KATGLIŠK CERKVEN LIST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljA po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vinarjev, za četrt leta 2 kioni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za '/« leta 8 krone, za »/«leta 1 krono 60 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj LIH.	V Ljubljani, 28. decembra 1900	List 52.
Ki je s Teboj, večni sin Bog pravečni z visočin.
Božji sin, Ti 6tčin sad,
Si za svet se učlovečil; Rajski si zaptistil grad
In človeški r6d osrečil. Milost Svojo si nam dal, Grebe vse od nas prognal.
Zv«stim svojim vernikom Zdaj odprta so nebesa, TjA, novčdeš k rajnikom
N&še duše in telčsa, Kčncem prideš Še poslan S6dit vsčh na sodnji dan.
Vedno n&m ob bčku stoj, Ki Te prosimo pohlevno, Večne smrti križ je Tvoj
Rešil n&s, družino revno. Kedar pa nas vzame smrt, Vzvedi nas na rajski vrt.
Gledi na človeški rod
Milostno, ta vsi smo Tvoji. V6di naš pozčmski hod,
DA sovr&g nas ne prisvčji. Prčsbami, pokGroj naj Vnidemo do Tčbe v raj.
Dčkler naš ne mine Čas, Dokler bomo tli na sveti, Tebi hočemo na glas
Hvalo, čast in slavo peti. D&j, da prosti vseh grehot Tvojih vživamo dobrčt.
POmiluj nas ino sam
Ti, Gospčd! nas blagoslčvi; Milosrden b6di nam,
Za hvalnica').
S! ava Ti. vsesfini Bog!
Klanjajo se Ti svetčvi, In klH*č kar v eden slog Tvoji Te slavč rodovi: Kakor bil si 6d negda, T;tko b6§ na vekoma!
Vsf Te hvaK vsi častč,
Kerubfmi, Sčrafimi Sl&vospeve Ti grmč,
Vsf kril&tci Tv6)i ž njimi Tebi klfčo v jčden slog: Sveti, svčti, svčM Bog!
Svčt si večni gčspodar.
Svet, presvet vojska vlastitelj, Vseh svetov gospod. vlad&r; t Nebo, zemlja — vsčdržitelj — Vse objema Tvoja Čast, Vse, prav vse je Tvoja vlast.
Krfstov apostolski zbor,
Svetcev in prorčkov kita V rajski Ti pofiflja dvor Nova pevanja slovita. Vsi mučenci Te častč, Vse device Te slavč.
Koder koli iz veka v vek
Tvoji Te slavč rodčvi, Petje jim zveni v odjek.
V hramih Ti grmč glasčvi: Svet. presvet jedinec Tvoj, Ki odrešil svet je Svoj.
Sv6t, pcesvčt si svčti Duh,
Ti si pr&vi naš učitelj In tešltelj Svčjih slug; Ki je s Tčboj, vsedržftelj!
*) Gl. nemško: »Grosser Gott, wir loben dich.«
Mili Tvčji so glasovi. Ti nam kaži pr&vo pot. Vdruj nas peklenskih zmot.
Mat ve j Andrejevih.
Pripravite Gospodnjo pot!
iLuk. 3. 4.)
Ko je nas Izvelirar poslednjič nastopil svojo pot v Jeruzalem in se bližal mestu, prišla mu je nasproti nešteta množica ljudstva. Goreča množica ne ve že, kako bi — Gospodarja nebesom — dostojnejše počastila. Kinčala je pot, koder je jahal nebeški kralj, razgrinjala po cesti svoja oblačila in navdušeno pozdravljala nebeškega kneza.
Isti kralj. .Jezus, se približuje tudi nam. Skoraj bo hotel pri nas obhajati svoj duhovni prihod. Zato nas sv. cerkev iskreno kliče in prisrčno prosi: „ Pripravite Gospodnjo pot, ravne storite njegove steze: vsaka dolina naj se napolni, vsaka gora. vsaki grič naj se poniža; kar je krivega, bodi ravno, in kar je ostrega, gladka pot". S temi besedami je dramil Jezusov predhodnik Ivan Krstnik Jude iz grešnega spanja, pripravljal njihova srca za vreden sprejem dolgo pričakovanega Mesije. Z istimi besedami bodri tudi nas za dostojni sprejem nebeškega kralja.
Kako pa se pripravimo, to nam povedo vsklicne besede same. Pripravi j a j mo pot Gospodovo tako, da hribe: prevzetna d eja n j a , ponižamo, doline pa: napačno ponižnost, hinavščino z asu jemo. Srce naše je morebiti zaraščeno z gostim trnjem; ne pustimo, da bi po tej poti moral naš Jezus. Očistimo svoja srca v ognju prave pokore; saj nas k temu opominja Jezus, bližajoči se kralj sam.
Njegovo opominjevanje je tem nujnejše, tem prisrčneje, čim bližje je nam. Ne odlašajmo torej, začnimo takoj marljivo s plodonosnim delom. Sv. Cerkev nas resno opominja, da slu-šamo njegov glas: „Ne odlašaj se k Gospodu spreobrniti in ne odkladaj pokore od dneva do dneva; zakaj njegova jeza naglo pride in zadene te ob času maščevanja'4. V duhu pokore odpravimo iz srca, kar je nebeškemu kralju zoperno, kar mu pot zapira. rGladka bodi mu pot!"
