St. 36. V Gorici3f septembra 1878 m TeSaj VIST „So5a" iz haja *mk petek in ?e-IjapoSto prejemana al' t Gorici nadom poliljana: V»e leto ..... f. 4.50 Pol leta.....„ 2.:w tetnt leta .... „ 1.20 Pri oznanilib in prar ts*.ko pri ..pO' tlanteafa" se plaJsaje ^a navadno iri.siop- B# wttoi----------------.....—-.......—..........-------- 8 kr. f ft m tiika 1 krai Za fid« &ke po prottora. SOČA Posamczne Stovilke Be dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v m-sposki ul'ci blizo „treh kron". in na starem trgu.— v Trstu v tobakarnici „via dolla casonna 60". Dopisi innarofinina naj ae blagrdvo-Ijno poSiliajo uredaiStvn „Soce" v Gorici Via del Muninipio y Kalistrovi hiii III. nadstr. Rokopiai se ne vrafojo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo — Delalcem in drugim ncpn»moxniin se narocniqa twin, akoae oglase pri urednistvu. tilasiio slovi'iiskisa polttifinega drustva goriSkcga za brambo iiarodiiih pravic. lz Bosne. | Z buji*l« ni prav vaznih porotil, a ona, katora dohajajo. dokazujpjo ttdalje jasneje, da je v liosni iu ; Utict'f.'uvitii v.tpiaiiitit moliameilaiiski fanatizem do liajvist' fctrastt — in da tur*ka vlada skrivaj potika in neti. kolikor mnr<\ v>led tesar se ni nadcj'iti, da bo upor tako knwlo zatrt. IVm vec" so nas pa u-up-nile oue vesti, katere so s«» v zadnjem casu moflno Sijile o t-klepaiiji neke pogodbe med Andiassy-jem in tur&kiuri poobbAfrnci, katera hi Porti zavarovala «u-vreniteto v /aseden'h dezelah. Avstrij>ki dvoglavi orci, katerega so na»t» juna&ke arumde po stra&nih mukah in zguhah dovtlr vglavno bos-'iisko niesto, nnj bt se zopet ponizuo uuuikml tut>ktMnu, na vseh strain h oskibljt'iit'inu |H>lu nipsi'ru, kedar bi Av>ttija m? bk*'l«'iin>i zulji bvojih davkoplacVvalwv iu i drago kr-vijo atojih hajboljsih ginov led tiKtatiovih ter riviliza-ciji in spltdi t:apiedku in blagt^tanju pota naiedila in rarfirila v drielt, katera hi j»*j x casotna fce svojim. do zd.ij 6> veftnomi mrtvim b<»g,itstvom ogroin:i« Irtvt? Ul.ko povruila? To tie nioit- biti in tuli go* tovu m lo; fcrtj hi prthta kri naiiih vilili vujukov v ncbo \pila zopi'r tak»i pom/anji* na^f dr.*ave». Glavni fRfYcljnik Fihpovi^ po.ttopa kaj mnliko g uMa^i. in w pu iiaifiw mncnji ttidi nwproti turAkim obla.stntjam. ki *<> v «l»Mi o*talf>, proutjuduo obuaia. Ni Poita ne za$!u2i uljudimwti, ni u>ta§i tnilobti, ker bo oboji ;flru2ciii lopcr Av*trijoterzavra!f»o n.ipadajo uaSe vojake. Skoro pnvsud p«?trjuj<» Filipovi^ dost'da-njp nsfatue oblastnije; c«16 oWui>ke sodtsike — da?*i so v.s» tnuhauiedanci, pu^<%a na njihovih mcstih. Le tani. kj«»r w prituziiji'jo ado" Turki, odstavljajo kr prejS-njt obdnki udlmri in nantcv'-ujo novi. V Sorajevu je uslauovil Fslipovif nov tm-sini za^top, v katercm gfdi 5 Turkov, (> btarovi-rcev, 3 katoliCaui iu 4 ziJje, za nsMntka je pa postal Ijen iu o h a in e d a n e c. Vojno nnij!s*er*tv;) je z.iielo priobicvati razkazc ranJMirev in nut\ib: ccle dofce vrstc imeiu nit'd ka-tciini nmogim kateio ztiano in diago. 0 zgubah do 16. avgtista smo ladijtc poiojali. V'boji pri Semjfyu je bilo naSih niihih 5*J, iu«*d ttr.ii 1 oficir, ranjcnih pa 292, med kattrriKt * oficirjpv. Bali ^mo se, da jth je vtdiko v«*. V zadnjcm fasu 50 so naj bolj pogostoma bojn-vale fete finl. J Modulstion-Schnle, 2) Vorschule der Harmonielehre, 3} Wegweiser zum Cbinponiren. Kdor se bote na njo oaroSiti, oglasi naj se pri gWokulaf-n v Gorici; on jnu jo pripravi v_enem tednu. Dfttgi pa, ki 2ele takega podakav slovenskem jeziku, obernpjo.oaj se na drnstvd sv. Cecilije v Ljubljani. Ko se je tedaj nandil organist najpotrebuejSa pravila, vzame naj v roke lahka dela pravih raoj^trov ter Stbdira, t oem obstoji lepota; kako je izrazil skladatelj to in uno misel? Ali se yjema melodija z besedami,tekdta? 2akaj hoCe da se mora to glasno peti in tarn prav tiho? i. t. d. Tako opazovaiye mu bodo blaiilo okns in pre-prical se bode, da mora skladatelj v muzikalicnem, zelo tzviSenent jeziku ona Latila izraziti, ki so v pesni wpopadena, katerej bote nape? sestaviti. Take vaje mtt htm i?rav korfslile. Pridobil si bo ono zmoznost, da \$hio tudi sam, svoja Cutila t vesele ali otoine gfesoverazlije. VerSito se bode to s pocetka precej okorno, a kmalo bolje in vesel bode r kratkem dasu svojega Dapredka. Posegel bode veCkrat tudi po dobrib pre-Mdijah, ft te s tim uameuom, da bi se jib, kolikor je mogoefe na garnet nauCil, ter jib po svoje prednaSal. 