽE
LACKO« PTUJ
»PERUTNINA« PTUJ
Trčila sta mopedisU
in kolesar
Pretekli ponedeljeli
20,20 sta na cesti v vasij
vinci trčila motorist ®
slav Muršec iz Biša »
kolesar Anton Kolar''
Podvinc 29. Utrpela
je telesne poškodbe. ®
je za 750 dinarjev.
Tedriik izdaj? časopisni /.avf-r Ftujskj tednik. Ptuj, Нзгоја Lacka 2 Urejuje uredniški odbor; Anton Bauman (glavni in odgovori.1 uredni'<|
Hmclina Jože Slodnjak in inž Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Man"'
tisk. Maribor. Svetozarevska И. Rokopisov ne vračamo.