J/, tečaj 1849. 18. list V četertik i. listopada, „ , . r II. polovice« -~ Hhči na grobu matere. (Potočnikova pesem,) sirota, srota! ne zaspim; Polnoči mi ura bije, Groza, strah me je samije; — K maieri na grob bežim. Na grobeli je trna nocoj, Zvezde gost oblak pokriva, Solz potok oči zaliva; Grob ošlatain pod seboj. Mati! mati! kje ste vi? Groba noč vas je požerla, V zemlje merzli dom zaperla! Vaš otrok na njem medli. Oh! zastonj je hčere stok! Čmu |i mutaste merliče Zapušena srota kliče? Groba ne predžre jok. Pridi, matern duh megleni Te objeli se vzdigujem, V čeruo noč roke stegujem, In objamcm —• križ lese*n. Križ! te kužnem, sveti križ! Znamnje mojga odrešenja, Znam nje večniga življenja! Moč duha mi razjasniš. Na te, sroia, se oprtim, Kažeš 'z groba na zvezdiše; Gor' naj duh zgubljenih iše; Upljivo pe gor' ozrdm, Žalovala več ne bom y Le skoz tam ne groba vrata Se odpre nam hiša zlata, Večniga življenja dom. Pridni Jakec. i Jakec je imel revne in uboge stariše. Oče so znali, jerbasčeke plešti, in s tem malim zaslužkam so imeli celo družinico preskerbeti in preživiti. Jakec je bil nar starji sinek. Rad je vbogal, molil in v šolo hodil. Kar* mu je pa časa čez šolo ostajalo, je- očetu pri pletenju jerbascekov pridno pomagal. Preeej čed**> 138 no je že znal plesti. Tudi pri sosedu so imeli fantiča, ki je bil tudi Jakcove starosti. Tonče mu je bilo ime. Doma so bili premožni in bogati, ediniga sinka so imeli, zato so ga pa tudi preveč iti čez vso mero ljubili. Kar koli se^je le zmislil in spomnil, je moglo veljati in. obstati. Tonče je le na igrače mislil in se na bogatije zanašal, učenje in pridnost mu je bila le malo prLsercu. — Nekiga dne gre Jakec do bližnji-ga broda proti morju za jerbasčeke šibic in tertic režat. Tudi sosedov Tonče gre ž njim. Ta med tem ko Jakec protje reže, ribe lovi, in se tako okoli vode kratkočasi. Ko je Jakec že precej eno butarico šibic narezal, se hočeta na pot proti domu podati. Pa, oj joj! dva černa moža planeta nad fantina, ju popa-deta in s sabo vlečeta. Morska tolovaja^ sla bila in fantiča morata, če sta se tudi vpirala, ž ^ujima na barko. Noben jok, nobena reč n,i nič pomagala. Mogla sta iti, mogla sta zapustiti domačo zemljo brez upanja še kedaj viditi svoje drage stariše. Fantiča vsa trepetajoča ne vesta y kaj se bo zdaj ž njima godilo. Molita in Boga za rešenje prosita. — Barka je bitro odrinila, in kmalo ni bilo nobene gore, nobene planjave več viditi. Vse je bilo ptuje in neznano, le solnce je bilo še domače* — Na enkrat se zdaj nebo sčerni, strašen grom in vihar po morju grozovito pribuči. Barka se vzdiguje in po valovili ko lahko listje strašno premetuje. Vse v ba,rki je v srnertnim strahu in trepetu. Vihar le hujše pirtiska, in tresk! zabrusi neznano po barki. Zadela se je ob skalo, in razdrobljeno je vse. Blago in ljudje, vse-je bilo po morju. Kdor se more za kako desko prijeti, še plava, drugo je bilo pa vse vtopljeno. Tudi Jakec in Tonče se primeta in okleneta neke razbite deske in s čudno božjo pomočjo priplavata srečno do suhiga kraja. Ko se tukaj okoli sebe ozirata, vidita veliko černih ljudi, kteri jima na proti: hite. Kaj bo zdaj! si mislita fanta, kaj bodo ti černi ljudje z nama storili, ki naju ne poznajo? Jakec, ki je bil priden in znajden fantiček, se ni dolgo pomišljevaL Hitro vre^e nekaj šibic, se vsede 139 in začne jerhasček spletati. Mislil je: Divjaki, ko bodo vidili, da sim priden in da rad delam, mi ne bo-> do nič žaliga storili, Vsi so radovedni okoli njega stali, vsi, žene in otroci, vse je bilo