311 nikakor nfemo-onth mi^lij, da bi se morale idlje, ki so v tej all oni knjiiici napisa&e, pii 5ji slu^bi nepremenjene rabitf, ako ie niso za to ali duo pi-senl i-oselmo odloCene. Tak organist bi bil pddoben oHenm, ki hd8e list pisafi, bodisi §e knkor-snegakoli zapopadBa, pa gre in vzame ki.jizico, v kateri tf6 uahajsjo zglediza razWne razmere in notrebe. XO W ^otorgue bilo brabra in tudi piaittlj ˇes np mojega starega piijatelja Izaka splaval po yo-«rPa &e.air^ffir4a saT*Sw* sopet ifete po«span-tofel*, kajft ˇ kavarm ga ni. «ditevec\ moz .Spara", da vsaj nekolto.prktolaii svojo staro sitno polovico vsled nesrecnift turskib papirjev. Vest* J^ji ga^od nrednik, Jnese pa prav vese-li, da je t UliW aaiet izhajati oficijatai list ˇ naSem jeziku; ao te prav V nasem p«& pa v benraaktm, pa vsaj m) je uie moj ran^i ofie pravilTda Hernttaprav lehko Bral Kranjec wrami, sano, da .mala bolj za-vije!« Ta vest pa, da v Serajetem izbaja abwanski casnik, v oti bode naSfga n§ior bonzo*. Jaz ne vim prav, kaj si nekda ta patron ˇ sroji strastni jezi ie-li? morda bi pa on is ajegovi reoeg»bkt tov*rii radi fideli, da'bi list .Bosoa" izbajd v—forlanSeiniV— Nt tern, te ste VI g. urednik kaj sltSali, jaz pa sera sinotf iz za kalis poizvedtl — a ne iem. te bo res—da vdobhno sedaj v Gorici na mesto c. k. vadni-ce «arodno deriavno ijudako solo za de*ke z mater-nim poduenim jeztkom in enako za di-kKta in sicer za to, da se bode mbuliua v svojera jeziku priprav-^da za narodne sredaje sole, s kateriui oamerava nekda i&tremayer osneiti naso lepo Gorico — o sv. Nikoli. No vidite, moji dragi braki, da nas imajo Gorieane k*»j radi (?) tarn gori na Dunaji. Pa prosim Vas g. ureduik, nikar se ne jeztte, m»rda so iroeli oni gospodje, od katerih sem to vest sliSal, meiie za norca, povem pa jo Vara kakor sem jo kupil—to pre-vaiao novieo.— Te dni sem bil na postaji, ko je ravno sanitar-ni flak pripeljal ranjene iu bolne vojake iz Ht>reego-vine. Muogo gortSkega Ijndstva je bito na postaji ter grtjetilo se in ztjalo je te nboge nearetuike a da bi se kedo iz mej teb zmislil podariti tern revam kaj, kakor po druzih Stacijah. v htadito njthovih ran in boletin, ni niti mistitt: Zagotovljam, da me je v scree bolelo.—Sopet Vas pa prosim g. ureduik da se ne hudujete nad mano, bil sem prita na kolodvoru, pa vsaj znate tudi Vi la§ko, pa citajte magtstratno tur-sko glasilo gL'Isouzo" kako zabavlja, ker so te dni nesli tri nesrecno ranjene vojake v voja§ko bolnico crez Tratnik, pa se boste preprtfaH kak jpatrijotizem vlada v prelepej Gorici, dokler ima sedanja svojat ker-milo v rokah I— BEuaka pravica za vse I* to je star pregovor, a goriSka policija tega ne pozna. Te dni bit sem na Travniku (ne piazza grande, toga pri nas ni in ne bode) pa je priderjnl neki go-riiki hlapec z vozom in tekoj ga je obsula nasa npre-borhkaH policija. ter peljala v zapor, a konja z vozom domov; faut je moral sedeti postenih 24 ur. Poznam pa v Gorici par grofov iu barouov, kateri svobodno dirjajo po naj ztvahnej&h ulicah in prav ona zgoraj omenjena policija se jim uinakne, celo spoSfljivo pri-klom, ko mimo nje dervijo. Ktnet je kraet, ta mora placati in za mestne plavozivce ali plavokervce, kakor Po gori§kih ulicah uze dalje Casa pohajajo na pol ragi utuazani cigani a nas „gori§ki Mouiteur" ni-ma korajze. da bi svojun magistratnim patronam malo resno povedal, da ti ljudje ne delajo nikake casti ffal-la gentile Gorizia", ter da bi inestna policija malo ostrt'je pestopaia s temi clovvku jako nadteznimi Ijud-mi. Se ve, da bi tekoj zauptl, ko bi videl malo vi-njenega slovenskega tezaka naulici: „zaprite ga.'a re-veza. ki si je v potu svojt ga obraza prisluzil kozarcc knjige ni imel tega namena. On je hotel sarao v iz-gled ta ali oni list napisati, ter s tim podatt ukaie* Ijnemu uCencu samo pomocek, da lehko pozneje sa-mostalno izrazuje svoje niish, Tako je tudi preludovanje. Izgledi naj v to slu-zijo, da si o5euec uiuogo lepih akordov iu njihovih nienjav prisvoji. Teh naj se pozaeje v razliLuih za-menjavah poslu2uje. Ako si je organist vse te zmozno3ti pridobil, biti sme po pravici zadovoljen. Premagal je perve in najhujse tezave. Puraetei je pred svojem pragom, ce se-smemo tega izraza posluziti, in pogumno sme sto-pati na deto, ki ga caka v obilui uieci. Treba mu bode mnogo plevela izruvati iu na njegovo mesto ro-iice, ali sploh kaj koristnega in lepega vsejati. Tudi pri tern ddu mora biti previden. Preden pa o tem spregovorimo, hoCemo §e nekaj omeniti, kar bi bili skoraj pozabili in vendar je tako vazno iu se pri muogih pogreSu. Organist mora cutiti, globoko Cutiti, kaj se v csrkvi godi in dobro poznati lepo in vzviaeno nalogo, katero vtegne poleg vseh svojih zuauostijna prid, ali pa na kvar opravljati. Ou mora verue za sveta opra-vila pripravijati iu ujik pobozuost vzbujati. Da pa to doseze, mora sam vse obcutici; on mora gotovo prvi svoje misU, ki nimajo prostota v cerkvi, otresti. Komur bi se to smtsno zdelo, stavimo mu v izgled sloveiega igraica v glediscu; dalje skladatelja ouih kompozfeij, katere on po pravici spostuje| in ko* necuo pesnika za Juterega je possbss vnet. (DM|e.) bo?.je fkapljice, s katero se i na§i Jahoni kaj radi