Kmalu zaslišimo veseli glas: „Slava Bogu na višavah, mir ljudem na zemlji!" Mir ljudem, ki so voljni pripraviti se na dostojni sprejem nebeškega kneza. Kmalu pride knez miru, de-lilec milostij. Oni pride, po katerem sta zdiho-vala Adam in Eva v solzni dolini. On pride!
tako so klicali preroki od stoletja do stoletja. On pride! tako kliče sv. Ivan v puščavi ob reki Jordanu. On prihaja! tako se razlega danes po vseh zemeljskih pokrajinah. Ta klic hočemo poslušati in pripraviti Gospodovo pot: ravne hočemo storiti vse steze, vsako dolino napolniti, vsako goro in grič znižati, vse, kar je krivega, poravnati. To namreč vemo, da le potem zagledamo izveličanje božje, katero nam vshaja na betlehemskih planjavah v ljubeznjivem detetu. Z verskim prepričanjem, srčnim veseljem mu po-hitimo naproti in vshvalimo Gospoda:
Ceščen bodi, o Gospod, ki si obiskal svoje ljudstvo!
L. P.
Božični glasovi.
i.
Noč se razgrinja tiho nad vas . . . Vtihnil že vsak je človeški glas.
Mirno igra se zvezdic nebrcj, trudnim Zemljanom želeč pokoj.
Rajski krilatec čuva zemljo, nji jf» Rušenje nocoj doSlo . . .
Sanjaj, o sanjaj, srečni moj rod; tebi je rojen to noč Gospod!
II.
To se žare luči svetle! — Komaj se vidi drevesce iz njih . . .
Pesmico poj,
srce, nocoj
luči presvetli
nam dani z nebes . . .
Dete ljubo, z lučjo svetlo Ti nam preženi to grešno temo! . . .
m.
Vsako srce poje pesmi glasne svoje danes, dan veseli. In kaj bi ne peli?
Saj je odprto svetlo nebo, angeljci mir nam iz raja neao . . .
Torei. srce, pevaj, srečni čas umevaj, Dete božje v zali, v rajski luči hvali.
Generoz Maver.
Pri pastircih.
Paste so se ovčke bele, lisaste in začrnela; zraven so pastirji bdeli, ovčke čuvali veseli . . .
Glej! kar svit jim zlat zašije, žar se mil nad nje razlije: zbori angeljev krilatih iz nebes hitijo zlatih.
Pri pastirčkih se ustavi eden in vesel jim nravi: „Ro§enika vam oznanjam, Konec zdaj je grešnim sanjam!
Brzo v hlevec pohitite. Dete božje počastite . . . Naj povsod Rešniku svčta se razlegn pesem vneta!" . . .
K.
Molimo — Slovenci konec leta molimo!
Bliža se novo leto. Z zanimanjem, skoro bi rekel s skrbjo gledamo koncu leta v priliodnjost ne vede, kaj nam prinese. — Tako tudi Slovenci. Ali se nam je nadejati, ali bati? Bog daj, da bi bi bilo prvo!
Zato pa molimo, molimo — in z molitvijo se pripravlja j mo na prihod novega leta.
Molimo, kjer moremo, molimo mnogo, molimo pogosto, brez pretanka, molimo zlasti za duhovne dari!
V izgled za lepo in pravo molitev naj nam bodo svetniki.
O sv. Arzeniju, puščavniku, in se o mnogih drugih je znano, da niso molili le po dnevi, ampak tudi velik del noči so preeuli v molitvi, kadar so se pripravljali na kake posebno imenitne dogodke.
Sv. Ludovik je molil, ko je bil na potovanju jezdeč na konju. Vedno je bil v molitvi. In ko so mu očitali, da zanemarja čas z molit-
vijo, je rekel: „Ko bi toliko časa izgubil pri igri, ne rekel bi mi nihče ničesar!44
Sv. Aleksander, ki je umrl 1. 430., je sezidal na bregu reke Evfrat samostan s 4000 menihi, ki so molili vedno in nepretrgoma za blagor njegov in blagor države.
Sicer pa molimo lahko tudi s kratkimi vzdihljeji, da, 8 svojim navadnim vsakdanjim delom, ako je le opravljamo iz pravega namena in je darujemo Bogu v čast in bližnjemu v korist.
Molimo torej dragi katoliški Slovenci, molimo veliko, da Gospod umakne pretečo sibo, ki jo je morebiti dvignil že za prihodnje leto nad nas mili narod slovenski, kdo ve, ali nas ne udari? — Molimo pa tudi za bližnjega: in sicer ne le za prijatelja, ampak tudi za sovražnika.
Dal Bog, da bi se uresničile besede Prešerna, čegar stoletnico rojstva smo pred kratkim slavili, ki poje:
Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, Jim milSe zvezde kakor prej sijale
O.
Ugovori in odgovori.
Francosko napisal Abbe de Segur.
< Konec
XL.
Mladina se mora iznoreti.
Odgovor: Dobro, le naužij se mladih let. a v čem pa je to uživanje? Mar v pijanosti? ali v tem. da zapravljaš svoj denar, svojo čast. svoje zdravje in svojo večno srečo v družbi slaboživečih ljudi ? ali v tem, da se Bog žab? Zare5*. čudno je to nravoslovje. V sv. evargeliju ne vem temu nravoslovju prostora; a tudi mu zdrav človeški razum nasprotuje.
D a, n a v ž i t i se je treba mladosti stem, da delamo to, kar je prav in dobro, in da se varujemo tega. kar je slabo, da torej zvesto iz-polnuiemo dolžnosti svojega stanu Edina razlika med mladostjo in starostjo je v tem. da je mladost živahnejša in krepkejša in radi tega mora mladost tudi živahnejše in krepkejše izpolnovati svoje dolžnosti in delati dobro.