skup. Ko je bil jerbasček končan, vstane Jakec, se ponižno priklone in ga poda vikšimu iz med okoli stoječih. Vsi stopijo zdaj skup in gledajo lepi jerbasček. Čuden se jim je zdel, nikoli še niso nič takiga vidilli. Vsi br bili zdaj radi take jerbasčeke imeli. Odločili so mu čedno kočico, prinesli so mu tudi lepiga in dobriga sadja, previdli so ga zdaj z vsim potrebnim. Dobro se mu je godilo. Jerbasčeke jim je pletel, za živež mu ni bilo več treba skerbeti. Zamorci pa zdaj tudi kinalo zapazijo, da drugi fantič, ki je z Jakcam, Ton-, če namreč, nič takiga, kot Jakec, delati ne zna. Tudi Tončetu divjaki zdaj šibic prinesejo in ga silijo de-? lati.. Ali, Tonče 7 ki je manj, kot nič znal, se ne ve nikakor« dela lotiti. Jeza prime zdaj černeže, Tončeta začnejo pahati iji suvati. Olo vmorili bi ga bili, ko bi ne bil pridni Jakec za njega prosil. Naglo se je mogel zdaj tudi Tonče dela poprijeti in učiti. Sibice je rezal in tako Jakcu za hlapca služil. Tudi svoje boljše oblačilo je mogel zdaj Tonče Jakcu dati. Tako so ga zajtiorci navedi. Cez nekoliko let sta se zopet z neko kupčevav-sko barko na svoj dom pripeljala, in potlej še dolgo in veselo pri svojih stariših živela. Velikrat je Jakec svojim tovaršem zdaj pridnost in delo priporočeval, velikrat je lepi pregovor ponovil, ki pravi: „Prebrisana glava in pridno roki So boljše blago, kot zlate goreV' Poslovenil A. Praprotnik. Kolomb najde Ameriko. (Dalje.) Pa knialo se Kolombovih pajdašev velika nevolja poloti. Le zato so šli namreč ž njim, ker so menili, da se na novim svetu zlato kar spred nog grabi. Ali treba je bilo tudi delati in več težav prenesti. Veliko se jih je za-toraj prec na Špansko vernilo. S tem so se maševali, da 140 so novo deželo in Kolomba z naj gerjimi lažmi černili in opravljali. Takim lažem ni vedi! Kolomb bolje v okom priti, kot s pošiljanjem nezmernih zakladov zlata španskimi! kralja in kraljici. Vse zlato, kar so ga zamogli le dobiti, je vkazal na kup znositi. Ker so pa Spanci otočanam s silo jemali in jih pretepali, če so jim branili, se nesrečniki spuntajo. Zdaj gre Kolob z dve sto pešci, dvajsetimi konjiki in dvajsetimi velikimi psi nad-nje. Trni divjih revežev ž njimi razkropi. Preplašeni dajejo zdaj Spancam vse, kar le hočejo. Med tem pride kraljev poslanec gledat, kako se Kolomb kaj obnaša. Bil je pa velik sovražnik Kolombov. Kolomb si tedaj misli; Bolje je, da se grem sam pred kralja opravičit. Kralj pravi sicer, da je Kolomb nedolžin; pajevender skoraj leto preteklo, preden mu potrebne la-dije za tretje potovanje da. Za naselnike mu izroči mho-1 žico naj večjih hudodelnikov, da bi ondi rudo kopali. Ta svojoglavna družina je pozneje Kolombu veliko želča (žolča) zavdala. 30. dan majnika 1498 je bilo, ko se je Kolomb tretjič na dolgo pot proti novimu svetu podal. Ta krat )e še bolj proti jugu veslal, kot drugič. Najde „Trinidad", velik otok, poslednjič pa terdnjo zemljo Amerike. JVato se verne na svoj naj bolj ljubljeni otok „Haj-ti." Tukaj je bil njegov brat sozidal mesto „St. Domin-go", po naše „Sveti Dominik." S selišein pa je bila pri vsim tim žalostna. Otočani so bili namreč po španski ne-vsmiljenosti k ojstrimu maševanju prisiljeni. Bazdero Spancam vse njive in polja ter jim vzamejo ves živež. Kolomb ni mogel drugači sprave narediti, kakor tako, daje vse polje med Spance razdelil in vsakimu več otočanov za sužnike dal, ki so mogli zdaj svojo poprejšnjo vlastnino posiljenim brezserčnim gospodarjem obdelovati. (Dalje sledi.) Iiert, koristna žival. Marsikteri kmetovavec kerta sovraži