g-.BlJot— EoueLno §e nekaj prav neverjetnega! Kij dolgo tega, od kar sta dva prederine^a sko-eila—a ne iz samomorskega namena—iz |korenjskega tisoeega mosta v pntok. Polno radovednega ljudstva je dirjalo na kraj katastrofe in mej njimi tbil je tudi Va§ dopismk—glednt kako sta si ona nesrecneia re-bra poterla * skocivSi iz najmauj 10 metrov visocega mostu. a glej Lude§! ona dva paglavca sta 'mimo, ne zmeneca k za radovedne^e na mostu ob kraj potoka po trati pohajkovala in menda celd juzioala—bila uta dva nkoitruna" kakor jib naSi hribovci navaduo ime-nojejo. _________ T, Iz zflomje Kozane 3. wpt rizv. dop.) Tukaj pri nas ne poznamo one zalege, kakorioo imate tarn po mestih. mislim namrec lahone in nemfurje. Nasa prHjuba doliua je se precej oddsljeua od ten nevse-6nih soscdov in Sovrainikov naSega rodu in prav za-radi tega se oh rani I pri uas uepokvarjeni nam mili slovenski jezik. Pa kaj bi bore kmet se s tacimt ljudmi pa Bvi-soko" politiko vkvarjal; vse druge refi so mi danes na sreu, Katere nas ktnete tarejo. Tukaj pri nas uze tri dni str&Sanska nevihra razsaja in v resuici bi v&akdo Le ima kolt^kaj srca vskltknil: .abogi kmet, poln si bil naj lepae nade,da ti zemljal - letos povrne tvoj trad, a v par dneh. da kedaj tudi v par iirah splava ti ves up po vodil1* Ko Hmo se minulo nede^o pred sv. malo no na* sib travnikih sprehajali, ve^elo stno se pomeukvali ter Boga hvaiili, da nam je letos toliko lepega ter razno-vrstnega sadja dal mej tem, ki smo ga uze toliko let pogreiali. A ialibo^e! kuj pa danes? potertega obrazr^le-dam na gola drevesa, ki so se pred tremt dneviobil-nega sadu do tal priklanjala. Uze v nedeljo proti 10 uri je zaCela razsajati Btrasanska burja in danes dospela je do svojega vr* hunca. Na stotine bruik, Cpspelj, jabelk in druieg> sadu po tleh. Zalostnt pogled za ubozega kmeta 1 Pa kaj, da bi samo ta hudobna burja le sadje otresla, a neusmiljeno je lomila cele veje ter bo(j sta> rikova drevena izruvala ter z njimi okoli pometala U-ko, da je tudi zarod za prihodnja leta zgublj«n. Zraveti tega je tudi mnogo druzih nesrec na-pravila v viuogradih, na ravnem polji in po vaseh celo strehe razdirala, Starejsi ljudje pravijo, da ne pamtijo, da bi ke* daj ob torcj bila taka strauianska nevihta. ki nas je v treh dneh oropala pospbno pa naae otroke najvefie-ga veselja nad lepiin sadjem. Zdaj pa naj pla^a ubogi kmet zaostale davke ter poravna ra6one za uze zd.ivnej pohrustano tursico. Mi smo raCunih a osoda, bridka osoda nam je racune prfkrizala. A. V. Ez Private l. sept, (Izv. dop) Ker ste v zadnjih dveh st, BSoce" obSirino popt^nli svecanosti, ki so se virile po vsej Goriski na east roj»tnega dne na.s»'ga presv. cesarja, menim, da boste g. urednik tudi mojim vrsticam malo prostora odmeoili zadevajod Pen-asko sveCanost onega due. Pervacanje so sicer tudi prejSnja leta slavili i godbo i razsvitljenjem rojstni dan nasega monarbain vsa vas je bila ftdane volje ter navduieoo z BiiviokUci* spremtala godbo po vasi. Letos pa je bib vse kaj drugace, Ijudstvo se nij Ie z bakUdo zadovohlo in stem kar je bilo druga leta navadno, aego dervelo je vse kar je iivega z godbo (2? raoi) na 1/4 ure od* daljeni vrh ^Kamnofielo1* imeuovan, kjer je plapoltl velikanski kres Avstriji na slavo, na stiah vragom — italijanisimom! Mej sviranjem godbe zagrmel je oavdusenl: „Zivio Franc Joief, nas Car!** Pevski zbor pa pod vodstvom g. uCite^a Orla menjaval je dobro ubrane gtasove z doraaco godbo in sopet je bilo veliko cavduSenje in „Slavakltci!* ko so nasi fautje zapeli cesarsko pesem. Stoprv ob 11 uri smo zapustili kraj vesejja ter veselo stopali za naso godbo, ki je svirala Ikdeckijev stopaj v Pervacino. Smelo refiem, da ko bi se po nesreii kje v vasi ogenj vnel, zgorelo bi lehko vse, kajti iiva dusa, niti staro ne mlado, nij ostalo doraa. Vsak iz mej nas zavedencev Sel je domov z ver* nim prepricanjrm, da smo i hofiemo ostati zveati si* novi Avstrye i majke Slave katero dvoje smo vedno pripravljeni braoiti kot skrajne meje straiarji proti pogoltnemu italijanu do zadnje kaplje kervi. fe Tabora pri Popratu v Hercegovini 22. tvg. (Izv. dop.) Ako se ne motim, sem Vam fzadnjic pisai izpod Gabele poleg Metkovica; a od onega casa do danes so se razmere zelo spremenile, postaie so sedaj resne in zelo ratne. Pri Gabeli smo bili, da smo prisilili turke (vojake) vmakniti se iz oknpirane zemlje. PosreCilo se je, da smo fanatiCqe golazni brez smbdnikovega dima odniiTili. 11. t m. imo uiQmtrtKnUi l0pet proti Mg* wmtmmmam ............mi i ¦.......wmssmsmaam starju in sicer cela 3tja brigada. Ustavili smo se na razpotji Podvelez, kder drzl pot vNevesinje in to za-voljo tega, ker &mo bili nameojeni v Nevesinje in po-tem v Gacko iti, kajti sliSali smor da v dotieni oko-lici je silno ustaSev. Toda clovek obraca, Bog obrne. Nenadoma dojdc brzojav, da so ustaSi eno kompanijo vojakov na poti iz Stolaca v Trebinje due 13. t. in. napadli ter jo ekoro popolnonu pokon&ili,—le 52 moz je bilo tako srecuih. da so zdraviufili.