Minuti mora tudi mladost, a minuti mora tako, da je bila Bogu in ljudem všečna, da je predhodnica častiti in blagoslovljeni starosti. Treba je že v mladosti sejati, da bo imela duša kaj žeti ob času smrti.
Ali more biti kaj lepšega na svetu nego čista, nedolžna, sveta mladost? Ne, nič ni bolj ginljivega in ljubeznjivega nego mladost, ki izpolnuje svoje dolžnosti. O, da bi vsa krščanska mladina poznala to svoje dostojanstvo! Za nikako
ceno ne bi hotela dati svoje čistosti! Izgubljena se nikdar ne povrne. Nedolžnost izgubljena — je ura zamujena.
Da, tudi kesanje vrne duši zadovoljnosti in miru; — a kes ni nedolžnost!
Da bi vedela mladost! Da bi mogla starost!
XLI.
Pozneje, ko ne bom imel več toliko dela, bom izpolnoval svoje verske dolžnosti. Pozneje se izpovem; prav gotovo pa ob smrtni uri. Ne bojte se. ne umrjem brez svetih zakramentov.
Odgovor: Torej kasneje, praviš?
Da, zares
Ali pa veš, dragi prijatelj, da boš pozneje mogel izpolnovati verske dolžnosti, ali veš. da ti bo to mogoče ob smrtni uri? O, koliko jih je že reklo prav kakor ti: »Jutri, pozneje", a niso dočakati tega „jutri". prehitela je je smrt, sodba, večnost . . .
Koliko se jih ni hotelo izpovedati, ko so imeli priliko; a ko so se hoteli, — niso se mogli.
Ti praviš, da se hočeš izpovedati na smrtni postelji? Kaj pa. če te smrt prehiti, predno se iz-poveš ?
»Saj je Bog usmiljen", tako mi odgovarjaš.
Da, Bog je usmiljen in zato ti nudi uprav danes odpuščanje grehov, dasi ga ne zaslužiš. A dobro pomisli: isti Bog. ki je skesanemu grešniku obljubil odpuščanja grehov, mu ni obljubil jutrišnjega dneva. Ne, uprav nasprotno. On nas je opominjal, da bodimo oprezni, ker smrt bo prišla iznenada. Poslušaj, dragi prijatelj kaj pravi tvoj Gospod Jezus Krist (Matej 24 j:
(Vrsta 42.) Čujte tedaj, ker neveste, katero uro pride vaš Gospod.
44) Torej bodite pri pravljeni; k er ob uri, ki je ne veste, bo prišel Sin Človekov.
50.)	»Da. prišel bo Gospod onega hlapca; a v dan. ko se ne nadeja in ob uri. ki je ne ve*.
51.)	»in zavrgel bo nezvestega hlapca.....
in tam bo jok in škripanje z zobmi".
Bil je mladenič, ki je sovoril, kakor ti: »Izpovedal se bom 2e pozneje. Ne bom ne umrl brez svetih zakramentov". Naenkrat je zbolel. Mati mu je govorila o neumrljivi duši, o duhovniku in izpovedi. Mladenič je še imel vero, a dolgo časa je že zanemarjal svoje verske dolžnosti Tudi sedaj se še obotavlja ter odlaša izpoved. Slednjič se odloči za izpoved. Naglo gredo po duhovnika. Bilo je že zvečer, in duhovnik je bil slučajno malo poprej poklican k drugemu bolniku. Iščejo ga in iščejo, konečno pride duhovnik domov in takoj odhiti k bolnemu mladeniču, a bilo je — prepozno. V groznih mukah in v še večjem obupu je mladenič izdahnil svojo dušo.
0, kolikrat se sliši, da je ta ali oni umrl nagle smrti. Mislim, da bi bilo odveč navajati raznih primerov. Vsak dan slišimo, da je tega in tega kap zadela, ali se je potopil, ali padel in si vrat zlomil
i. dr. In ti kljubu temu odlašaš na jutrišnji dan. dasi se gre za izveličanje tvoje duše.
Deček je nedavno pristopil prvikrat k sv. obhajilu. Ta srečen dan je sklenil resno: „Ako bom kdaj tako nesrečen, da storim smrtni greh, tedaj se hočem še isti dan izpovedati. predno ležem k počitku".
In zares, pripetila se mu je nesreča. Bila je sobota, in p~<leg tega še slabo vreme, in duhovnik je bival daleč Izprva si je mislil deček: »Rajši pojdem za nekaj dni4. Naenkrat pa se spomni svoje slovesne obljube in neki notranj glas mu šepeta: „Stori, k*r si obljubil, pojdi k izpovedi!" Še se obotavlja. V svojem srcu bojuje hud boj, slednjič pade na k^l^na in moli Č-»ščeno Marijo, da bi ga Bog razsvetlil in mu dal pravo spoznati. — Vstane in se napravi na pot. Ko se je vračal od izpovedi domov, sreča ga gospa, ki ga vpraša, odkod da prihaja. Z veselim obratom jej pove, konečno jo zagotovi, da bode lahko spal po noči, ker je vsled izpovedi sopet v milosti božji.
Mati ga je o1) nedeljah navadno pustila da je dalj časa spal. Tako tudi to jutro. Ob sedmi uri potrka na vrata njegove sobe in ga pokliče. Za četrt ure ga sopet kliče. A. ker se ne oglasi, gre v sobo : »No, zaspanec, ali te ni sram, ura je polu osmih*. K postelji pristopi, prime ga z\ roko. a roka je — ledena. Mati se ustraši, in se zgrudi na zemljo. Njeno dete je mrtvo, telo mu je že mrzlo.
Srečen, da ni odlašal izpovedi do drugega dne!