in mu po živ- 14i ljenju streže, ker ga naj večjiga sovražnika" svojih travnikov ima. Pervič, pravi, mf travi korenine spodjeda, da vsahnejo; drugič gerde kertine izrije, da kosec potem še kositi ne more. Tedaj le po kertu! Ravni kert! saj si že tako bolj kot na*pol slep; naj te kmetovavec vbije^ poj tlej pa ne boš kar nič vidil. Jaz pa vidim, da ni drngači, da se moram jaz za te potegniti in tiste hude ljudi prepričati, da so te po krivim k smerti obsodili, — da nisi ti hjih sovražnik, marveč njih prijatel. Pervič, nima kert takih zob, kot živali, ki travo žro, tedaj ne more travi nobenih korenin spodjedati. Drugič, niso najdli v želodcu razparaniga "kerta zares še nikoli trave, ampak take červe, iz kterih/se potlej kebri na-rede, kakor tudi droge, ki pod zemljo lazijo in travi koreninice spodjedajo. In glejte, take škodljive červe kerl! pod zemljo Jovi in požira. Kaj je tedaj kert kmetovačev sovražnik ali prijatel? Mladi bravci, ki bote kje kedaj kmetovavci, pridno grablje v roke, da se kertine razgre-bejo. S tem ne bote toliko zamudili. Kertu pa, ako bote kje kteriga Vidili, se odkrite in globoko priklonite. Se ve, da bi bilo bolje, ko bi kert kertin ne delal; ali če že moraš škodo terpeti, ktera ti je ljubša, manja ali večja? Mislim, da manja. Rajši zgubim petico, kot dve. j. N. Kako na Serbskim mevliče pokopavajo. Serbi na Turškim ne pokopavajo merličev tako kot Turki prec po smerti, ampak še )e drugi dan. Merliča ne-so ali peljejo v odperti trugi. Spremlja ga človek, ki za njim bolj veka kot joka in pa pop. Tako imenujejo duhovna. Vojšake pokopujejo ponavadno s sablo in han-džarjem (velikim nožem). Hajduki jim dajejo tudi tobaka in pipo za tobak piti v jamo. Preden merliča s pokrovam pokrijejo, ga polijejo križem po persih z vinam in oljem. Potem molijo in pijejo za dušo pokojniga. Nato ga zasujejo in okoli groba cvetlice vsejejo. 14$ Ti'etji in sedmi dan pridejo pokojniga obiskat. Dd sedmiga Jeta ga obiskujejo v raznih odlogih. Izkopljejo večkrat njegove kosti in jih spet zakopljejo. Vsako ljudstvo ima pri pokopavanjti svojih rajnkih kakšuo posebno navado, ki je dragim včasi smešna, njemu pa sveta. S e r c e.. Serce sleherne živali, ki ga ima, je okroglasto, z eno dvema, tremi ali štirimi praznin a ni m i ali votlinami v sebi. Tim prazninam pravijo predalčki in preddvor-čki. Naj bolj popolnama serce ima dva predalčka in dv^ preddvorčka. En predalček in en preddvorcek sta na desni strani serca, en predalček in en preddvorcek pa na levi. Tako serce imajo le človek, vse druge dojiv-ne živali, iu pa ptice. Sercu % dvema polovicama, pravijo učeni dvojnato serce. Kače, kušarji ali zelenci, želve ali črepahe imajo samo levo polovico serca z dvema preddvorčkama. Žabje in ribje serce ima samo en predalček in eu preddvorcek, V raku najdemo še neko serčice, v drugih živalicah nobeniga. Podlesk*)* strup 11 a cvetlica. Podlesk, čemerika, ušivec ali golobnjak, Jepa viš-nata roža, ki jesen po travnikih gosto cvete, peresa pa prihodno vigred (pomlad) požene. Ima korenje pol drugi palc polgo, zgorej tanko, spodej tolsto, grozno strupno. Perje tudi živini škoduje. Pridni gospodarji ga potrebijo. Blizo Dunaja ste dve deklici zernje iz mešičkov pod-leska zobale. Mlajša deklica jih je pet takih mešičkov pojedla, in je med strašnimi bolečinami čez 10 ur vmerla; starejša je pa le tri pozobala, ktero je tudi zdravitelj smerti otel. — Stariši, sodite sami, kako daje nevarno z *)T Hcrbslieillose, 143 podleskam uši moriti! Verjamite mi, da strup tudi skozi kožo šine, in življenje