—in da je niPSto Stolac z ustaSi obdano. Vsled tega nastale so sledece nevarnosli: Posadka v Stolaeu (en bataljon madjarov) bi bila prisiljena iz.stmdati, is via. Mostarja z Metko-vicem bila bi gotovo pretrgana. Da bi se poslednje ne zgodilo, moral je naa bataljon in dva topova pod poveljem gosp. lajt. Myrkovica v Domanovitf marSirati. Tam &mo mi naSe dtjo zahtevati, da nam aobe od-prejo. In vraiji tunk m hotel, Se ko je imel bodala pod brado: druzega nam niostajato, kot vrata se silo odpreti. V sobo htopiv&i, smo mcsto lepth turkinj, polno novejslh puik in municije naLH Ker so Madjari v Stolaeu uze na pol izstradani bili, dolto je naiemu cetniko povefy* po&ud in virno proti Stolaeu marstrati. Bilo je 16. t. in. ob .'ll/gurah p. p., ko saio odsli. Komaj smo na po! poti. uze iz-ttfknemo gnjezdo ustasev. Vnel *e je boj ter je trajal od U. do H»& ure v mt Ko je nil top v «jih tru-mo zagrmei, eagoait m krik, da je Mtft skoraj nglu-ittt: „Jure, Jure, topove iroajo!- Zagnali anto jib iz vliiue Kremenaceve,, kder stno se mi utrudili, a oni Tiawejo na nekem skalovitem hribu okjol U00 korak. dilec od nas pozictjo. 17. zjutraj okolo l;^t ur. vatanejo z nekim hru-pom in knkoro, AI aha im pomoc kltcaje, v nas. Nai poveljtitk je dal izbauo ter tako je gale! zopet boj. dttdilt smo sc, da je toliko sovraznikr,. kajti rasii so kot tram v spomL.it. Topova at* svojo dolzaoat spol' Bila a veBdar ht je bdo bati, da naHtolika trumapo-poliioma obkoti. K frreii je doAil hat a 1 jo q tirolcev z et.o batertjo tvpuv v uajvi&eni casa na pomac, N"fte lava krilo je bila v poscbui uevarttoati in ravr.o tukaj ao sovraimka zgrabih Ur ga nazaj potisnilt. Ta dan j# trajal boj ail dau brez pocitka 18. 19. t. m. se j| vedoo pokato. Kai oddflek je imel cel6 malo zgu* be kajti le 3 mozje so 17. t. m. nmerli in raojenib smo le 6 imeli; vuimi so initdi nine i>gube. 21. t.m. aajo zopet ofeuzivno mu&? prijeli in sicer va« Krc-menac je biia z naskukom «zeU ter p^amezne hise, ki so bite poiue fauaticnih Itnuhov, zalgane. Smrad, ki je okoltco obdaja^jebtlnesterpijiv. ^'love^ka mast 1 brrrl Mt smo pr: tern naskoka zelo majbno izgubo imeli: mrtvih '<-. ranjenib pa le 16 mot. Ustasi *o ladi, kakor sli>ia*.. 17. t. m, 80mrtt>hvLeraj pa 300 moi, koliko je ranjeuih ni nam tftano. Omeoiti moratn, da ustalt zel6 slabo strelajo: prtviioko all pa ptenizko, te tudi nosijo pu§ko od mkdih nog. Ko smo pri Kremenacu zmsgali, smo iii naprej proti Stolaeu. a ule nam pri^le vrst da so ustaSi Stoke zapusttlt in tako je reien opi bataljon, ligar do-loaeiDi fraterniztrajo s turki. Ctijte! od one kompt-nijt. katero so 13. t. ra. napadH, aoposameznt ranje* Hi maaakrirali Stotnik in en oftcirski namestnik *0 biH po kottcanem mu^enji na drobne kosce razrezani. Lepa norost za tnrike brate, kaj ne?! V KremenaLu je bilo ? begovi biii mnogo mn-nlcije, tako da ko je priSe! ogenj do dotitaib ahranit, railt^tit se je po okohci strrJanskt pok.—Mej mertti-mt so videli bega in druge poveljnike oziroma vise bitice. am m sti»anko Iwdo obira. Glavfla raisel je, da jfc M& Avstrijo sk'rajni eafe, da Heha poguW lieiii§kd* madjarsko gospodstvo. De^elni zbori za Galicijo, Krainjs&o, Gorico in G'radiSko in Trst So skfifeaiii na dan 12. sepiEeaibra, vsi Idrugi zbbri pa razen isterskega in dalmatinskega pa na 24. se'ptemb. Ministri na Dunaji si zdaj glave be-¦lijo.z vpra§anjem, od kod denarja vzeti zavred-bo Bosne, kajti kredit CO miljohov jfe dbvbljeii le za vojsko. V ta namen zboruje posebna kb-misija na Dunaji pod predsedstvom dvornega svetovalca, burona J^vegelj-a. Hrvatje peticijonirajo na Dunaji, naj do-voli zidati zeleznicft iz Si ska v No vi. Ta *e-leznica bi zve/.ala po najkrajSi poti na5e dezele z RoBno: a ravno za to je nasprotujojo sebidni Madjari. Italijanski kouzul v Bosni, g. Perod, je bil na potu iz vzhodne Bosne v Serajevo ubit. Kako se jc to dogodilo, fie ni znano. V Serajevo je izSla te dni prvaStcvilka uradnega lista BBosna*. List je pisan, kakor ae razume v sertekem jeziko. Kot civilni komisarji za vredbo uprate so poslani v Bosno hfvaiki podzupani Mazurantf, Knvai^evif, in Mat-kovid, koucipist Potumfi in okrajni sodnik J and a. Tudi okrajni komisar grof Pace s Kraojskega je nekda poklican. Dobro znamenje! Politidni pregledL Cesar kraia v pisinu do kneza Auer-sperga svojo zadovoljnost, da ]judstvo simpati-zlije z vojsko ter nabira pomoLi za ranjence in ttpa, da bodo pomofna drustva §e dalje domo-Ijubno delovala in podporo nalla. Tudi cesa-rica pise Auerspergu izra^evagia 2eIjos nij se ttwogo zenskih podpornib dru§tev nsnujc za ra* fijene in boine vojake. Ker so taka pisftia le