Bodi tudi ti, dragi prijatelj, ko čitaš te vrstice, tako moder in stori tudi tako!
Konec.
Morebiti boš, dragi bralec, slišal med ljudmi ali čital v časnikih še drugih »ugovorov" zoper sv. vero Na vel sem ti tukaj le one, ki so najbolj razširjeni. Naj bodo ugovori taki ali taki, vsi so le zvijaški zaključki t. j. govorilo, le na videz resnica. Ni resnice proti Resnici.
Ako bi pa bil še kak ugovor, tedaj ti, dragi prijatelj, svetujem, pojdi do vrednega duhovnika (saj jih je. hvala Bogu, dosti med nami) Ne boj se ga, sprejel te bode gotovo prijazno. Razodeni mu svoj ugovor in poslušaj, kaj ti odgovori.
Skušaj pa, da se dobro poučiš v veri; čim bolj jo boš spoznal, tem bolj jo boš ljubil. Marsikdo jo sovraži, ker je ne pozna, ker si jo misli popolnoma drugačno kakor pa je v resnici. Zato govori proti veri.
Želim, da bi bili ti razgovori, ki sem je imel s teboj, tvoji duši v izveličanje.
Ako je kaka točka, ki to ne prepriča koj, čitaj jo sopet in jo dobro razmišljuj. Če se ti pa navedeni dokazi zde premalo podprti, tedaj vedi, da je to le moja krivda, ne pa resnice, ki sem jo zagovarjati hotel.
Želja, da kolikor mogoče kratko odgovarjam, in pa moje male zmožnosti so vzrok, da sem bil kje nekoliko površen.
O, ko bi se mi bilo posrečilo, da bi ti bil okrepil s tem spisom vero, vzbudil ti ljubezen do čednosti in gorečnosti, za dušno ti izveličanje! To je bil edin namen tem
vrsticam. Moj trud bi potem ne bil zastonj. Moja knjižica bi bila dobro delo.
Naj ljubi Brg blagoslovi tebe, dragi bralec, in naj slednjič blagoslovi tudi mene!
Sedaj se pa. dragi bralec, s teboj poslavljam. Z Bogom, na svidenje! Bog ukrene tako, da na svidenje — v nebesih Amen.	A. M.
Dobri pastir.
(Konec.)
Po svetem opravilu ostane župnik še pri bolnici spoznavši, da ne dočaka jutranje zore. Sklenjenima rokama je ležala bolnica mirno na trdi slami; a po mrtvaško bledem obrazu je bil sedaj razlit nebeški mir in blede ustnice so šeoetale:
, H vala ti o moj Jezusi Hvala!"
Župnik je med tem stopil k oknu in je odprl. Okuženi zrak v sobici omamil ga ie popolnoma, <?lava mu je postajala vedno težja, zdelo se rnu je, kakor da vse v sobi v divjem vrtincu pleše krog njega.
Naslonil se je na okno, da se navžije svežega zraka. Nehote se je spomnil svarjenja hišne gospo dinje. Trda vse to ga je navdajalo z nebeškim veseljem. Kolikokrat si je želel šemlad dijak, da bi kot mašnik umrl po vzgledu nebeškega Pastirja življenje darujoč za rešitev svojih ovčic.
Misli si: morda je sedaj prišel Čas, da se mu izpolni želja otroških let! Brez števila zvezdic je blestelo na nebu da — tam gori nad zvezdami je njegov dom! Kakor zamaknjen je zrl župnik na ta blesteči nebeški obok. Zdelo se mu je. kakor da čuje glas svojega nebeškega učenika:
.Pridi, zvesti in modri hlapec, pojdi v veselje, katero ti je pripravljeno od začetka"
Globok vzdih bolnice je vzbudil župnika iz za mišljenosti. hitel je k postelji in spoznavši, da se bolnici bliža zadnja ura je prižgal svečo in začel moliti mrtvaške molitve. Šepetaje je ponavljala umirajoča besede: Oče, v Tvoje roke izročam svojo dušo! Globoko oko je še enkrat zažarelo, še en globok vzdih, — in duša je zapustila to trhlo telo ter stopila pred usmiljenega Sodnika.
Smrtno utrujen se je dvignil župnik od postelje. Zvezde na nebu so jele ugašati, na vshodu pa je jutranja zarija naznanjala prihod novega belega dne.
* *
V stolpu bližnje cerkve bila je ura prav tri. ko je župnik zapustil umrlo. Gospodinje, ki mu je prišla opirat hišna vrata, je prosil, naj skrbi za umrlo ter je obljubil poslati denar za pogreb. Po ozkih polu mračnih londonskih ulicah je hitel proti domu.
Čutil je nekako omotico in silno utrujenost.
Hoteč si nekaj ur odpočiti je legel v posteljo — a ni se mogel več dvigniti z nje.
Poklicani zdravnik je zmajal z glavo, in ko mu je župnik povedal, kje in kako je prečul preteklo noč, dejal je zdravnik:
,Vi, gospod župnik, ste ravnal i, kakor bi storil v tem slučaju vsak katoliški duhovnik, in prav tega jaz kot luteran nisem v stanu razumeti.
Naši duhovniki tudi obiskujejo bolnike, toda le take, pri katerih ni nevarnosti; vi katoliški duhovniki pa celo z nekim veseljem hitite v gotovo nevarnost. Tega ne razumevam8.
Smehljaje se odvrne župnik:
^Obiskovati bolnike je dolžnost vsakega katoličana. saj to zahteva ljubezen do bližnjega in za katoliškega duhovna pač ni večje sreče nego je ona, če zamore umreti kot junak svoje dolžnosti, kot pravi namestnik Gospodov8.