vkrati! (Zdravo telo nar boljši blago.) Voda. Morje. Jezero. Ribnik. Studenec. Potok. Reka. Suši ca. Toplice. Vodo različno imenujejo. Veliko morje je tista nezmerna, preširoka voda, ki okrog naše zemlje leži. Veliko morje se razdeli v 7 poglavitnih delov, ktere naravnost morja imenujejo. Jezero pravijo manjši množini vode, ki jo po natori okrog in okrog suha zemlja obsega. (Toraj nima odtoka, k večjim pod zemljo.) Ako ljudje tako vodo (za ribji Jov) nalaš napeljejo, ji velijo ribnik. — Studenec, tudi vrelec, pravijo vodi prec pri izvirku. Potok je voda, ki ja stori več studencov, ki se stekajo. Reka je voda, ki jo stori več potokov* *) Suši-, ca, tudi suha ali suhor, velijo vodi, ki Je o velikim dežju pridere, potem se pa kmalo posuši. Toplice pra-| vijo gorko izvirajoči vodi, kakor že beseda pove. Vsakdanji pogovori v slovenskim in ilirskim jeziku. TI. SploSni razgovori. Po slovensko Ne zamerite, ali mi bi ne lio-> teli pevedati, kje da so šole? Nočem vam dalje nadlege delati. Kaj že greš? Kaj se ti tako mudi (hiti)? Moram iti. Imam še veliko opra*-vitL Kako se temu po ilirsko pravi? Ali ste se (kaj} dobro imeli? Kako' pa! prav dobro smo se imeli. Po ilirsko. Oprostite, nebiste - li mi hoteli kazati, gdč su škole? Neču Vam dalje neprilike ziniti. Zar več ideš? Zar ti se tako hiti? Moram iti. Imam još mnogo po- • slovah. Kako1 se ovo iliirski zave? Jeste-li se dobro zabavljali? Nego I slavno smo se zabavljali. *) „Sirom" tudi reka. Posebne besede nimamo; pa je tudi treba ni. Mi smo pri razdelitvi za eno stopnjo poprej obstali , "kakor Nemec od razumVa „Strom" dalje ne gre, i'e je tudi mopofe. Ko bi pa bitff 1-avno"treba*, lrr" Hmelj re.iji n^kitja, kakotr d e k 1 i n.a (veliko dekle). flL 144 Po slovensko. Kaj si tako zamišljen? Ne, da bi se ti bila kakšna nesreča pripetila. Moj Bogi da bi se tako ne bila. Kaj praviš?' Jaz nič ne pravim. Zdaj vidim, da se šališ (špasaš). CDalje Pq ilirsko. Što si tako zamišljen? Da ti se nije koja nesreča pripetila. Bože moj! da se tako nije. Što veliš? Ja nista ne^ velinu Sada vidim, da se šališ, sledi.) Seg-etanje nevarna reč. Vojšak, ki ga je pajdaš šegetal. na enkrat zakričis Za božjo voljo pomagajte. Vojšak leži bled na postelji, ne gleda, ne diha. Oblačilo mu slečejo, ga po persih in podplatih s kertačo dergnejo, merzle vode mu v obraz brizglajo. Počasi, je spet k življenju prišel. — Sploh je znano, da je neki mož več svojih žen s šegetanjem vmo-i ril. S povoji povite je po podplatih šegetal, dokler jih je bilo "konec. Pa kar se ne stori, se ne zve. Prejel je* plačilo. Kratkočasnica. (Nekoliko z ilirsk. oblik.) Nekadaj so imali kralji i cesarji blazne ali norce, ki jim so rekli dvorski blazni, da so jim čas kratili. Tak je bil i Jovan Paleček. Ta je bil s kraljem na gostjah. Na njegov stol so postavili drobne ribice, ostalim gostom pak same karpe i ščuke dali. Nad ti m se Palače k razluti. u Jemal je jedno ribico za drugoj i nosil jih k uhu (ušesu), kakor, da bi hotel od njih kaj soznati. 2> —Kralj glede nanj, ga začuden vpraša: Palače k! kaj se morebiti z ribami pomenaš?/Odgovori Paleček: Moj otec 3> je bil ribič i vtopil se v reci. *>. — Prašam tedaj te ribice, jeli kaj od njega znado, pak velijo, da jim ni od toga nič znano, kajti so še mlade; ako bi pak vprašal starije ribe na.vašej mizi, iste w *— bi meni zamogle naj bolje f)ovedati. Komaj to gosti začnjedo, dado Palečku vaje p> — naj vekših rib, kterih pa on nije k uhom, nego v usta vtikal. 1) Razluti, razjadi, razjezi; — 2) so m a i i, zvediti j — 3) otec, oče ; ¦