ob v o js k i navadna, ai se nftm raenda bati A n-drasay-jeve konvencije. Valitve, ki se ? nekaterib dezelah vrSa^ z* define zbore, it niso povsod konftariel na KoroSkem je propal edini slovenski ian* didat Einspieler, Na Ceskem so veliki poseitniki razglasili volilci kiic, ki nBt&VoterdO mmm 0 porabi sadja. Letoi ne homo imeli bogate vlnske letlne, toliko bolj^a je h'tina vx sadje, Videl sem v umiaikterili krajlli veliko sadja, knknr le malokedaj toliko. Kmptje sicer pravijo, ce ni sadja, hndo za nas, ce pa sa je veliko, pa ninta skoro nikakorftnn ceae. In tako je letos posibno s ficSpljnini, ponebno ker So delaine tnoci, potrebne pri nnhiranji sadja, tako drage. Prav v sadjereji tnorali bi kmetovalci spominjati fie, zgndo-vlnske pripovesti, da po 7 dobrlh letiaah so nasfoplle f«hth.' ktitie, in pnznam gospodarje, ki so umell shra* nit! (posu^iti) ceKplje o bogatih letinab, tot so Jlh po tn:i. ko ni bila letina ra Cesplje, prodali po 3 krat toiik§nl crui. Alt bi ne bilo prav, da bi tudi mi mi-slili sedflj o bogati sadni letlni, da pride das, ko ne bo ni ceSpclj, ni jabelk, ni brosk itd. Se vse pre-malo cenimo vrcdnost sadja, Se tse presurovo ravoamo s tern zlatim blflgom, ktero se more prav labko dol-gotrajno storiti in veliko let hraniti. 8aj v posuSenem sadjn ostAnpjo vsi redilni deli, prav tako, kakor o-stane pobuSeno meso tako redllno, kakor opre^no. V sadjinahajamo: rastlinsko tkanino, slador, gumi, belja-kovine, tol.^obo, fkrob, rastlinsko, posebno jabelCno in ztgoltno kislino. Tudinekoliko*ele«a,tosforove*kiwine, kremenieve kisline in natrona ima sadje v sebi in prav ti otatojnt d"li stor6 Badje sluiivno za CloveSko zdravje. Na Francosketa zdravijd zdravnikl na bledici bolne s tern, da jim sverujejo jesti jabelka, ktera i-majo v sebi primerno veliko ieleza, ki je tako bla-godeino za kri cloveka. Kedilnonti sicer widje rkima posebne, ker beljakovin ima !e malo t sebi. Da m eiovek toliko reddnostl dobll od saftne brane, kakor od eneaa kurjega jajca, ktero tebta 96 gramoVin ima v sebi 5 sraraov beljakovinske tvarlne, moral M feo* jesti: &85 gramov OS«mij all flOO gramov grozdja, ali 960 gramov jabelk, ali 1135 gramov ribeza ali 192b gramov bruik. Ker je prorafunj.no, da je trebftvsaki dan 230 gramov beljakovinske brane ea teiko dela-joCega moiaka, ako hodemozak ontatl Cvrst in zdrav, sledi iz tega, da bi moral pojesti 15 kilogr. sadja, da bi isto mnozino beljakovinskega iivcia prijel; to je nemogoce, ker bi tudi sitao obteiilo ielodee. A veliko ugodnfse je glede mnozlne sladorja in prav zarad tega ima sadje veliko vrcdnost zanapravo vina, fganja in oceta (kisa), ker vse se racvfja i« at* kotfola, U pi Iz sladorja. V naslh krajih, kder ima-mo trto, ne poznamo sadnega vini (cider), * vde^e-lah, kder zarad prenizke topllne ne rodt preljttba vin-aka trtica, se prav pridno poslazujejo sadja, ktero jim daje zdravo in prijetno kapljico. lu bogme raj*» 1^"' jem posteno, pravilno pripravljeno sadiio Vino od po-pacenega trtaega vlna. In prasam Se, all bi ne moglo prav vino iz sadja, kterega ima&io posebno po goratih krajih uze precej in kterega bi si prav lehko Se mno-go zasadili, spodrinitl ostudno pijancevanje 2ganjarjev, dub in telo uni6evalnega&MVb«S, ker ima veliko staiftrja iii naj p>ijefcni& ki^lino (vlhsfdV' v febbi. ¦<¦¦ jabelka, ftudl Wtk ft'boflece ferbzdlce. W$m ttfib* dostavljati slKfitirja, ^itieKje iz bjlh'lik'trl^tiainiadt *°$Uk pwMkft in prekiselji.. Xfmmh 4e- v,c tftdadoiw k^pr.yjao^kali, «ta|tkflS od jabelftmka, ki iraft tqdi payadno vet hm$l?ovca. Pray^takp, imajp hruike dokV ali celo W wtoppib^yarjn'kal^or pa,, jejnno2inatropin fndrofci)r|nap,rayiim^-T~r-ve6a kakor pri napravi bruskovca. Tudi nj>f saduo pleine enake dobrote za napravo vlna. Sl'adka jabelka so irianj dobra od kislatih, sa to pa «o boljU za fluScnje in vknhoviwe. Kcdor ima letos veliko sadja, naj ponkusl.ria.. praviti iz njeg^v|i|p, kakor «iadlK^«t^ftySi*'»to zrelo (vendar ne prezrelo) aatljo, ktero nuntl nekoiik,o «asa na |lami loiaii, da se mM\t atoICi ga ijf nim kolom v korlti^ ali fiebrih. Baljo la pteja se ve da opraviS, ce iinaS mHii z dvema valjoma, kajcor-san ae rabi, za zmeckanje geoptyfajwil Mio.ik mora hitro vrfiiti. te nc- zrujavi zracfikanp sadja. (tar daje potem povod, da je molt in vino noprliqtfje r'u-jave boje. Da se prepricamo o tem, spominjati se treba le, Le trdHmo .jajbelko ali hruftko v veA-kbsov in jib pustimo na krakd, kmilu bo rozna 'ploloa po-j^ilnoma rujava - vrSHo so Jo namrefi oklsanje beljat kovln s kisllcetn zraka. ZmudKank tvarina, r$cifno siidne tronine ae pototh hitro stavijo v itiskalnico (pneAo). Prav dobro storimo, ee spraVimb KmuCkano sadje y bolj radko spletene zaklje, ki so tiilotloi'ls trdrie ipage. Izstisneni Mk vlUe se v vraltti tod, ta od tod daprei se pravtsko ravna kakor* pri vrenjl vinskega moSta, Nektori no nalijejo soda do vrhu ter iftHtiiviJo vrelae -pifke, tako da n.