Globoko zamišljen je zapustil zdravnik župnika ter se podal na njegovo prošnjo v hišo. kjer je leža'a umrla
Gosnodar in njegova sopr< g* s* n»sta mogla dovolj načuditi župnikovi pogumnosti. a ko sta od zdravnika izvedela njeg >vo stanje, dejala je gospodinja :
„Da, da, kaj takega so zmožni le katoliški duhovni4
Za pogreb vse urelivši je hi«-el zdravn k domu a besede žipnikove so mu donele velno po ušesih,
„To je torej sreča — mislil je sam pri sebi — v najlepših leti ti dati življenie — kot junak svoje dolžnosti Kesnerazamno to ravnanje katoliških duhovnov"
D mu prišedši, je hitel v pisarno — k knjigam. A zaman! kar je bral — ni razumel! Niegove misli so hitevale vedno zopet do župnika V njegovi duši se je naenkrat pojavila misel: kaj. ko bi Dostal katoličan?
Sam se je prestrašil te misli Njegovi stariši in pradedi so bili luterani — in on naj bi oa izneveril veri svojih očetov? Kako nehvaležno to — kako grlo! A pogasi! Kot zdravnik je pa vender le imel večkrat priliko biti pri smrtni postelji katoličanom in kak razloček se je pojavil tu časih'
Pri luteranih strah pred .smrtjo goreče hrepenenje po življenju in vživanji, pri katoličanih pa: sveti mir in vdanost v božjo voljo. Vse to šlo je zdravniku po glavi. Slednjič je vstal ter se napotil do župnika. Našel ga je mnogo slabšega
Spoznal je koj. da se bolnikovo življenje bliža koncu, ter mu to tudi razodel.
A z veselim nasmehom je odgovoril bolni župnik:
„HvaIa Vam. gospod, doktor", in roke sklenivši je dojtavil poluglasno:
„Hvala ti, o Gospod! Tvoja volja se zgodi". *
Nekaj dnij pozneje se je pourkal po ulici mrtvaški sprevod.
Tužno so doneli zvonovi pri sv. Magdaleni in mimogredoči so si Šepetali:
„Št. Magdalenski župnik! Škoda zanj!"
Koj za mrtvaškim vozom je stopal naš zdravnik. Bil je pri župnikovi smrti navzoč ter se ni mogel prečuditi, s kakim veseljem in kako lahko da se je ločil ta župnik od sveta. Da, tako zamore umreti le on, ki si je gotov večnega plačila.
In ko je stal ob odprtem župnikovem grobu; ko je videl, kako so plakali tu ubožci in siromaki. Št. Magdalenske župe za svojim očetom in dobrotnikom; tedaj je tudi on luteran pokleknil ob grobu
in v njegovi dn5i je dozorel eklep. da postane — katoličan
*
• *
Nekaj mesecev po župnikovi smrti so klečale ob njegovem grobu tri osebe: Zdravnik, pa gospodar in gospodinja one k*še. kjer si je župnik dobil smrtno bolezen.
To župnikovo poslovanje in njegova junaška smrt — uprav na bojišči — je ginilo vse tako, da so kmalu potem prestopili v katoliško vero.
Pred nekaj urami še le bili so vsi trije v Št. Magdalenski cerkvi slovesno sprejeti v narečje edino prave in izveličalne katoliške cerkve.
Marici Čeh i nor a.
Stolna cerkev v Ljubljani*)
(Dalje.)
Oglejmo si ponatančneje slike vsake šen-klavske kapele posebej.
Prva kapela na desnici, ko se pride skozi velika vrata v eerkev, je posvečena sv. Magdaleni. Slika v oltarju: sv. Magdalena v nebeškem zamaknjenju je izmed najkrasnejših slik. Slikar je nam nepoznat. Na zidu je pet slik na presno, ki predstavljajo posamezne dogodke iz življenja sv. Magdalene. Na desni strani sv. Magdalena sedeča pri nogah Gospodovih, za njo stoji njena sestra Marta, vprašajoča Jezusa, zakaj jo pusti samo pri opravkih. Nad to sliko je druga mala: Angelj kaže sv. Magdaleni odprti grob Izvcličarjev. Na levi strani kapele je naslikano izpreobi njenje Magdalenino: Svetnica umiva v hiši farizejevi Izveličarju noge in mu jih brise z lasmi. Mala slika nad to kaže, kako se ji je Jezus po svojem vstajenju prikazal kot vrtnar. Na »tropu je vnebovzetje sv. Magdalene. Pri vhodu v kapelo ste alegorični sliki in sicer na desni ljubezen, na levici pa žalost. Oltar je iz lepega črnega mramorja.
Druga kapela na levi je posvečena Izveličarju, zat«> je tudi na oltarni podobi Kristovo vstajenje in njegova zmaga nad satanom in smrtjo. Na desni strani je naslikan Krist pri vodnjaku s Samarit.nko, vrhu te je mala slika: hudoben duh skuša Krista. Na levi kapelini strani je Lazarjevo obujen je in nad tem je naslikan Jezus na Oljski gori. V ozadju pri oltarju je naslikana na desni strani sv. Katarina Si-jenska. na levi sv. Alojzij. Na stropu je Kristov vnebovhod. Pri vhodu sta zopet alegorični podobi in sicer na desni strani je naslikana devica z maziinimi pripravami, na levi pa nebeško poželenje. Na sredi oltarja je soha žalostne Matere Božje z mrtvim Izveličarjem v naročju. Na ol-
*) Gl. ..Danico« St. :i.r>. str. 274.
tarju je na desni strani soha sv. Roka, na levi pa sv. Sebastijana. — V rakvi pod to kapelo počiva truplo knezškofa Antona Alojzija Wolfa, ki je umrl 7. februvarija 1859 in pa knezškofa Ivana Zlatoustega Pogačar, ki se je v večnost preselil v dan spreobrnjenja sv. Pavla, 15. ja-nuarija 1884. — Dva škofa-velikana torej izmed vladajočih na stolici sv. M a k s i m a. Če smo prav poučeni, je le se za enega mrtveca tu prostora.
