BLAŽ KOCEN.
(Ob stoletnici njegovega rojstva.)
Vsakdo se še spominja iz svojih šolskih let Kocenovega zemljepisnega atlanta. Rabili so ga po različnih šolah, ljudskih in srednjih. Saj je bil to prvi domači atlas v Avstriji, primeren za šole. Pred Kocenovim atlasom so rabili v šolah prejSnje Avstriie le tuje proizvode, ki se niso dovolj ozirali na avstrijske razmere. Ko pa je izdelal Kocen 1. 1870 svojega, je bil tako dober, da se je kmalu vpeljal po vseh šolah. Kabile so se vedno nove izdaje, ki so se seveda izpopolnjevale in ostale ! v rabi do današnjih dni. Dobil je Kocenov atlas sicer tekmeca, tod* ta tekmec ga ni mogel izpodriniti,'
Kdo je bil ta mož, čigar atlas se je rabil pol stoletja po avstrijskih šolah ? Blaž Kocen je   bil   sin   slovenske   matere.   Narodil se je 24. januarja 1. 1821 v vasici Hotunje župnije in občine Ponikva ob Južni železnici kot sin j revnih   kmetskih   starišov.   V ljudsko šolo je j hodil doma na Ponikvi. Jeseni 1. 1833 pa je I odšel   v   Celje v šole, kjer je dokončal šest-j razredno gimnazijo 1. 1839. Modroslovna let-j nika je   nato dovršil v Gradcu. Po dokonča-j nih gimnazijskih   šolah je vstopil v celovško j bogoslovje ter  bil 1. avgusta 1845 posvečen v   mašnika.   Do 1.   18B0 je kaplanoval v la-vantinski   škofiji.   Jeseni   tega   leta je prišel za namestnega učitelja na celjsko gimnazijo. Prihodnje leto je odšel na Dunaj v fizikalni zavod in napravil   naslednje leto izpit z odličnim uspehom. Služboval je nato v Ljubljani in Gorici, 1. 1858 pa je bil pozvan na nemško gimnazijo v Oiomuc, kjer je ostal do 1, 1870. To leto je   dobil   dopust, da nadaljuje svoje kartografične in zemljepisne vedo. Preselil se je   v   dunajsko   predmestje Hernals.   Tu  je dovršil svoj prvi šolski atlas, a že prihodnje leto 1871 je 30. maja umrl na j etiki.  Umrlo je njegovo   telo,   njegovo ime pa živi v njegovem delu.
Ponosni smemo biti Slovenci na tega svojega moža. Naši nasprotniki nam radi očitajo kulturno zaostalost. V časih avstrijske vlade so oholi Nemci smatrali slovenski narod kot nekak nižji narod v primeri z nemškim, kot manjvreden narod, ki se ne more povzpeti tako visoko kakor nemški narod. Resnica je bila ravno nasprotna. Že Val. Vodnik je spoznal, da „za uk si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave." To so Slovenci tudi neštetokrat pokazali. Značilno je med drugim, da sta dva pristna Slovenca spisala nekaj učnih knjig za nemške srednje šole, kterih knjig do danes ni nikdo prekosil. Bil je to Kocen s svojim atlantom in Fr. Močnik s svojimi računicami in račanskimi učbeniki za ljudske in srednje šole.
Slovenec je telesno in duševno krepko razvit. Treba mu je le dati priliko, da lahko svoje zmožnosti primerno razvija. Avstrijska nemška vlada pa je od nekdaj gledala, da bi naše kulturno gibanje ovirala, Če že ne zatrla, ker njej ni bilo, da bi se tudi drugi narodi jjrazvijali, nego da bi Nemci dobili v oblast gospodstvo nad slovanskimi narodi.