^flm Vi^rtJU %o*e podse. Ker pa H^ravlja shM ntoftt slliio vetiko; drox, bi prlporofial nafiin vrenja ali kuWk, kakor sb knba navadno ha^e vino f>o Brdih, namrijc, da so na-lije sod do vrha \* vdduo jmliva, da IbmetaVa flrO** iz soda pri veW. SeVeda je nevarndst drav Wiko ve-llka, kakor pri yinskem moStovfenJi, da se uzeflri vrrnjl priktatl elk. Kjer imajo hladndffl obhebje it^ oStovrenji, fa «e u*e $& ! ' hladndlfl <——'"¦ . . ftWoskdl_ „ burno iii tudi prvo tib6 vrej^je, naj ae mUtio *&dtf6 vinske b^aine, pa uaj le tako raVitjaJo. KO je konl vtnO nemuddma pveidfci v drug mm aOd, aider i rnlado vino trpeti, feeTeft fiabvojih p^'obifhih dW Vebkratnb ^etaHaoje je neothbdbo p'otrebho, pa 66 fisft ki bi kd$ ribiii ^M&. WM kaj dobro opravijt in Aobil Cisto yinU r^zUmo'se I^Hko. Ako se ima tako vince hfah'ftt kdf..*a poTeto^vroji iaa, Bvetujem, da se ihu doatayt malc?t $6bjfge> im skega alkdhola, ki vince raoCoeje, pa vsled tega tudi trajni8e atori. '.,.,. . ...... ----------"4"" to pri prijateljfk, kterim p6.slli rase.prJjftZQavihaU trta. Sadno vince si pridobi vioskega okusa. (vinske.kisliiie); la drugih tvarin, ktere nut 4okaj, ptipomocajo k tefii, vredbosti. Tudi $e vre aadni moat ni vbi»klh dro2rfb — se ve dp raoramo vzeti zdratft nllAde vlnske drofe--* bo doml vinski znafta}.; Ne amem. pdzabltl oposo* riti na to, da ne erne priti sadni moat nikakar V dp> tiko z zelezjem, ker ielezosepojabelcnl kisttot oktea. in most dobi gerdo temno bojo in zelo past pkr - ftazne vesti ^Ppoapjemo^^^dr^ druttva $oga* na pW^MrtnL «tt|fj».» detrte> (It t m^tobo.^ .fe PqppJ.; J[»rOTa# M jako zanimlvo in nadejati se je vsestranske vdelezitve. tfeiegrdmi obstbjeR iz 50' bekm tfaffiMiitf v B69QO in Herceg6vino, stanejo pd 6d nov;ia Dal-/ ipacijo W & % 06vcev zW vse dtil^e avstfljske 46* ^Te.~T*lcgrafana nftziiaoila (aviso) M Bosno aelliff sprejmejO.,V kritkem se naanani> tiHftf* postal f Bosnl in ITer«e«pVinf. Vsy telegramibj -ki %» l?o81Maj^ vojakom ni treba navajati kraja, ampak v6)tt'0^ivi^&if polk oziroma battljohi pri katerem je1 dbiicnlk.- > r ,.„ .u ..-•. . - • .. ...... ....i.it.) .^.^.1 i}.mt h Ewka* »il#HfQy «a aboga druzlne v voj«5 nO,8luibo-4>oT6h:«.MArej«pis«ov: ..«*#)& "" A. B. 6 gl.,*r*druiina Ifrapporti 20 gi«r-dmffiMfc DM** 40 gU—^drej jh\ PayleMg,,?5(1ab^^,iKi grof S^Gvulat.aOQ gl.^eter ^iak,T^.i(^ka» T-yi«em pjl. Bitter fit J^mp, l^„«i.-^i^ Mjn|K grazia c. k. major 25 gl.—Anton vitez Peteani 5 gl. —Baron Henrik pk P.itter 209 gl.—Baronovka Angelina pi Bitter 100 gl.—Skupaj 1071 gl.—Dalje zara-njene vojake: gospotije Edvard Cohn et comp. enkos tinega platoa;—gospa Jozefa Basarich 250 gramovcu-fanj>T Za odbor denarnicar pi. PAULETIG. Streljsko druStvo. TrzaSka „Na§a Sloga" po-roca, da so bode na vzdolz* celega Primorja osnovalo Slovansko druStvo „narodnih strelcev", ki se bodo ˇ oroiji urili in zabavali. Taka drnStva so v Italiji in na NemSkew silo ranogo povzdignila narodni ponos. in bodo tudi v naSera priworji dobro delovala. ..Veleizdaja" pred porotniki. Denes in jutri ie pred yubijanskiroi poiotmki obravnava zoper neke mlade lUlijan*, ki so nekove veleizdajne plakate v Trstu in Kopru na zid nabijali. Ljubljanski porotniki to del eg irani za to, ker sodnija trzaskim laSkim ne xaupa. Zagovoruika ata advokaU dr. Mose in dr. Zarnik. Bttkve druibe av.Mohora t. 1. sodosle in se od-dajajo i.c. druzbeuikoin v novem faroviu pok g velike cerkve. KoroSki Slovenci pri volitvah 2. sept, so propalt. Niti dozdauji jediui poslanec g. Einspieler ni vefi voUen, To je neveselo, a «e nepiicakovano, ker ni na Korc Skein nobenih agitatoruih moci, in nobene narodue piave orgauizacije. Zarad tega sicer Slovm-¦tvo na KoroSkeui ni se izgubljeno, narod ostane, a treba je misliti na bodo&iost. Obena izprememba bode tudi tarn vse prcnaredtla. HI. N. Vipavska ditalnica napravidne 8. sept. IB78 V svojej dvorani v Taboiuveselico. Program je: I.Ra-znovrstno petje, pri katerem so obljubile sodelovati Mjboljse moci. 2. Deklamacija: „Slovenska juna-kinja*. 3. Pozdrav Njihov. Velic. presv. cesarjuFra-njo Josipu. 4. Dobro jutro. Vesela igra v dveh deja-njih. 5. Pies* Vstopuiua 20 kr.,sedez2Q kr.. vstojmi-na k plesu 50 kr, Zacetek tocno ob 7. uri zv« rer. Vse Cestito obciustvo vabi k obiln.*j udelezbi Odbor. Veliko kmetijsko tombolo prirfali vipavska kmetijska podruzuica due 8. supUmbra v Vipavi. lh>-bitki so sledeci: 1. Tombola: velik stroj za turSico zuriti. vred-DOSt fl. 40.—2. Cinkvina: grozdni mlin z roblulno mre* zo, vreduost f. 30.—3. Kvaterna: iiolandski tiltnrni apparat za vina cistiti, vreduost 20 for. — 4. Tenia; zbirka vrtnarskega sadjerejskega orodja vreduost 12 f. 5. Druga amba: 2 velika meba za grozdje zveplati, vreduost 5 f.