Tretja kapela je posvečena sv. apostolu Andreju, kojega življenje se nam predočuje na stenah. Na desni strani: Krist pokliče Andreja za svojega apostola; vrhu te je mala podoba: sv. Peter pripelja sv. Andreja k Jezusu. Na levi steni je mučeniška smrt tega apostola: mala podoba nad to predstavlja sv. Andreja in Ivana, ko vidita Jezusa prihajati k sebi. Pri vhodu je na desni strani naslikan Salomon, na levi pa Mozes. V oltarni podobi je sv. Ivan Nepomuk, ki ga neso angelji v nebesa. Naslikal je to podobo Langus. Na menzi je lepa slika umirajočega sv. Frančiška Ksaverija. Slikal Andrej Herlein. Oltar je m ramori ranega lesa. Naredil ga je podobar Tomec iz Št. Vida.
Na levi strani poleg prižnice je oltar, na katerem je postavljen velik križ s Križanim. Na straneh stojita sobi Matere Božie in sv. Ivana.
Na drugi strani leče je kapela posvečena presv. Trojici. Podoba v oltarju: Kronanje Marijino od Langusa. Na desni steni je naslikan Abraham s tremi potniki v angeljskih podobah: mala slika nad to kaže Elijo v puščavi, kateremu streže angelj z jedili. Na levi steni je po-gosčenje treh angeljev po Abrahamu. Na stropu je slika, ki predstavlja spečega Jakoba, ko vidi v spanju lescev, po kateri hodijo angelji v nebo. Oltar in oba krasna angelja sta iz kararskega marmorja. Pri vhodu je na desni kralj David, na levi Aron.
Naslednja kapela je pravzaprav posvečena sv. Juriju, deželnemu kranjskemu zaščitniku. Ljudje jo pa nazivi jejo danes navadno: „Kapela Naše ljube Gospe presv. srca". V altarju je jako lepa soha „Naše ljube Gospe" z Jezus-čekom. Na menzi stoje tri podobe: Sv Jožef z Jezusom, na levici sv. Terezija, na desnici sv. Marjeta Kortonska. Vse tri podobe so Langusove. Ograja te kapelice je iz dragocenega kararskega marmorja. Slike na presno so povzete iz življenja sv. Jurija, in sicer na desni steni svetnikovo obglavljenje; vrhu nje: Sv. Jurij se zagovarja pred kraijem; na levi steni pa: Sv. Jurij v poganskem tempeljnu in vrhu te: mučenje sv. Jurija v ječi. Na stropu
je naslikano vnebovzetje tega svetnika. Pri vhodu ste alegorični sliki: vera in upanje.
A. M.
(Konec prihodnjič.)
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Namen za mesec december 1900.)
(Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) a) Glavni namen:
Jubilej.
£ fcj Ko bode v prihodnji S lvestrovi noči polnočni zvon izbil zadnjo uro starega leta, takrat bode vzkliknilo marsikatero katoliško srce: „Hvala Bogu! To je bilo res blagoslovljeno leto za Rim. sveto mesto, in za vso našo sveto cerkev", g. i Od severa in juga, vzhoda in zahoda so hitele pobožne množice romarjev proti središču katoliškega sveta, da se udeleže milostij snetega leta. da po zdravijo tam očeta krščanstva, da prineso seboj v domovino novega življenja novega navdušenja in ljubezni do matere cerkve Dasiravno še ni določeno število b ož jepo tni ko v, vendar jih je bilo na sto tisoče, ki so romali na grobe sv. apostolov. Prihaiali so mnogoštevilni romarji iz Se verne in Južne Amerike in iz vseh delov sveta; zadnje dni septembra so prišli romarski vlaki z Be rolina, Kolina, iz Švice in Avstrije, iz Francije, Španske, Portugalske, Belgije in Amerike.
Z vojskujočo se cerkvijo se je pa združila k dostojni proslavi jubilejnega leta tudi zmagoslavna cerkev. Cela vrsta služabnikov in služabnic božjih je bilo povzdignjenih to sveto leto v svetniško čast. da so nam v vspodbud-ljiv vzgled in da prosijo pri Bogu za nas.
Postalo je to sveto leto krasen dokaz življenske moči, katero preveja katoliško cerkev, dokaz vernega mišljenja pri katoliških narodih ter vir izveličanja za nebrojno duš. Kakor pogledujemo zvečer hvaležno proti solncu, ki nam je dajalo svetlobe, toplote in plodovitosti. tako moramo sedaj pogledovati globoko hvaležnostjo k Srcu Jezusovemu, ki nam je dodelilo vse te dobrote
A ne samo k zahvali nas opominja glavni namen tega meseca, pred vsim naj nas opozarja na bodoči splošni jubilej.