—6. Prva amba: en dzieizonizirani panj debel, vieduost 5 f. Kaitelca stane 20 kr.; priCetck tomboK- tofiuo ob peti uri popoldue. S tombolo v zvezi bode razstava in pokuSnja nekterih. viu deLelue vino-iu sadjerejske Sole, razstava razuega v Vipavi rastecVga grozdja. Ob drugi uri popoldue, stali bodo v Vipavi |>rav po ceni vozovi tistim gospodom ptDjcem na razpolagattje, kateri si zelijo dezelno vino sadjerejsko §olo na Siapu in njene ki:i-ture ogledati. Libtki za vu^ujo, se vdobe v vinski in grozdni razstavi. ZveCer bode v Lita1nici gledi§na igra s pptjem in plesom. Po igri skupui obed clanov kmetijske pod-dru2nice vipavske. C. kr. xneSdanska Sola v Trstu, koja je imp-la v miuolem ktu 5est razredov, dobode letos Se Bed mi razred. Solsko leto 1878 79 zadie se dne 16. sept t. 1. ob 8. uri zjutraj; vpisovalo se bode ntence dne 11. 12., 13. in 14. sept, od 9-12 urepred-poiudne v vodjevi pisarnici (Via deii'Anuunziata N. 1, A.)—Letos zacu6 se tudi posebni teCaji za one, koji note uC:ti se italijanScine ali slovenSciue. TurSki vjetniki na Dnnaji. Na kolodvoru severne 2eleznice se je gatiio te dui zgodaj vse polno ljudi, kateri so pri§!i gledat tur§ke vjetnike, dosie z ju2no zelezuico ob <5l/2 uri zjutraj in po zvezoi zele-znici s6m prepeljane, ua bi se potVm naprej odpravili. Na kolodvoru so bili tudi fail. pi. Abele, en $Ubiii oficir, nekohko vojaSkih oskrbovaiuth uradntkov, ena kompanija cesarjevih peScev in tu je cakal tudi en voz komisnih hlebov. Ob 73/4 se ustavi priiakovani ˇlak s 30 40 vagoni na kolodvoru. Vrata vagonov so bila zaprta in Ie po majh;ah odprtinah so dobivali vjetniki zrak. Na dano povidje se postavita pred vsak vagon dva infauterista z nastavljenimi bajoneti, in zdaj se odpro vrata. V dveh srednjih vogonih so bili ustasi, vsi razmiSeni in podivjaOetii; med njimi so bili prav mladi fautifti pa tudi uad 50 letni mozje se srebernosvitliuii bradami in lasmi. TurSki vojaki pa 80 bill vai krepke poaiave in prav dobro opravijeni v skoro novih oblekah;—resno so gledali in se niosko diiali. Nekatcri so stali, drugi so pa po tursko z nogatui nav*kriL sedeli in cigaiete pusili. 20 turSkih oficirjev je sedeb v vagouib II. reda. Dvema so $e le tukaj sablji pobtaii. Vsak vjetnik — bilo jih je z oficiijt vred 613—je prijel en hlt-b, kos sua in vode. Ko so bili vsi preskrbljeui, odperjal se je \lak naprej v Olomuc; spremljala ga je cna kompanija prscev.Tur-§ki vojaki spadajo vsi k redni vojski. Med njimi je tudi bataljou redivov, ki se je podal pri ZepLi. Muo-go jih je bilo pri Binjaluki vjetih. Solsko. Mnogo se je govorilo in pisarilo o tu-kajSnji c. k. deSki vadnici. Zdi se nam potrebno nasim iitateljem nazuaniti, kar snio poizvedeli iz za-nesljivega vira. Dosedanja c. k. dt»ka vadnica spremeni svoje ime v Br. k. tiem>ka df riavna Ijudska solu za des-ke." Namen jej bo pri{»ravlj;irt deck* za srednje 5o!e fgim-nazij in walko).-Po»Iuc»>\aio-&e bo v I. in II. razre-du (I. in II. sulsikn Irht) v materiiisemi, v 111. in IV. razredu (III. in IV. SoUko let©) pa v neu>i ini. in steer zato, da dirki po d«»v»rsenem IV. tobkem letu ali razn-du Miko pr^titpiju v Hiednje 5«!e brez pri-pravljulnite. PubtMhije Mti>k» leto ima Se ostati pri-pravljaluita iVoi5Hieit»h>r-kLi>-e>. po/iuje pa zna-biti prrurlia. (/a'lrtiia toiaj inor;«ju j-t«r;i .v.r.jp hitiove, kojp so oilnu-utU za hred»»j*' >•>!»», & vpisiti v priprav-Ijalitico, in sirer ^loventi ua gitunaziji, Lahi pa na realki). , Poshiva z.ihtt*va. ill ima biti z vsthtin i/ol>ra-2evaliSri'in zdruieiia vadutca. Zarad U^a bo /anaprej dtoedanja peter.iraziedua e. k. deizavna ljtnl>ka >Aa za dekhee „o. k. dekl^kii vaduirtt*. v kateivj >f bodo ui'itelji^ke odgitjt-ukf vailife piulufcvati. kar je bo-Ij naiavno. kakor pa d.i bi h* il:ilj« h»«dile v «Ie-ko vadmrii, katera ni imeia pui\eu'» pomena, odkar iuui-JO Ui^ti'ljiki od-o}eun sVoj»« i/«.bra/i-v;»l m> v Kopru. PmliuVval.. m- 1... i.a d«kKki \a(hu;tze pijh.,d-nje Sidnko b'to 1-7 H'• v I in II. la/iedn v iiiittcri-nt'lil jeziku (>Ici\eli'ki! di klu*i» !-e bt»dt> ticile po >Iu-veifeki, laske pa po ia>kn. Sk:*er^ki roditelji bodo iimli \>aj ptiltko. Moje hrere po.«stijafi v sbu'euhko Solo, ftesar jim dosetUj v tioiui ni bilo ni-?ori-. Vpiaovalo he bo na c. k. m nr-ki detzavni Ijnd-ski Soli za deikft za I, II. it* III. razred, kakor tudi na r. k. dekli>ki vadiiiri za \>eb pet ui/n d-»v zadnje dui inesi'ca scpti nibra; z.iu t.-k wil pa bo 1. oktnbr.i. Na e. k. z^ii^kein ui'-itelji^r. bodo s^prejemale nove odgojeiike za I. hloveo?ki in Eu^ki tri'aj od 2a. do 'Mh Kiptembiii. Razglas. C. kr. kmetij.ko dtttstvo s priv»lj»-njeui \\*. c. kr. kiuefij-kt^a iiiinistri!»t\A imie tudi letos, kakor v preleklih 1 h til* skibeli za pn iuk o-draslih sadje- in vino rejtev in jt» »lo>e^lo, di hAn piot'fsurji dfzelne kuietij ke sole \4i v glaviii-— kinje dtZele in ondot v '.i dni-\ih kuuiii poduot \a\i o \iutt-m sadjeieji. Program, i. Za to podui'rev.iujc sta leto» odloCcua kiaja: a. Kimi"U in «i «»r due H». 17. in 1^*. septembia in b. Kobaiid. due 2?*, 2i». in ¦"'». oktobra. 2. Poduk bo tiajai v.-ak dan od 10 12. ptedpolitdue, pupoldau je odloCeu za piaktitue la/ka/e. 2. Poduk bo javeil in brezplaCen in so vabijeni vdrlv/»ti_si»» teh kurzov kmetovalei, posebuo \iuo- m Aadjetejei. V K«>m-nu se bo podutevalo o tij-Mivi, o pravduetn mosto-vrenju, kletarenju, vina; kako,—- se trta o>kibuje in obrezuje; v Kobaudu: kako ptaviiuo suiiti sadje, ka-ko bi he zampgla sadjereja vse»ttansko taz^iriti u. pr. po obfiinskik dieveaiiitah, s zasijenjem poti i. t. kako se 'novi sadni viti napra\ljajo, kako dievji* had! in staro oskrbuje. ^. DiuStvo je napio>iio in tudt pieje-lo ih-kohko podpoie od vis c. kr. kmetij-kega nuni-ster^va in iz te svote zamoie maty pMito/uim pa poduka ielecim kmetov ileeiu podeliti nektere i-tipea-dije in su-er: a. knutovaict iz okraj.i Koin>Mi, ki ?-t,i-nujejo v 8kibim, Suti,Goijaiisketn. VoUji ni^ralu, i*a-brevici in Tomaieviti dobe po 1 d, 50 s. podpore i\ 3 dnevni kurz. b. kmetovabi .Htanujoei v drupih va-aeh in oni iz dru^ih okiajev »p|oh dobe ;> fr c. knie-tuvalci v okriju Koband. stanujori v va^th: Iderska. SiHiiat, Diezeura i. d. d-be I ± m, tl. Usaetovaki u diugih obfiu Tominskega |>o!if. okraja ?pi ih po 3 fr. Kiiietovalci, ki so doma v Komau m Kobaridu nc m»rejo oglasiti se za podporo, ker tudi nanajo stro^kov za poumiuje in hraiio. 4. Kedor zeii dobin hi pendij za ta 3 dnevni poduk, naj se ogl.'.si za to n, pr. po postiii dopisnici, ktero naj p *dpi>e tudi tU-panstvo. saj do 10. semptembra tl.; oni iz Tomin>ke-ga okraja pa, ki se bodo delezili poduka v Kobandii, zamorejo se do 1. oktobia o^la>iti se in vpo.-ljati do-pisnice na c. kr, kmetijsko dtustvo v Uomi. o. 01 pivdstdnistva naka/aui zneski be bodo izplacevati po koucanem poduku od s!. zupaustev v Kouinu iu Ko-barilu proti tern, da bo doticui piofesor, ki bo po-duceval, s podptsom potrdil reduo obisk>*vanje. , Podpi^auo preds>edni§tvo pozi\!ja &prav topto be-sedo kuieiovaice, da se v prav vehkein stevilu deKze tega prekoribtnega poducevanja. C. kr. kmetijsko drustvo v Goriei 12. anjusia IdTc*. Pivdseduik CORONIXI. Dunajska borza. 6 sept. Er.otni Uri. dolg v bankovcih . . . • F.:;otni dr2. dolg v srebru . . . . • 6t gl. 75 kr. 63 „ 30 ., 72 „ 40 „ 18»>0 dri. posojilo ...*...• Srebro...........• Xapol............. 112 „ 50 „ m „ - „ 242 „ 50 „ 115 „ 80 „ U-0 „ 15 „ 9 „ 28 „ 5 „ 49 „ Uradno potrjena pm trgQ7ska. in %;mk liiti v Mariboru na Stajerskem. Drr.go ftol>ko leto te neilnice, kateia ima dva k'tuika, m; piiiVnja z dncut 15. sept em bra t. I. V penztjonat, kateri je z njo zdruzen, ne ^prrjemajo se sauio ucenci tiavedenega zavoda, nego tudi gimiia* zijalci in realei. Kdor zeli prejeti letno porocilo ali v obee kaj ti&ranlm-ga puizvedeti, naj izvoli pisati ob pra-v*m fasi prof. Petru Resch, vlantuiku in ia\nat»lju za\odovemu. Vazno oznanilo. S pftiuofjo hliivnoziiaiifga prahu Iwells z.iinore >-i \-akdo v nekaterih minutih, in ne da bi se motil z unictno zlo^rnimi stroji, napr.tvljati 1'IVO, odlif.no po svojem oku*u iu po /dravstvmih lastnostih in nit niie rul fituli ph, ki s»* tiuivjuju v ('nveril, na Iltttiaji, nu Ha\ai>kfin. in mut prav po I'eiii, kajti liter stano, Lc se vsi &troLki vrartijiijo, sanio 14 I'viitrzimov. 'Navadna ceoa zaboja za 123 klrov 6 gld. . . «0 . 3 B n r 3ft j, 2 „ (I'rostu post nine v vsej Italiji in Avstriji.) V vsakctn zaboju je prav razumljiv poduk, kako se ima ravnati, kar je tako labko, da se ni mo^oce zrautiti. Nar(Mi;je *e pri G- Perino in Coggiola (Italia). ft ., -iO kamnjclomccv, 5 zidarjev, ?Jj 50 delalcev in 1 kovad se takoj (B sprejmejo \ >luzbo pri izdelovanji Weiz-Passail-ske ccste. $ itsrti v dojhujiej meri, oxdravlj* pod ^rtr*n.-ijo, tudt da holntk z» m^F it atHlTWi 6 ptvl ifar*n,',J«,» «ndi da holntk z» « 4 tvi no v,', in da so ?drarju n4 i».*duj.'. i/n»;dn:k TII. KOXETZKY, i*it«>l9vn< diUr r HER-LIM", N. BtTnAispr*:i-rt«'» Xr. '.¦». Vj-Ijiv te i;Ba;iibc jo zdfar-«t\«:¦,-;-, ?l,t-r urt;i*kav*t. m m hoIp.»ki p?e.l kr, sodntjami a pri-*»*j:.) p.^irdili. X«j «e tedaj Ri»ravno-*t pri m«ni imr.^t, ia ne ^Bicnr ca fcoaarej« rake. Zahvaina pi«ma zantoty in franko. Listnioa uredni$tva. O. dop. i?l>iva^«: Xo maramo pre-ivekrati gradiva, ki je ah; drugo #Iovfn>ke li*to navoltoaio Ne lamcnte! G. Lmnr. s uoutna: zaiivaijujemo «• ** Vaido-ber namen. Ani nasuikakor volja braniti so takih perfidaoslt. S polemikami bi najhitrej« kaiilt ono nepogojno ttlogo, katera je ntanemu dopisniku tako na sreu. Zdravi! 'Wir enijuViaen-' ,; ¦ |twk*at.- Die Regenmantel, Wa^endecken (Piartfal IriirinUieni. Wisiolft -