Že izza jubilejnega leta 1500 običava namreč sv. cerkev, da po rednem jubileju, ki se vrši vsakih 25 let, razširi svetoletne odpustke po celem krščanskem sveto. Cerkev je pač dobra mati in zato noče le nekaterih maloštevilnih obogatiti; ona hoče. da uživajo vsi njeni otroci obilico njenih dobrot, katere deli radodarnimi rokami. Tako se bodo tudi milostne vodč minolega jubilejnega leta sedaj razlile po vsem svetu. Kakor veletok, ob čegar obrežju poganjajo razna sadna drevesa, potečejo po vseh deželah prav do najbolj oddaljenih otokov, kjer bivajo katoličani.
S tem novim 1901-vim letom napoči čas duhovnega prenovljenja, ob katerem poživlja papež vse vernike k pokori in poboljšanju, k dostojnemu prejemanju sv. zakramentov, k zatajevanju in premišljevanja .Pripravljajte pot Gospodu, poravnajte
njegova pota!" (Mark. 1, 3), tako kliče glas sv. cerkve v mesto in deželo v srca vernikom. Da ta klic ne bode ostal brezvspešen, temu jamči zgodovina prejšnjih jubilejnih let. Bila so — rekli bi — veliki ljudski misijoni, ki so se vršili po celem svetu.
Jubilej je dalje čas odpuščanja krivde in kazni. Kakor pomiloščajo knezi ob posebno radostnih dneh pregnance in ujetnike, tako je pripravljena tudi cerkev sedaj, da odpusti grehe in grešne kazni vsem, ki se skesano pozovejo do nje. Zato podeli spovednikom posebno oblast, da smejo odvezati vseh grehov, naj si bodo še tako veliki, ozdraviti vse rane zatreti vsako krivdo. A ne le to, vsled moči katero ji je dal Krist, odpušča tudi vse zaostale časne kazni ako se opravijo predDisana dela Bolj kakor kedaj je sv. ctrkev podobna te dni oni čudoviti kopeli, o kateri nam pripoveduje evangelij Njeno vodo je včasih zapli^kal angel) Gospodov, in kdor je prvi stODil vanjo, ta je ozdravel pa naj je imel kakoršnokoli bolezen. Ob valovih božje milosti, ki je poverjena cerkvi, leže pomoči potrebni in po zdravju koprneči nešteti duhovni bolniki: slepi, hromi jetič-ni in dr Kadar se pa praznuje jubilejno leto. takrat zbudi duh Božji te vode k silnemu valovanju in kdor le resnično želi. ta lahko ozdravi od vseh svojih dušnih bolij.
Slednjič je jubilej tud« časmolitve indobrih del Kajti kdor resno misli na svoje izveličanja, ne zadovolji se s tem, da stori Ie najpotrebnejše, temveč, skuša si po besedah apostolovih .zagotoviti izveličanja z dobrimi deli". Vrh tega ne ostane dobri vzgled gorečih in krepostnih kristijanov brez blagodejnega vpliva do mlačnih ka^ol čanov. Kakor va' vzbuja val. dokler se ne zaziblje celo morje, tako vspodbuja vzgled pobožnega kristijana tudi druge k pobožnosti.
Z veselim unanjem smemo torej zreti v novo leto. Molili pa bodemo, da poslušajo vs« otroci matere cerkve nravičniki in grešniki, glas Jjzusov^ga Srca: „naj bi se povsod vera, strah božji in pobožnost utrudila in oja^ila naj bi se duh molitve ohranil in pomnožil, naj bi se zadostilo z dobrimi deli za grehe, ki so izzvali jezo Bižjo". (Jubilejna okrožnica Pija IX. leta 1875.)
„Glej sedaj je milostipolni čas; glej sedaj je dan izveličanja!" (2. Kor. 6 2.) „Z veseljem bodete zajemali vodo iz virov izveličanj*". (Iz 12 3).
Nameni za mesec december 1900. b) Posebni nameni:
28.)	Nedolžni otrool. Krščanska vzgoja v šoli in doma. Katoliške šole. Snažnost in čistost pri mladini. Slovenska mladina.
29.)	Sv. Tomo Kanterbnrikl. Da bi se uvedla mari-janska kongregacija na gimnazijah. Izpreobrnitev bramancev.
30.)	Sv. Sabin. Ljudski misijoni. Pospeševalci molitvenega apostoljstva. Naraščaj katoliškega učiteljstva na višjih šolah.
31.)	Sv. Silvester. Sv. oče. Jubilej. Zahvala za dobrote, prejete v preteklem letu. Vsi udje molitvenega apostoljstva in bratovščine Srca Jezusovega, ki so umrli v decembru in ki bodo meseca januarija bodočega leta umrli.
N.
„Danica" 1900. leta in vabilo k njeni narocbi za 1901. leto.
Z januarijem 1901. leta nastopi rZgodnja Danica" svoj 52. oziroma 53. letni tečaj: prvokrat seje namreč prikazala četr. 4. prosinca 1. Ib49 na slovenskem obzoriji. Leto poprej je nosila naslov „Slov. cerkveni časopis". — Cerkveni časopis- in r Danico" so slovenskemu svetu vzbudili slavni knezškol dr. IvanZlatoust Pogačar, obema listoma prvi urednik.
Koliko je „I)anicau storila to dolgo dobo let. to spada v zgodovino verskega ter narodnega živenja slovenskega rodu.
leni potem se je trudila stopati tudi za mojega dosedanjega dveletnega uredovanja.
Nepripravljen in uredništvu s cela neuk sem se sprejemši to nalogo trudil, da je napredoval list za listom irledo vsebino in glede primerneje razdelitve tvarin. Kakoršna je sedaj, taka bode v prihodnjem svojem letnika brez bistvenih »»rememb.
Sodelovali jej oodo tudi zanaprej na raznovrstnih nabožnih poljih skušeni stari pisalci in pa oni bujni mnogoštevilni mladi, ki so se ljtil>eznjijo lista oklenili že koj 1899. in 1900. leta tako. da so svojimi krasnimi doneski razveseljevali „Daničinilr bralcev ter jim vzbujali to upapolno zavest, kako vneti in peresom oboroženi delalci na poprišči svete cerkve postanejo, ko le za malo časa stopijo med svoj rod kot delilci milosti Božijih in svojega naroda vneti dušni pastirji.
Pridružile so se listu v vezani in nevezani besedi še vrle ženske moči. vneto služeč naši vzvišeni stvari. Tndi one nočejo omagati v sodelovanji. Opozarjam drobnih proizvodov nekterih mladih pesnikov — pevcev po milosti ji Boži ji prav v pravem pomenu besede in velečastni cerkveni pesmi služečemu visokemu svetnemu dostojanstveniku. ki se je listu priklopil letošnje 1. polletije in mu mil bode tndi v naprej.
Neza« eljivo rano pa je tem delalnim vr>tam in meni usodil Vsevladar to 1900. leto, ko je presadil v nebeške vrtove dva vrla mi alojzijeviška gojenca : še-le 221etnega ljubljanskega bogoslovca Mihaela Kogovšek in pa člana rimskemu germaniku le 2Jletnega doktorja pravu, Ivana .Tuvana. Vnetnikoma za dobro ter najboljo stvar še enkrat prosim obilega Božijega povrnila.
..Danica* 1. 1901 skonča župnik Lavtižarjev tehtnostni spis „Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj." To obširno vednostno delo je pač one vrednosti, da i>i se z njim ponašal slednji list, bodi si že tega ali druzega jezika. Koj. ko se dokonča ta spis — pride na njega mesto podrobnostna rŽgodovina Trsteniške župnije" izpod vrlo vešče dlani. Do mala vsaka številka donese tudi kak životopis slovanskih ublažencev in svetnikov. Če bo le prostora, natisne se še v tem letniku o. Adolf Doss-ova imenitna „Mladinina bisernica*1 in pa zgodovina romanja mladega nam sodelalca v Lurd.
Vrhu tega ..Danica* priobči vse ljubljanske pastirske liste in še kteri sosebno merodajni, mi v porabo doposlani kacega sosednjega nam škofa.
Bralcem vname marsikatero iskrico do spodbudnega živenja ».Razgled po tujini" in po „I)omovini" ter ,, Listek- — naslonjen do mala vselej sosebno na slovansko in slovensko ter avstrijsko zgodovino, v očeh kolikor mogoče milo kranjsko očetnjavo ».Škofijska kronika" prijavi kot do sedaj vse s cela zanesljive kranjske du-hovske zadeve in pa o delovanji ljubljanskega škofa vesti, kot jih ne donese noben drug časnik.
(Slede pisave ohrani rI)anica" v vabilu za I. 19n0 označeno svoje stalo o polu glasnici „eu in o brezna glasnica h: a pred vsim pa jej bo mar jezikovi izoliki velepomembne rl-oveu čist obe to povdar-jajoč. da jo danes trde prav vsi oni peresniki, ki jim je res mar častite prihodnosti našega slovenskega na reč i j a. — Le glede črk rvu in pripusti zanaprej pisalcem veče prostosti ne držeč se ob tem preveč poljubne fonetične pisave, kot jo uporablja naš slovnični prvak o. Stanislav Škrabec in s cela tudi ne tiste etimologične, kot Jo je uvel v spis« Slovenski pravopis".
prof. Leveč, ker jej neredkokrat prav hudobno kljubuje staroslovenski Miklošičev slovar. Zato se kolikor mogoče vrne do .lanežičevih še najutemeljenejih naukov o rv" in „uM, koje je srečno uporabljal v svojih spisih tudi nmrli kan. prof. Mam.
Cul sem in pismeno prejemal spodbudljivih glasov: kako ljubo je temu ali onemu „Daničino" branje. Bilo mi je to v veliko zadoščenje. A želim pa ob takem, naj se namnoži še število naročnikov. Ne zadoščajo mi le gole simpatije — in za trud, „Danici- darovan, je njenih naročnikov brezdvombeno premalo. Dokler je pa teh le v tem številu, založništvo ne more prijenjati v cenah.
Častita gospiea-lastnica Blaznikove tiskarne mi je vsled moje prošnje rade volje dovolila prihodnjemu letniku novih vsakovrstnih črk in prepon ter boljega rDaničinega" papirja. Ob enem mi je obljubila vreje-nega listovega oskrbovanja.	*
„Daničinou založništvo naznanja za leto 1901 naslednje cene:
rDanica" za vse leto stane po pošti 7 K — v.
„ pol leta „ „ „ 3 „ 50 „ V Ljubljani prejemana za vs1 leto 6 r — „ »	» »pol leta 3 „ — „
.	" »»	»	r Vi v 1 r» 50 n
Za prinašanje na dom se plačuje 80 v. na leto. Posamezne številke so po 20 vS5a6fc^»Tdletno spreminjanje adrese se plača 30 v.
Naročnina se pošilja najceneje poštnimi nakaznicami naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani".
*
* *
Vsem Vam čč. .Daničiuim" pisateljem in bralcem, vsem Vam somišljenikom in prijateljem — vsem11 slovenskemn naroda naj Božija Vseasmiljenost podeli najblaženejega 1901. novega leta.
Ljubljana, 24. decembra 1900.	Tomo Zupan.
Odgovorni urednik Tomo Znpan.
— Tiskarji in založniki Joief Blasnikovi nasledniki v Ljubljani